Pakt za mlade Str. 8 Letos je Inštitut IRDO pripravil osnu-tek Nacionalnega akcijskega nacrta na temo Pakt za mlade v Sloveniji, ki je del evropske pobude na to te-mo . Intervju: dr. Bojan Mevlja Str. 15 Z direktorjem Središca Rotunda, ki je v projektu Model M, videl priložnost, kako lahko mladim pomagamo odkri-vati njihovo poslanstvo. Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X november 2017 MOZAIK IRDO Str. 4 Prejemniki nagrade HORUS 2017 in po-sebnih priznanj bodo znani v sredini de-cembra 2017. Kdo so finalisti HORUS 2017 10 temeljnih zahtev za DO Str. 23 Skupni imenovalec 10 zahtev je: ali bo cloveštvo razvilo družbeno odgo-vornost kot vsakdanjo prakso ali bo kmalu propadlo, saj brez nje unicuje pogoje za svoj obstoj? IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/X, november 2017, str. 41 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: Primož Ademovic, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Odgovorna urednika: mag. Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Andrey Gor-shkov, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 Znani so finalisti HORUS 2017! 6 Vodenje družbene odgovor- nosti in trajnostnega razvoja podjetja 7 Mladi, podjetništvo in DO 8 Pakt za mlade — Slovenija 13 Model M Slovenija - Obalno - kraška regija 15 Intervju: dr. Bojan Mevlja 17 Model M 2017 Podravje 19 Delat grem 21 DO v Sloveniji 23 10 temeljnih zahtev za dru- žbeno odgovornost 27 Analiza družbenih ucinkov slovenskega socialnega pod- jetja 30 Humanitarna akcija Madaga- skar 33 Ferfl intervju: Maja Podpecan 35 DO v Evropi in po svetu 37 Dogodki in konference 38 Razpisi in priložnosti 39 Nova knjiga: Zemlja voda seme Vsebine Podrocje družbene odgovornosti pod-jetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Sloveniji. Dru-žbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomski-mi, ampak tudi z okoljskimi in družbe-nimi kazalci. Z letošnjim letom morajo velika podjetja v EU, torej tudi v Slo-veniji, v svojih letnih porocilih poroca-ti še o nefinancnih vidikih poslovanja. Kdor družbene odgovornosti še nima vkljucene v svojo strategijo, zaostaja za sodobnim napredkom in konku-rencnostjo. Sodoben cas namrec od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zavedajo vplivov, ki jih imajo na oko-lje in ljudi ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej sood-visnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in organiza-cijah ter zavodih vse bolj uveljavlja, o njih pa govorijo tudi pomembnejši evropski dokumenti in usmeritve. Zato vas Inštitut IRDO vabi, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje traj-nostnega razvoja in družbene odgo-vornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Najboljši, ki pa že izvajajo celovit pri-stop k družbeni odgovornosti in so se prijavili na razpis Horus 2017, bodo sredi decembra prejeli nagrado Ho-rus. Uredništvo Mozaika Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Model M Slovenija str. 11 Model M Slovenija je program, v katerem se odpirajo no-ve dimenzije, ki bodo mladim, pogosto tudi zaradi pristopa na povsem drugacen nacin, omogocile lažjo pot do zapo-slitve. V Kopru se je v 104. urah zvrstilo 19 predavateljev. Znani so finalisti HORUS 2017 str. 4 Za nagrado Horus 2017 se v razlicnih kategorijah potegu-jejo Bolnišnica Sežana, IDentiks karticni sistemi, Sauber-macher - Komunala Murska Sobota, Javno podjetje Komu-nala Brežice, Javno podjetje Marprom, Mariborski vodo-vod, javno podjetje, Varis proizvodnja gotovih kopalnic Lendava, Javno podjetje Komunala Brežice, NLB in Obcina Hoce-Slivnica. Prejemniki nagrade HORUS 2017 in poseb-nih priznanj bodo znani v sredini decembra 2017. Vpliv socialnega podjetja na družbo str. 27 Suzana Habot je za bralce IRDO Mozaika pripravila skraj-šano verzijo Zakljucne strokovne naloge Visoke poslovne šole (Ekonomska fakulteta Ljubljana), za katero je oktobra letos prejela najvišjo oceno. V prakticnem delu zakljucne strokovne naloge je opravljen izracun potrdil hipotezo, da izbrano socialno podjetje ustvarja pozitivne družbene ucinke. Mladi zdravniki in študentje 6.letnika medicinske fakulte-te v Ljubljani že nekaj let obiskujejo Madagaskar, kjer s humanitarno-medicinsko akcijo pomagajo nuditi nujno potrebno medicinsko oskrbo. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kul-turo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Humanitarna akcija Madagaskar str. 30 Znani so finalisti HORUS 2017! Castni pokrovitelj: dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije Kdor družbene odgovornosti še nima vkljucene v svojo strategijo, zaostaja za sodobnim napredkom in konkurencnostjo. Sodoben cas namrec od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zavedajo vplivov, ki jih imajo na okolje in ljudi ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej soodvisnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in organizaci-jah ter zavodih vse bolj uveljavlja, o njih pa govorijo tudi pomembnejši evropski dokumenti in usmeri-tve. Komisija prvega ocenjevalnega kroga je 27. novembra razglasila finaliste Slovenske nagrade za dru-žbeno odgovornost HORUS 2017, ki jo podeljujeta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji pro-jekta. Med finaliste nagrade HORUS 2017 so se uvrstila vsa podjetja in zavodi, ki so dosegla vsaj 51 % vseh možnih tock v prvem krogu ocenjevanja. Prejemniki nagrade HORUS 2017 in posebnih priznanj bodo znani v sredini decembra 2017. Nagrada HORUS bo letos podeljena devetic, z razpisom pa želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k družbeni odgovornosti, tj. odgovornosti za vplive na ljudi in na-ravo. Clani ocenjevalne komisije nagrade Horus 2017 so bili razdeljeni v vec podskupin. Skupaj je vloge v prvem krogu ocenjevalo devet strokovnjakov, predsednik 1. kroga ocenjevanja je bil Matej Mušic. Ocenjevanje komisije prvega kroga je potekalo od 3. do 27. novembra 2017, neodvisno (brez predho-dnega vedenja ocenjevalcev o sestavi ocenjevalne komisije in rezultatih drugih ocenjevalcev). Finalisti razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2017 v posameznih kategori-jah, po izboru ocenjevalne komisije (1. krog ocenjevanja) so postali vsi letos prijavljeni kandidati. Za Strateško nagrado Horus 2017 se v kategoriji zavodi tako poteguje Bolnišnica Sežana, v kategoriji mikro podjetja IDentiks karticni sistemi d.o.o., v kategoriji majhna podje-tja pa Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. in Javno podjetje Marprom d.o.o. V kategoriji srednje velika podjetja se za nagrado potegujeta Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. in Varis proizvodnja gotovih kopalnic Lendava d.o.o. V kategoriji velikih in socialnih podjetij za strateško nagrado prijav ni bilo. Za priznanje Press kandidira Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. Za priznanje za Pro-jekt sta se v kategoriji velika pravna oseba prijavila NLB d.d. in v kategoriji srednje velika pravna oseba Obcina Hoce-Slivnica. Za posebno priznanje v kategoriji splošno je predla-gan Jurcek Nowakk, kategoriji Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu pa Danica Bojkovic (Danex - Umag d.o.o., Hrvaška). V kategoriji novinarji prijav ni bilo. Med finaliste se je tako po 1. krogu ocenjevanja uvrstilo 12 prijavljenih kandidatov, katerih vloge bodo ocenjevali ocenjevalci v 2. krogu ocenjevanja. Delo ocenjevalne komisije drugega kroga ocenjevanja bo potekalo od 27.11.2017 do podelitve nagrad, prav tako neodvisno. Zmagovalce bodo dolocile oce-ne ocenjevalcev iz 2. kroga ocenjevanja. Nagrada Horus je del nacionalne strategije osvešcanja za vec družbene odgovornosti, ki jo na ta nacin izvajajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovor-nosti - IRDO in PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Nagrado Horus podeljujeta Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelova-nju s številnimi partnerskimi organizacijami in podpornimi partnerji kot so Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Slo-vensko združenje za kakovost in odlicnost, Štajerska gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev Slo-venije, Združenje Manager... Projekt sofinancirata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu-ter Urad RS za mladino. Partner klipinga je Press Clipping d.o.o. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 Rezultat iskanja slik za Urad za slovence v zamejstvu. Rezultat iskanja slik za Urad za mladino RS. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 Rezultat iskanja slik za Urad za slovence v zamejstvu. Rezultat iskanja slik za Urad za mladino RS. Inštitut IRDO vas vabi, da se izobrazite za Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Slove-niji. Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okoljskimi in družbenimi kazalci. Z letošnjim letom morajo velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveniji, morala v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Zato vas Inštitut IRDO vabi, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vklju-citvijo v program treh seminarjev in delavnice boste pridobili številne kompetence in certifikat, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. 30. novembra je bila podelitev certifikatov za vodje za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Mladi Evropejec leta 2018 Nagrada bo podeljena mladim Evropejcem, sta-rim od 18 do 26 let, ki s prostovoljskim delom prispevajo k mednarodnemu razumevanju in/ali integraciji v Evropi. Nagrada v višini 5000 evrov je namenjena šestmesecnemu pripravništvu pri enem izmed evropskih poslancev ali v kateri drugi Evropski instituciji. Nagrado je možno uporabiti tudi za financiranje projekta, name-njenega spodbujanju Evropske integracije. Rok za oddajo predlogov je 15. december 2017! Vec. Vir: Slovenska filantropija Poziv za sofinanciranje programov mla-dinskega dela Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad Republike Slovenije za mladino, bo predvi-doma v zacetku meseca decembra 2017 objavil javni poziv za sofinanciranje programov mladin-skega dela v letih 2018 in 2019. Javni poziv bo odprt najmanj 30 dni. Orientacijska višina raz-položljivih sredstev, ki bodo na voljo na podlagi javnega poziva, za posamezno leto znaša 1,45 milijona evrov. Javni poziv je namenjen prijavi-teljem, ki imajo status organizacije v javnem in-teresu v mladinskem sektorju in javnim zavo-dom, ki delujejo v mladinskem sektorju. Vir: Urad RS za mladino Znani letošnji prejemniki državnih pri-znanj za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za leto 2017 V Mariboru je med 27. in 28. novembrom 2017 potekal Nacionalni posvet mladinskega sektorja. Gre za letno srecanje, namenjeno mladim, mla-dinskim delavcem, predstavnikom mladinskih organizacij ter vsem drugim, ki soustvarjajo in sooblikujejo podrocja, programe in politike za mlade. Na srecanju je ministrica za izobraževa-nje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brencic podelila državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za leto 2017. Prejemniki državnih priznanj za izjemne dosežke v mladin-skem sektorju za leto 2017 so: . Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega, odmevnega in koristnega pro-jekta v mladinskem sektorju: Zlet Zveze tabornikov Slovenije 2017, . Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in korist-nega projekta v mladinskem sektorju: Društvo Parada ponosa za projekt Tukaj smo! Skupaj delujemo, . Državno priznanje za prispevek k uveljav-ljanju mladinskega sektorja: Društvo Center za pomoc mladim – podruž-nica Maribor in . Državno priznanje za kakovostno in uspe-šno delo v daljšem casovnem obdobju: Janez Plevnik. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Podeljene nagrade SIA 2017 24. novembra so se na slavnostni prireditvi sre-cale najboljše ekipe tekmovanja SIA 2017. Social Impact Award je tekmovanje, ki želi spodbuditi lastno razmišljanje ter kreativnost mladih. Fina-listi so bili just MORE, Moonbow, Najstniskedile-me.si, Self Sound, Slepi asistent in Spine labs. Nagrajene so bile tri ustvarjalne ekipe, organiza-torji pa sporocajo, da jih je navdušolo vseh šest finalistov. Fotografije s prireditve tu. Vir: SIA 2017 Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Nacionalni akcijski nacrt -Slovenija O Paktu za mlade Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Zacet s strani CSR Europe, skupaj prinaša predstavnike za podjetja, izobrazbo in mlade ter Evropskih institucij. Sklicuje-mo se na vsa podjetja, družbene partnerje, ponudnike izobrazbe in usposabljanja, organizacije mla-dih, javne in privatne zaposlitvene službe, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo partnerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Vec o projektu na spletnih straneh www.paktzamlade.si Priprava Akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji – aktivnosti inštituta IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO se je kot nacionalna partnerska organizacija za Slovenijo v mreži CSR Europe prikljucil aktivnostim za mlade v Evropi. V ta namen se je zavezal, da bo za Sloveni-jo do konca septembra 2017 pripravil Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade, ki bo povezoval podjetja, izobraževalne institucije in mlade v podporo razvoju vešcin, izobraževanju in zaposlovanju mladih. Hkrati pa se je zavezal, da bo v mednarodnem prostoru izmenjeval izkušnje na to temo ter prenašal znanja s tega podrocja v Slovenijo in navzven. Pakt za mlade v Sloveniji – Nacionalni akcijski nacrt V letu 2017 je inštitut IRDO pripravil osnutek Nacionalnega akcijskega nacrta na temo Pakt za mlade do 28.9.2017, katerega potrditev je bila 28. septembra 2017 v Mariboru na 12. IRDO mednarodni kon-ferenci Družbena odgovornost in izzivi casa. Kaj je Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade v Sloveniji? Je evropska kampanja, strokovno podprta s strani Evropske komisije in njenih organizacij, koordinira jo CSR Europe. Izhodišca za kampanjo so v posamezni državi enaka, kot v drugih EU državah. Gre za spodbujanje razvoja NAP v državah clanicah EU z namenom krepitve poslovno-izobraževalnih partnerstev v podporo mladim. Je prostovoljna zaveza podjetij, izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij ter drugih deležnikov za sodelovanje v korist hitrejšega zaposlovanja mladih, zmanjševanju vrzeli na podrocju vešcin in povecanju medsektorskega sodelovanja. Ni vladni nacrt, ne predpisuje ga Vlada RS (upamo pa, da ga podpira). Kdo lahko sodeluje? Podjetja, socialni partnerji, ponudniki izobraževanj in usposabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelji, trenerji, ucenci, starši in ostali. Namen: promovirati pripravništva, vajeništva kot enako možnost izbire, odpirati nove karierne in izo-braževalne poti, podpora mladim pri prehodu v zaposlitev, pomoc podjetjem, da pridobijo talentirane kadre, podpora šolam, uciteljem in ravnateljem, podpora in opolnomocenje posredniških organizacij (za mlade, podjetja, izobraževalne ustanove…). Cilji za Slovenijo: . Pripraviti en slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru evropske kampanje Pakt za mlade (do 30.9.2017) in ga predstaviti 23.11.2017 v Bruslju. . Vzpostaviti vsaj 50 poslovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji (do konca leta 2018) V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 delodajalcev (do konca leta 2018). Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). . Zagotoviti vsaj: 150 novih kakovostnih pripravništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018) . Promovirati kampanjo Pakt za mlade v Sloveniji in vzpostaviti spletno mesto na to temo, ki bo redno ažuriran (do 31.10.2017). . Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. V sklopu Nacionalnega akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji najvec pozornosti namenjamo nasled-njim skupnim predlogom Pakta za mlade, ki so osnova vseh 28 akcijskih nacrtov, ki so jih pripravile orga-nizacije v Evropski uniji: . vzpostavitev skupne podjetniško-izobraževalne iniciative, kot so na primer gostujoci predava-telji iz podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.; . podpora ustreznim deležnikom v njihovem dialogu z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in Evropskimi organi; . raziskovanje novih potencialov za ustvarjanje podjetniško-izobraževalnih partnerstev kot na-vad pri izobraževanju mladih in pri razvoju delovne sile v Evropi; . ustvarjanje partnerstva med podjetji, šolami, ucenci in ucitelji za zagovarjanje pomembnosti uciteljev, povecati privlacnost poklica ucitelja in demonstracija kljucnega pomena izobrazbe za ekonomski razvoj, zaposljivost, družbeni razvoj in kohezijo; . bolj jasno predvidevanje in komuniciranje o potrebnih znanjih in spretnostih za osnovna, speci-ficna, transverzalna in visokokakovostna delovna mesta – vkljucno z digitalnimi, podjetniškimi, socialnimi in zelenimi spretnostmi; . prepoznavanje in potrdila za predhodno ucenje, vkljucno z neformalnim ucenjem; in tudi zna-nja in kvalifikacije, pridobljene zunaj EU, predvsem za migrante in begunce; . nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobilnost mladih v sodelovanju s ponudniki izobraževanj in usposabljanj, kot tudi s ponudniki Jamstva za mlade; vsa pripravništva naj bodo vsaj v minimalnem obsegu usklajena z EU okvirjem kakovo-sti za pripravništvo; . razvijanje ukrepov za vkljucevanje v podjetništvo in izobraževanje, s posebno pozornostjo na raznolikosti in državljanstvu ter skupnimi vrednotami o svobodi, toleranci in nediskriminaciji; . vzpostavljanje kulture sodelovanja in izmenjave med podjetji in ponudniki izobraževanj in us-posabljanj z namenom predvidevanja in usklajevanja potrebnih spretnosti; . zaveza voditeljev podjetij, da sodelujejo s šolami, ponudniki poklicnega izobraževanja in uspo-sabljanja, visokošolskimi institucijami, javnimi in zasebnimi zaposlitvenimi organizacijami, so-cialnimi partnerji, gospodarskimi zbornicami, industrijami, obrtmi in ostalimi organizacijami in mrežami, ki podpirajo Evropski Pakt za Mlade, da opredelijo skupne ukrepe na vseh stopnjah – evropski, nacionalni, regionalni in lokalni – ki bodo vodili k bolj pomembnim in dolgotrajnim vplivom v korist mladim in za podjetja; . povecanje aktivnega sodelovanja podjetij v EU programih in iniciativah, na primer v agendi za znanja, jamstvu za mlade, v okviru kakovosti za pripravništva, v Evropski zvezi za pripravništva; vkljucevanje vec dolgotrajne mobilnosti za pripravnike v skladu z nedavnimi iniciativami iz Jacques Delors inštituta, Evroposlanca Jeana Arthuisa, EURES in »Your first EURES job«, velike koalicije za digitalne službe in v celoti izkoristiti financne priložnosti Erasmus+, Evropskega skla-da za strateške investicije, Evropskega socialnega sklada, EIB programa »Spretnosti in službe«, Horizon2020 in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zap. št. Cilj/Prioritete za Slovenijo Aktivnosti Predvideni rezultati 1 Pripraviti 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kampanje Pakt za mlade. Analiza obstojecega stanja v Sloveniji. Pregled in primerjava strokovne literature CSR Europe in nacionalnih partnerskih organizacij za pripravo slovenske verzije akcijskega na-crta. Zapis slovenskega Nacionalnega akcijskega nacr-ta v okviru kampanje Pakt za mlade. Rok: do 30.9.2018. Pripravljen in distribuiran na naslove razlicnih deležni-kov - 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kam-panje Pakt za mlade. 2 Vzpostaviti vsaj 50 po-slovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji. V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 deloda-jalcev. Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). Povezati gospodarske zbornice, združenja z izo-braževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami ter organizacijami za mlade – skupne konference, mreženja, hitri poslovni sestanki. Opolnomociti mladinske organizacije in njihove clane s podjetniškimi vsebinami, povezova-nje z gospodarskim sektorjem. Pritegniti podjetja in vladne ustanove k sodelova-nju in podpori Pakta za mlade. Izobraževati mlade o podjetništvu na vseh rav-neh izobraževanja (gostujoci predavatelji iz podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.). Vpeljati osnove podjetništva v izobraževalne organizacije na vseh ravneh in smereh uce-nja. Sodelovanje s šolami na podrocju krepi-tve podjetniških vsebin v kurikulumih. Rok: do 31.12.2018. Podpis pisem o nameri. Dogovor o skupnih akcijah. Pregled podjetniških vsebin v kurikulumih slovenskih šol in predlogi za nadgradnjo le-teh. Izvedba delavnic na to temo. Izvedba sestankov v podporo mreženja organizacij in skupne promocije aktivno-sti na tem podrocju. 3 Zagotoviti vsaj: 150 no-vih kakovostnih priprav-ništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018). Vzpostaviti podjetniško-izobraževalna-mladinska partnerstva v Sloveniji v podporo mladim, zagotavljati mreženja med njimi in mladimi. Promocija 18 organizacij – aktivno državljanstvo za mlade in zaposlovanje mladih. Izvedba projektov 18 nacionalnih in regionalnih mrež v okviru javnega razpisa URSM za aktivno državljanstvo (2016-2018). Nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobil-nost mladih v sodelovanju s ponudniki izo-braževanj in usposabljanj. Priprava povabil podjetjem za vkljucitev mladih v te aktivnosti v sodelovanju s šolami in Zavodom RS za zaposlovanje ter drugimi podpornimi organi-zacijami. Rok: do 31.12.2018. Z javnim razpisom se bo skupaj dosegel kazalnik 464 zapo-slitev (od tega 195 zaposli-tev v vzhodni kohezijski regiji in 269 zaposlitev v zahodni kohezijski regiji) (URSM 2016). Narediti pregled pripravništev, vajeništev v sodelovanju z državnimi organizacijami in podjetji. Promovirati 18 organizacij v podporo zaposlovanju mla-dih na portalu paktzamla-de.si. 4 Vzpostaviti nacionalni portal kampanje Pakt za mlade in vzpostaviti re-gijska sodelovanja, part-nerstva – promocija podpisnikov pakta in vabilo mladim k sodelo-vanju v regijah po Slove-niji. Vzpostavitev spletnega mesta www.paktzamlade.si . Kampanja za pridobitev podpisnikov pisma o nameri P4Y Slovenija in predstavitev le-teh na tem portalu. Iskati primere dobrih praks na tem podrocju in jih objavljati na portalu. Priprava opisov pri-merov dobrih praks sodelovanja mladih s podjetji in izobraževalnimi ustanovami za objavo na portalu. Rok: do 31.10.2017. Delujoce in ažurirano spletno mesto www.paktzamlade.si Promocija obstojecih podpisni-kov pakta in pridobivanje novih – vsaj 20 novih pod-pisnikov letno. Objava primerov dobrih praks, vsaj 12 letno na www.paktzamlade.si 5 Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. Razvijati aktivnosti in nadgrajevati zgoraj navede-ne cilje ter aktivnosti vsako leto. Pripraviti nov delovni nacrt za vsako leto. Rok: do 31.12.2020. Vsako leto evalvirati delovni nacrt in pripraviti novega za tekoce leto. Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo2016-2020 Preglednica 2: Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo 2016-2020 Kaj bomo merili v dolocenem obdobju (v po-sameznem letu) v okviru kampanje? . Število vkljucenih oseb, na katere je ime-la kampanja vpliv (ucenci, ucitelji, direk-torji, zaposleni, mentorji…). . Število poslovno-izobraževalnih partner-stev. . Družbene skupine, na katere ima kampa-nja vpliv. . Število novih pripravništev. . Število novih vajeništev. . Število novih prvih zaposlitev. Merjenje kakovosti partnerstev: . Letna evalvacija opravljenega dela z vsemi deležniki. . Pridobivanje povratnih informacij od deležnikov. . Uporaba zbranih informacij za razvoj novih letnih aktivnosti, programov. . Drugo. Pripravila: dr. Martina Rauter MODEL M SLOVENIJA Projekt Model M Slovenija, je zgodba o uspehu. Zgodba, ki naši skupnosti prinaša nove vrednote. Zade-ve, ki se pri tem projektu zgodijo, ne moremo ubesedit na kos papirja. Ker to ni »le neka« delavnica, v kateri prideš, se podpišeš na listo prisotnosti in gledaš na uro, da boš lahko šel domov. To je mnogo vec. Sklepajo se prijateljstva, ponudijo se poslovne priložnosti, rojevajo se ideje, ki v nekaterih primerih pre-rastejo tudi v poslovni model. V okviru projekta se ustvarja skupnost Model M Slovenija, kjer se mladi povezujejo s podjetniki, nevla-dnimi organizacijami, regijskimi podpornimi ustanovami ter drugimi in razvijajo lastne karierne in po-slovne nacrte. Model M Slovenija je projekt, ki zajema vso Sloveniji. Je zelo kompleksna, a hkrati tudi zelo lepa in pozitiv-na zgodba. Projekt traja do septembra 2018 in bo potekal v sedmih slovenskih regijah. Zajemal je že Ce-lje, Ljubljano in Mursko Soboto. Potekal pa še bo v Kopru, Bledu, Novem mestu in Slovenj Gradcu. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija – Ministrstvo za izo-braževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino. Z njim pa želijo za vecjo zaposljivost in zaposlenost us-posobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Namen projekta je, da mlade z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omo-gocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjetnikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi ure-snicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo last-no. S projektom želimo povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zapo-slovanju mladih in jim omogociti zaposlitev. S projektom želimo prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih (inovativno iskanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mladinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Prav tako želimo usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje proble-ma brezposelnosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mla-dinsko delo in njegov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa za-nje. Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ MODEL M SLOVENIJA OBALNO-KRAŠKA REGIJA za brezposelne mlade in študente v starosti od 24 do 29 let v Obalno-kraški regiji V Obalno-kraški regiji se je pricel izvajati 17. oktobra in je trajal do 20. novembra. Usposabljanje je potekalo v središcu Rotunda, primorskem družbenem centru v Kopru. Udeležilo se ga je skupno 13 mladih. Brezplacno usposabljanje, preko katerega so mladi odkrivali predvsem lastne potenciale in na koncu naredili njim najbližji karierni nacrt, je prineslo veliko novih odkritij tako za mlade kot predavatelje in veliko novih izzivov, ki jih je skupaj mogoce veliko bolje rešiti. V Kopru se je v 104. urah usposabljanja zvrstilo 19 predavateljev. Prvi modul je zajemal osnove uspo-sabljanja, kdo sem jaz in moji nacrti, mlade je usmeril v odkrivanje lastnega poslanstva, sposobnosti in omejitev. Drugi modul je poskrbel za nacrtovanje njihovih karier in predstavitev poslovnega okolja, kar je potem nadgradil tretji modul s prakticnimi primeri iz trga dela. Cetrti sklop usposabljanja je te-meljil na individualnem pristopu do mladih z individualnimi svetovanji glede njihovih pripravljenih ka-riernih nacrtov. Peti modul je minil na terenu, v iskanju priložnosti za delo in z ogledi dobrih praks. Zadnji dan usposabljanja so mladi predstavili svoje karierne ali poslovne nacrte. Teorijo sistemov je Modelom v Kopru na najbolj enostaven nacin približal zaslužni profesor ddr. Matjaž Mulej. "Teorija sistemov namesto klasicnega razmišljanja = celovitost, ki je danes nujno po-trebna za uspešno delovanje in vodenje. Izmenjava mnenj je pot k razvoju, zato je odlicno, ce v zgodbi prispevamo svoj vidik". Ob tem je ddr. Mulej veckrat poudaril potrebo po drugacnosti in tudi sprejema-nju drugacnosti. Model M Slovenija je program, v katerem se odpirajo nove dimenzije, ki bodo mladim, pogosto tudi zaradi pristopa na povsem drugacen nacin, omogocile lažjo pot do zaposlitve. In v cem je Model M Slovenija tako drugacen? Za razliko od drugih primerljivih programov mlade spodbuja, da najprej ugotovijo, v cem je njihova dodana vrednost, nadalje pa jih opogumlja, da najdejo delovno podrocje, na katerem se bodo lahko najbolje izrazili in s tem prispevali svoj delež na trgu dela in nenazadnje v družbi. Napisala: dr. Martina Rauter Fotografija osebe Kat Lev. Fotografija osebe Kat Lev. Fotografija osebe Kat Lev. Fotografija osebe Kat Lev. Fotografija osebe Kat Lev. Fotografija osebe Kat Lev. Gospod Bojan Mevlja prihaja iz središca Rotun-da, primorskega družbenega centra, ki ima svoj sedež v Kopru. Prosili smo ga, da nam središce predstavi. Zavod Središce Rotunda, primorski družbeni cen-ter, Koper, so.p. od leta 2002 z razlicnimi progra-mi bogati dogajanje v koprski obcini in širši regiji. Že od samega zacetka s svetovanji, izobraževanji in informiranjem pomagamo mladim in druži-nam, povezujemo in krepimo nevladni sektor v regiji ter podpiramo socialno podjetništvo. Ljudje nas poznajo po tem, da ponujamo zanimiva izo-braževanja in predavanja ter Inkubator socialne-ga podjetništva. Ponujamo tudi racunovodski servis, ki je specializiran za zavode ter jih tudi ustanavljamo. V naših prostorih se srecujejo ustvarjalni ljudje – ljudje, ki so odprti za razlicna mnenja in si želijo sooblikovati družabno dogaja-nje v Kopru in širši regiji. Svojo vlogo vidimo v povezovanju ljudi z razlicnimi interesi, razlicnih generacij, poklicanosti in stališc. Obiskovalcem želimo ponuditi raznovrsten program aktivnosti, ki jim bo koristil v njihovem življenju. Kako središce Rotunda deluje, v cem dodana vrednost centra? Zavod deluje kot neprofitna organizacija in soci-alno podjetje. Torej v osnovi vse naše prihodke vlagamo nazaj ljudem. Letos obhajamo 15-letnico delovanja, zato bi se rad zahvalil vsem, ki so ka-korkoli prispevali k našemu razvoju, od ustanovi-teljev, zaposlenih, do uporabnikov in prostovolj-cev. Brez njih Rotunda ne bi bila to, kar je. Nave-del bi tu besedilo, ki smo ga pripravili ob letošnji 15-letnici Rotunde. “Pred 15 leti je bila ideja. In bili so ljudje, ki jim je bila všec. Vendar ne takoj, ko so jo dobili. Kot okusen kruh je bilo tudi to ide-jo treba gnesti, ji dodati soli in jo oblikovati, šele potem je postala zares dobra. Bila je kot drevo: nežna, a navdihujoca. Prva leta še ni obrodila do-sti sadov, a bolj kot je odrašcala, bolj razvejena in rodovitna je postajala njena krošnja. Ljudje so po-casi izvedeli za dober sad, ki ga daje. In danes je tu. Drugacna, a hkrati enaka. Še vedno navdihujo-ca. Prava zakladnica idej, ki se rojevajo v glavah treh prezaposlenih ljudi”. Torej, ce me vprašate kaj je naša dodana vrednost, potem je to, da so nam pomembni ljudje. Kakšne nacrte imate do poletja 2018 in kdo se lahko vkljuci v vaše projekte in programe? Središce Rotunda raziskuje in kreativno oblikuje stališca do vprašanj, ki so povezana z življenjem mladih. Delo z mladimi je bilo naše izhodišcno poslanstvo in ga nameravamo v tem casu še okre-piti. Predvsem v zvezi njihovimi potenciali in po-trebami, kar smo vedno delali. Želimo jih aktivira-ti, da poišcejo svojo poslanstvo in jih potem cim aktivneje vkljuciti v naše ali dejavnosti naših part-nerjev. Želimo se tudi aktivneje mednarodno po-vezovati z razlicnimi partnerji, zato bomo preko Evropske prostovoljske službe priceli pošiljati in sprejemati prostovoljce, ki si želijo dobiti prosto-voljske izkušnje v tujini. V naše programe in projekte se lahko vkljucijo razlicne ciljne populacije, v osnovi pa se lahko vkljuci vsakdo, ki ga naš program kakorkoli zani-ma. Nekatere naše dejavnosti so placljive, nekate-re pa tudi brezplacne. Naš program lahko sprem-ljate na spletni strani www.sredisce-rotunda.si, kjer se lahko narocite tudi na naš redni tedenski obvestilnik. Ves cas ste bili prisotni tudi pri usposabljanju Model M Slovenija v Obalno kraški regiji. Kako bi povzeli ta projekt in kako ga ocenjujete? Model M Slovenija se mi je takoj zdel zelo zani-miv program, saj sem v njem videl neko prilož-nost, s katero lahko mladim pomagamo odkrivati njihovo poslanstvo. Tako smo z veseljem sprejeli ponudbo za sodelovanje pri programu, saj mislim, da mladi danes potrebujejo mentorstvo, da pridobijo potrebno samozavest za vstop na trg dela, hkrati pa je program dovolj ucinkovit, da mlade potisne iz njihove "cone udobja", da pric-nejo delati na sebi. Program bi zato ocenil kot zelo dobrega. Ali bi organizatorjem projekta Model M Sloveni-ja priporocali kakšne izboljšave? V bistvu se mi zdi, da je program kvalitetno in celostno pripravljen, zato kakšnih sprememb ne bi predlagal. Projekt Model M Slovenija udele-žence na celosten nacin pripravi, da na koncu iz-delajo njihov lasten karierni ali poslovni nacrt. Program jih na razlicne nacine izziva, da v sebi najdejo potenciale, zaradi katerih so zanimivi za delodajalce. Nauci jih premagati strah pred na-stopanjem, kar pride vsakemu prav, še posebej na razgovorih za zaposlitev. Vse to je dodana vre-dnost projekta. Zakaj bi mladim priporocili, da se vkljucijo v pro-jekt Model M Slovenija in kako bi jim ga pripo-rocili sami? Projekt Model M Slovenija je prava odskocna de-ska za mlade, ki želijo ustvariti svojo karierno pot. Delavnice so intenzivne, z veliko prakticnega dela in zato zelo uporabne. Udeležencem priporocam, da se v projekt vkljucijo resno in angažirano, saj bodo na tak nacin odnesli najvec. Poleg uporab-nega znanja imajo mladi, ki se vkljucijo v projekt Model M Slovenija, veliko možnosti mreženja. Spoznavanje in druženje z ambicioznimi in izkuše-nimi strokovnjaki s podrocja podjetništva in ne-vladništva je dodaten plus, ki ga je vredno »izkoristiti« za cim vec vprašanj in, zakaj pa ne, nadaljnjo sodelovanje. 2017-01-model-m-glava-02 Za tokratno številko Mozaika smo se pogovarjali z dr. Bojanom Mevljo, ki je s Središcem Ro-tunda, katerega direktor je, kot regionalni partner sodeloval pri projektu Model M Slovenija v obalno-kraški regiji. Dr. Bojan Mevlja je direktor Središca Rotunda vse od ustanovitve leta 2002. Bogate izkušnje na podrocju managementa na eni in premišljeno krmarjenje po nevladniških vodah na drugi stra-ni so ocitno dobra kombinacija za vodenje mladega in zagnanega tima, ki ceni njegovo znanje, povezujoce vedenje, mirnost, empatijo in predvsem vztrajnost. Poleg vodenja in koordinacije projektov, iskanja sredstev prek razpisov, spodbujanja civilnega dialoga med obcinami in ne-vladnimi organizacijami v regiji ter podpore socialnemu podjetništvu svoj prosti cas v celoti po-sveca družini, rekreaciji in eko vrtickarstvu. V naravi se rojevajo nove zamisli in projekti, ki slej kot prej zrastejo tudi na vrtu Središca Rotunda. Pripravila: dr. Martina Rauter Intervju: dr. Bojan Mevlja Dr. Bojan Mevlja, direktor Središca Rotunda Rezultat iskanja slik za bojan mevlja 2017-01-model-m-glava-02 MODEL M 2017 PODRAVJE za brezposelne mlade in študente v starosti od 24 do 29 let v regiji Podravje Model M 2017 Podravje Karierno mreženje s podjetji za mlade (Pakt za mlade 2017) Akronim: »Model M 2017 Podravje« V prostorih Univerze v Mariboru se je v 16. oktobra 2017 pricelo usposabljanje 4. generacije ude-ležencev projekta Model M, tokrat pod imenom projekta Model M 2017 Podravje, Karierno mre-ženje s podjetji za mlade (Pakt za mlade 2017). Projekt je Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) izvajal skupaj s Kariernim centrom Univerze v Mariboru, ob podpori Zavoda Republike Slo-venije za zaposlovanje. Projekt sta sofinancirala Mestna obcina Maribor in Ministrstvo za izobra-ževanje, znanost in šport. V program se je vkljucilo 11 kandidatov, od tega 9 žensk in 2 moška. 1 - mesecni program uspo-sabljanja in izobraževanja so vsi udeleženci uspešno zakljucili. Udeleženci usposabljanja za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje zaposlitve na trgu dela so se skozi skupinska predavanja, individualne delavnice, srecanja, svetovanja in primere dobrih praks izobraževali in usposabljali na podrocju iskanja/ustvarjanja zaposlitve. Program je skupaj trajal 42 ur, ki so bile razporejene v 8 dni znotraj enega meseca. Cilji programa smo imeli namen pomagati 20 mladim povecati zaposljivost in zaposlenost, jih us-posobiti za prepoznavanje lastnih kompetenc in pridobivanje novih kompetenc za podjetniško razmišljanje in delovanje ali hitrejšo zaposlitev pri delodajalcih ter okrepiti njihov socialni kapital za razvoj lastnih kariernih možnosti. Mladi, ki so se vkljucili v program Model M Podravje 2017, so prihajali iz razlicnih okolij, z znanjem razlicnih podrocij, a so se zelo hitro povezali v skupino, ki je vzpostavila dobro medsebojno komu-nikacijo ter sodelovanje med seboj in z izvajalci programa. Program je bil sestavljen iz 5. modulov: 1. JAZ IN MOJI NACRTI: »Odkrivanje lastnega poslanstva, sposobnosti in omejitev« 2. Nacrtovanje kariere ter spoznavanje poslovnega in zaposlitvenega okolja 3. Svetovanje 4. Iskanje priložnosti za delo 5. Predstavitev lastnega kariernega ali poslovnega nacrta V sklopu cetrtega modula so udeleženci obiskali Karierni sejem na Ekonomsko-poslovni fakulteti ter prisluhnili zanimivim podjetniškim zgodbam. Peti modul je bil zakljucni posvet, na katerem smo predstavili opravljeno delo, poslovne in karierne nacrte udeležencev ter podelili potrdila za udeležbo v programu. Na zakljucnem posvetu smo skupaj z udeleženci izvedli evalvacijo projekta ter zbrali njihova mnenja o projektu Model M Podravje 2017. Navajamo nekaj njihovih misli in iz-jav: Napisala: Monika Rajšp Avtor fotografije: Jan Dolar »Naucila sem se zelo uporabne stvari za svojo nadaljnjo karierno in/ali poslovno pot, spozna-la sem cudovite, poslovne ljudi, ki so z nami delili njihove izkušnje padcev in vzponov.« Urša Ravnikar Kurnik »Program je fantasticno zastavljen, poglobiš se v sebe, svoje ideje, razvijanje vešcin in mož-nost spoznati, se mrežiti z vsem.« Tamara Oswald »Program je zelo super, sa ti pomaga, da se zaveš sebe in zacneš odkrivat negativne in po-zitivne lastnosti, ki ti lahko pomagajo pri karie-ri. Pomaga ti osebno rasti.« Barbara Janžic »Odlicen program za premislek karierne poti.« Uroš Pokeržnik »Super program, ki te pripravi, da se pogledaš v sebe, si zastaviš karierno vizijo, poslovni na-crt, zacneš razmišljati podjetniško.« Maša Rus Kompetence, ki jih pridobivamo skozi delo, naj si bo skozi prostovoljno delo, študentsko delo ali katero koli drugo delo, so pomemben dejavnik pri iskanju zaposlitve ali uresnicevanju svoje ide-je. A kaj kompetence sploh so? Zakaj jim dajemo tako veliko pozornosti? Ali se jih lahko naucimo ali smo z njimi rojeni? O vsem tem smo iskali od-govore na seminarju prepoznavanja kompetenc v mladinskem delu. Seminar prepoznavanja kompetenc v mladin-skem delu je potekal 21. in 22.11.2017 pod okri-ljem projekta Delat grem!, ki ga izvaja Mladinski kulturni center Maribor. Dvodnevni seminar je bil namenjen mladinskim delavcem, prostovolj-cem in drugim posameznikom, ki se srecujejo z mladinskim delom ali jih to podrocje zanima. Se-minarja sem se v imenu Inštituta za razvoj dru-žbene odgovornosti udeležila Monika Rajšp. Seminar prepoznavanja kompetenc v mladin-skem delu predstavlja enega izmed vsebinskih podrocij projekta Delat grem!, ki mladim nudi razlicne vrste usposabljanj, preko katerih prido-bivajo nove kompetence za lažji vstop na trg de-la. Skozi seminar bi se naj oblikovali koncept spletnega brskalnika, ki bo služil za iskanje infor-macij o možnostih vkljucevanja v mladinsko de-lo. Proces seminarja je vodil Sašo Kronegger, izku-šen trener in moderator z vecletnimi izkušnjami na podrocju mladinskega dela. Uvodnemu delu je sledilo skupinsko poslušanje zgodbe, skozi ka-tero smo ugotavljali, kaj se je posamezniku do-gajalo, kaj je vplivalo na njegove odlocitve in ka-tere kompetence je posameznik skozi življenje pridobival. Osebne zgodbe so namrec odlicen nacin pridobivanja in deljenja novih znanj. Pripovedovanju osebnih zgodb je sledilo beleže-nje znanj in vešcin udeležencev, ki so hkrati še razmišljali o tem, kako se je spremenil njihov po-gled na svet. Kompetenco bi lahko torej oprede-lili kot nekakšen prenosljiv komplet znanj, ki ga lahko prenašamo iz ene situacije v drugo. Vsa znanja, vešcine in posledicno kompetence, smo udeleženci zapisovali na listke in jih lepili na veli-ko prazno steno, ki je zelo kmalu postala barvni mozaik popisanih listicev. Uspešnost našega dela smo preverjali tudi ob predstavitvi rezultatov raziskave na temo pome-na pridobivanja kompetenc, ki so jo pripravile in predstavile študentke sociologije Filozofske fa-kultete Univerze v Mariboru. Skozi proces dela smo udeleženci ugotovili, da z mladinskim delo, študentskim delom, prostovolj-skim delom in drugimi oblikami dela v nevladnih organizacijah, pridobivamo nemalo število znanj in vešcin, ki se med seboj povezujejo po razlicnih podrocjih. Zato nam je toliko vecji izziv predstav-ljalo združevanje znanj in vešcin v skupine kom-petenc. V dveh intenzivnih delovnih dneh smo pripravili osnutek koncepta spletnega brskalnika in idejo predstavili tudi programerju, ki bo spletni brskal-nik oz. aplikacijo nato oblikoval in izdelal. Kljub opravljenemu delu, ostaja še nekaj aktivnosti, ki se bodo izvedle v prihajajocih tednih oz. mese-cih, preden bomo dobili koncni izdelek oziroma rezultat. Seminar je med udeleženci bil dobro sprejet, vsebine primerno zasnovane in delovni proces tekoc. Skupina se je med seboj odlicno ujela, tudi brez dodatnih tim building aktivnosti in je udeležence povezala za delo tudi v prihodnje. Vec informacij o projektu Delat grem! na pove-zavi: http://www.delatgrem.si/ Seminar prepoznavanja kompetenc v mladinskem delu Delat grem Napisala: Monika Rajšp Avtorica fotografije: Maja Malus Azhdari Vabilo k podpisu peticije za pristop Slove-nije k pogodbi OZN o prepovedi jedrske-ga orožja Jedrsko orožje predstavlja eno od glavnih groženj mednarodnemu miru, civilnemu prebivalstvu in cloveštvu nasploh. Gre za najnevarnejšo vrsto orožja, dalec hujšo od ostalih za množicno unice-vanje, katerega uporaba vodi do katastrofalnih humanitarnih posledic. Grožnja jedrskega orožja ostaja realna, kot je razvidno iz besednega dvo-boja med voditeljema Združenih držav in Sever-ne Koreje, napetosti med Rusijo in Natom ter merjenjem moci med Indijo in Pakista-nom. Mirovni inštitut - Inštitut za sodobne dru-žbene in politicne študije poziva Vlado dr. Mira Cerarja k pristopu k Pogodbi OZN o prepovedi jedrskega orožja , vas pa vabijo da podpišete peticijo, dostopno prek naslednje povezave. Arso obcinam: Ukinite ognjemete Agencija RS za okolje poziva obcine, da se odpo-vejo izvedbi ognjemov in uporabi morebitne dru-ge pirotehnike. "Ognjemeti, petarde in iskrice povzrocajo veliko in negospodarno onesnaženost ozracja z delci ter predstavljajo tveganje za zdra-vje vaših obcanov," so pri Arso zapisali v apelu, ki so ga poslalil vsem 212 obcinam. Vec. Vir: ARSO Vlada sprejela predlog zakona o spodbu-janju investicij Vlada Republike Slovenije je 16. novembra 2017 na seji sprejela Predlog Zakona o spodbujanju investicij z namenom privabiti investitorje k traj-nemu investiranju na obmocju Republike Slove-nije, z uvedbo ustreznih spodbud in drugih aktiv-nosti za spodbujanje investicij. Zakon prinaša tri glavne spremembe: . izenacuje domace in tuje investitorje, . doloca prioritetno obravnavo za državo strateško pomembnih investicij, . in predvideva podporo tistih investicij, ki bodo trajnostno naravnane. Vec. Vir: Podjetniški portal Kje so kljucni premiki pri rabi energije »Subvencije Eko sklada pripomorejo, da je strošek za energijo v gospodinjstvih vsako leto nižji za okoli de-set milijonov evrov. Poraba v gospodinjstvih je manj-ša za okoli 150 gigavatnih ur na leto. Strošek za ogre-vanje v gospodinjstvih pa je bil doslej zaradi subven-cij Eko sklada nižji za 40 milijonov evrov« je povedala Mojca Vendramin, vodja sektorja za promocijo in razvoj na Eko skladu na predstavitvi rezultatov razi-skave REUS 2017, ki je potekala 17. 11. v Ljubljani. Kljub pozitivnim premikom, ki jih je raziskava pokaza-la je to premalo, da bi do leta 2020 v gospodinjstvih zmanjšati porabo energije za deset odstotkov. V le-tošnji raziskavi je sodelovalo 1015 gospodinjstev po vsej Sloveniji. Vec. Vir: Raziskava Reus Zlata nit ni tekmovanje! V Dnevnikovem izboru Zlata nit resda vsako leto izberejo najboljše zaposlovalce med malimi, srednjimi in velikimi podjetji, pa vendar njegov glavni cilj mi tekmovanje. Je prepoznavanje in promocija podjetij, ki so lahko zgled in navdih slovenskega gospodarstva, prepoznavanje in promocija družb, ki so z vidika ustvarjalnega, uspešnega in ucinkovitega razvoja zaposlenih in organizacije najboljši zaposlovalec. Pridružite se mreži podjetij, ki skrbijo za svoje zaposlene, deli-te svoje prakse in se ucite od najboljših! Elektronsko prijavnico v Zlato nit 2017 najdete na www.dnevnik.si/zlatanit. Podeljene Zoisove nagrade in priznanja ter Puhova priznanja S slovesno podelitvijo Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj in Puhovih priznanj je 23. novembra v dvorani Grand hotela Union v Ljubljani prazno-vala slovenska znanost. Odbor RS za Zoisovo na-grado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje, ki mu predseduje prof.dr. Tamara Lah Turnšek, je letos podelil Zoi-sovo nagrado za življenjsko delo, tri Zoisove na-grade za vrhunske dosežke, pet Zoisovih priznanj in tri Puhova priznanja. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predse-dnik Vlade RS, dr. Miro Cerar. Letošnjo Zoisovo nagrado za življenjsko delo na podrocju teorijske fizike mehke snovi je prejel prof. dr. Slobodan Žumer. Zoisovi na-grajenci so akad. prof. dr. Rajko Bratož, prof. dr. Janez Plavec, prof. dr. Zdravko Kravanja, izr. prof. dr. Martin Milanic, doc. dr. Anton Kokalj, prof. dr. Egon Pelikan, prof. dr. Ines Mandic-Mulec in prof. dr. Gre-gor Mali. Vec. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Tudi Inštitut IRDO je podpisal Listino raz-nolikosti Listina raznolikosti Slovenija je mreža pristopnih organizacij v slovenskem prostoru, ki integrirajo vrednote raznolikosti, vkljucenosti in enakosti v poslovnem modelu lastne organizacije. Listina raznolikosti zagovarja pozitivni prosto-voljni pristop k upravljanju raznolikosti, znotraj organizacij se ne vpeljuje standard, temvec se spodbuja k pozitivnemu delovanju v skladu z vre-dnotami raznolikosti, vkljucenosti in enakosti. Vsi nacrtovani ukrepi so v kontekstu podpisne organizacije, z namenom boljše prilagodljivosti tržnim spremembam ter k promociji enakoprav-nega vkljucevanja v delo. Listina raznolikosti je kratek dokument, ki sestoji iz nacel, ki jim organizacija v svojem delovanju sledi pri promociji raznolikosti, nediskriminacije in enakih možnosti na delovnem mestu. Pod castnim pokroviteljstvom Predsednika Repu-blike Slovenije Boruta Pahorja, je Zavod Šentpri-ma, izvedel pripravljalne aktivnosti za sprejem Listine raznolikosti. Podpis je potekal 14. novem-bra 2017, v Hiši Evropske Unije, ko so tudi javno predstavili Listino raznolikosti Slovenija. Na slav-nostnem dogodku so direktorji organizacij podpi-sali Listino. Med podpisniki je tudi Inštitut IRDO. Vec. Vir: Listina raznolikosti Slovenija Dobrodelna dražba ''ZaDostopNaLent'' 22. decembra 2017 bo GT22 v prostorih GT22 (Glavni trg 22, Maribor) organizirala javno dražbo unikatov uporabne umetnosti in umetniških arte-faktov kot del donacijske akcije ZaGT22 – ZaDostopNaLent. Celoten izkupicek, ki ga bodo zbrali v omenjeni akciji, bomo namenili ureditvi dostopa in prostega gibanja ljudi s posebnimi po-trebami v sami hiši GT22 in na poti od Židovskega trga po Židovski ulici do Lenta. Ker je investicija ogromna, Vas naprošajo za pomoc. Pomagate lahko tako, da nam podarite svoj izdelek ali umetniško delo, ki ga bo mogoce kupiti le na dra-žbi. Prav tako pa so veseli vsake denarne donaci-je, da projekt cim prej izpeljejo do konca in da ljudem s posebnimi potrebami cim prej omogoci-mo dostop iz centra mesta na Lent. Vec. Vir: GT22 Družbeno odgovorni hackathon* *dogodek, kjer aktivno sodelujejo navdušenci, strokovnjaki in študentje, in si s pomocjo skupne-ga znanja prizadevajo najti inovativne, družbeno odgovorne poslovne rešitve. Družbeno odgovorni hackathon je dogodek, kjer aktivno sodelujejo navdušenci, strokovnjaki in študentje, in si s pomocjo skupnega znanja priza-devajo najti inovativne, družbeno odgovorne in trajnostne poslovne rešitve. Osnovni namen hac-kathona je reševanje izzivov podjetij ali organiza-cij v iskanju inovativnih trajnostnih rešitev. Dogo-dek je neprofitne narave, glavni namen pa je spodbujanje izdelkov, storitev in poslovnih mo-delov, ki bi celovito prispevale tako trajnostnemu gospodarskemu razvoju kot tudi okolju in družbi. Dogodek poteka v soorganizaciji Ekvilib Inštituta, Mreže za družbeno odgovornost Slovenije, in Po-ligon kreativnega centra. Hackathon bo pote-kal 11. decembra v Ljubljani. Vec. Vir: Ekvilib In-štitut DO v Sloveniji 1. Družbena odgovornost do prihodnjih ro-dov Družbena odgovornost do prihodnjih rodov v RS terja uveljavitev programa ¨Gospodarska rast za blaginjo vseh ljudi¨, to je programa razvojnih, ekonomskih in socialnih politik, ki bodo udejanjile uravnoteženje rasti dobickov z rastjo plac in socialnih dajatev, z davcno podporo vlaganjem v razvoj cloveških zmo-gljivosti, v nove zaposlitve in stanovanja predvsem za mlade. To terja korenito posodo-bitev raziskovalnega in visokošolskega siste- ma, takojšnje povecanje vlaganj v raziskave in razvoj ter v kakovostno visoko šolstvo na raven povprecja EU in nadaljnjo rast po stop-nji rasti BDP ter uresnicitev ustavno zajam-cene avtonomnosti univerze. 2. Družbena odgovornost do starejših in do bolnih Družbena odgovornost do starejših je skrb za varno starost ter spodbujanje cim daljšega obdobja poklicnega dela ter mentorskih ak-tivnosti ustvarjalnih in dela željnih starejših oseb, nadalje uveljavitev zakonske obveznosti sprotne pravicne valorizacije ter izplacila vseh vrst pokojnin in drugih socialnih dajatev z rastjo plac. Vzpostaviti je treba pravico vsa-kogar, da tudi po upokojitvi še naprej za placi-lo opravlja gospodarsko ali drugo ustvarjalno dejavnost (samostojni podjetniki, obrtniki, samostojni kulturni delavci, visokošolski ucite-lji, raziskovalci in drugi ustvarjalci) in je pri tem davcno izenacen z drugimi. Družbena od-govornost do bolnih terja izboljšanje kakovo-sti storitev javnega zdravstva in skrajšanje ca-kalnih dob. Ne pristajamo na javni sistem z omejenimi storitvami za tiste prebivalce, ki si ne morejo privošciti samoplacništva in zaseb-nih zavarovanj ter na razvoj zasebnega zdrav-stva z najsodobnejšo opremo in najpodjetnej-šimi zdravniki le za tiste prebivalce, ki si to lahko privošcijo. 3. Družbena odgovornost do dela (postopna odprava prekarnega dela) Družbena odgovornost do dela in clovekove ustvarjalnosti je ustvarjanje možnosti za pra-vico do dostojnega in pošteno placanega de-la za vse ter za vzpostavitev dela kot podlage za socialne pravice ter za pravico upravljanja in dela ustvarjene presežne dodane vrednosti; terja tudi dosledno upoštevanje ekonomskih in socialnih pravic, kot izhajajo iz zgodovinske-ga in kulturnega razvoja RS in EU ter medna-rodnih aktov. Družbena odgovornost do dela terja omejevanje in postopno odpravo brez-pravnega prekarnega dela kot edine poti za preživetje. Uveljaviti je treba nacelo: 'vsako delo šteje' v smislu, da prinaša delavcu sora-zmerno enake socialne pravice in dohodke. 4. Družbena odgovornost do dela je vrnitev družbene veljave delu Družbena odgovornost do dela terja uveljavi-tev zakonskih podlag za dolocanje korporacij-skih pravic tudi na temelju dela in razumeva-nje pravice do upravljanja in udeležbe na do-bicku kot temeljne clovekove pravice. Dru- žbena odgovornost do dela terja: a) uveljavi-tev obvezne udeležbe zaposlenih v dobickih gospodarskih družb, kadar družbeniki name-nijo dobicek za dividende (v dogovoru med delavskimi predstavništvi in kapitalskimi organi korporacije); b) vzpostavitev zakonskih podlag deležništva, da se gospodarske dru-žbe lahko preoblikujejo v moderne deležniške korporacije in da se lahko ustanovijo, kapi-talsko delavske in delavske korporacije. Po-trebna je prenova korporacijske zakonodaje in zakonodaje o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju podjetij in zavodov z vkljucitvijo obveznega deležniškega dogovora na te-meljni ravni in na ravni kapitalsko povezanih družb. Terja tudi zakonsko ureditev in spod-bujanje ustanavljanja t. i. delavskih korporacij in delavskih zadrug, v katerih delavec ni le nosilec najete delovne sile - proletarec in torej ni v mezdnem razmerju, ampak je kon-stitutivni clan združbe. 5. Družbena odgovornost do podjetništva Družbena odgovornost do podjetništva je vzpostavljanje bistveno ugodnejših podpor-nih in s tujimi investitorji izenacenih pogojev za investiranje ter za razvoj podjetniške po-bude in ustvarjalnosti ter podjetništva v RS; podjetniki v RS so pomembni ustvarjalci nove vrednosti in družbenega bogastva ter glavni motor gospodarske rasti in novih zaposlitev. Tako kot vsako ustvarjalno delo tudi podjet-ništvo temelji na inovaciji in prevzemanju tveganj, zato predstavlja samostojno podlago za pravice upravljanja in udeležbe na presež-ni dodani vrednosti. RS mora sprejeti dolgorocni program razvoja podjetništva do l. 2050 z jasno vizijo podjetni-škega podpornega okolja v prihodnosti, upoš-tevaje spoznanje, da mora upravljanje hitro rastocega, dinamicnega podjetja temeljiti na podjetniški viziji in kulturi ter na podjetnikovi družbeni odgovornosti za rast in družbeni razvoj ter blaginjo. 6. Družbeno odgovorno korporacijsko uprav-ljanje Družbeno odgovorno korporacijsko upravlja-nje terja takojšen sprejem Državnega progra-ma družbene odgovornosti korporacij, nosil-cev kapitala in politicne oblasti (državnih organov in politicnih strank), ki naj zavezuje vse, da na svoji ravni oblikujejo strategije dru-žbene odgovornosti, korporacije pa posebej, da namenijo zakonsko dolocen odstotek ciste-ga dobicka za strateško opredeljene namene svoje odgovornosti do širše družbene skupno-sti in naravnega okolja. Korporativna družbe-na odgovornost je dolžnosti in odgovornosti organov vodenja in nadzora gospodarskih družb. Družbeno odgovorno korporacijsko upravljanje terja uveljavitev odškodninske od-govornosti clanov (nadzornih) svetov ter di-rektorjev oziroma ravnateljev tudi delavcem, partnerjem, obmocni in družbeni skupnosti in drugim deležnikom in ne zgolj delnicarjem; v korporacije ne investirajo in v njih ne tvegajo le vecinski delnicarji, ampak tudi manjšinski delnicarji, zaposleni, dobavitelji, upniki, ob-mocne in širša skupnost. Družbeno odgovorno upravljanje terja tudi dopolnitev korporacij-ske zakonodaje v podporo ucinkovitejšemu varstvu malih delnicarjev, varstva v primerih konflikta interesov in kršitve pravil o integri-teti ter za hitrejši razvoj socialne ekonomije in sicer predvsem socialnega podjetništva in delavskega delnicarstva in zadružništva. 7. Družbeno odgovorno upravljanje javnega premoženja Družbeno odgovorno upravljanje javnega premoženja terja verodostojno locitev nad-zorstvene od regulatorne funkcije pri uprav-ljanju državnega premoženja (vlada ne more biti skupšcina SDH); prenehati je treba s poli-ticnim kadrovanjem in uzakoniti zavezujoce visoke standarde usposobljenosti (npr. držav-ni strokovni izpit) in integritete za nadzornike in direktorje družb v državni ter obcinski lasti. Družbeno odgovorno upravljanje javnega pre- moženja terja, da se zaposlenih, ki jim je bila odvzeta pravica do lastninjenja javnih podje-tij, povrne to pravico po enakih merilih, kot so jo uživali vsi drugi zaposleni. Družbeno od-govorno upravljanje javnih zavodov terja njihovo zakonsko razvrstitev na državne (proracunske) in samostojne (tržne); pri sa-mostojnih zavodih, ki redno ustvarjajo vsaj 75% prihodkov s prodajo na trgu, naj velja ureditev korporacijskega upravljanja in odgo-vornosti po vzoru zasebnih korporacij in iz-kljucitev zaposlenih iz sistema javnih uslu-žbencev. 8. Družbeno odgovorno javno upravljanje Družbeno odgovorno javno upravljanje mo-ra temelji na nacelu neposredne demokraci-je, ki zagotavlja neposreden vpliv državljanov na izbiro predstavniških teles z možnostjo od-poklica ter vkljucevanje civilno družbenih gibanj in pobud v odlocanje. Terja tudi uve-ljavitev nacela znanstvene preverljivosti, ki zagotavlja, da imajo predlagani zakoni, ukrepi itd. trdno in interdisciplinarno izkustveno podlago (na primer glede vprašanj varstva okolja, zdravstva, izobraževanja); terja polno uveljavitev nacela civilizacijskega soglasja, ki zagotavlja uvedbo meddržavno dogovorjenih standardov clovekovih pravic (OZN), pravic iz dela (ILO), kakovosti življenja (WHO, FAO). Izogibanje uporabe lažnih in nepreverjenih informacij, zlorabe custev ljudi (ksenofobije in drugih fobij, nacionalizma, rasizma…) ter populizma v politicne namene je temelj dru-žbeno odgovornega javnega upravljanja in moralna podstat za odlocen spopad z krizo strankarskega sistema in partitokratsko de-mokracijo, ki se širi v krizo parlamentarizma in politicnega sistema. Družbena odgovor-nost do javnega upravljanja terja uvajanja so-dobnih oblik neposrednega izrekanja, ki jih omogocata digitalizacija in informacijska družba; v izvajanje oblasti (ne le v dialog z oblastjo) bi morali biti poleg politicnih strank in v tekmovanju z njimi vkljuceni tudi repre-zentativni del civilne družbe in institucije zna- nosti. Volilni sistem v RS je neustaven, saj ne omogoca neposrednega in odlocilnega vpliva volivca na izbiro kandidatov. Volilni sistem tudi ne zagotavlja uporabe najboljših cloveških zmogljivosti iz intelektualnih središc po Slove-niji oziroma izbire najbolj ustreznih ljudi v upravljanje države. V ustavno skladnem volil-nem sistemu je treba uveljaviti odgovornost poslancev njihovim volivcem tudi z možnos-tjo odpoklica. 9. Družbeno odgovorna zunanja in varnostna politika Družbena odgovorna zunanja in varnostna politika terja, da RS uredi svoje meje (s Hrva-ško to traja že vec kot 25 let) in druga raz-merja (Avstrijska državna pogodba) s sosedi; terja tudi, da RS svoje interese na obramb-nem podrocju uveljavlja s poklicno vojaško sestavo, dopolnjeno z naborniško vojsko, ki jo mora vzpostaviti, okrepiti in ucinkovito organizirati. Dejavna zunanja politika RS, ki se odziva na spreminjajoce se mednarodno in varnostno okolje EU je temeljni okvir nacio-nalne varnosti RS. Družbena odgovorna zuna-nja politika je vkljucevanje v vseevropsko pro-metno omrežje, ki je tesno povezano s kopr-skim pristanišcem in navezavo na prometno os Baltik–Jadran, s tem pa z našim mestom v alpsko-jadransko-podonavskem prostoru, v Srednji Evropi in Sredozemlju. Ta geopoliticna obmocja, ki so tudi naša najpomembnejša tr-žišca in skupni kulturni prostor, naj bodo v žarišcu dejavnosti slovenske zunanje politike. Celovita ureditev nasledstvenih vprašanj je najpomembnejša tocka dvostranskih odnosov z državami regije. RS mora še naprej podpirati vkljucevanje držav Zahodnega Balkana v evro povezave ter obstoj in razvoj avtohtonih slo-venskih narodnostnih skupnosti v štirih sosed-njih državah. 10. Družbena odgovornost do zgodovine Družbena odgovornost sedanjih rodov do zgodovine terja, da se upravljanje družbe oci- sti konstruktov post-resnicnosti kot so psev-do znanosti, neutemeljena alternativna medi-cina, zanemarjanje okoljske problematike, strašenje pred genetskimi raziskavami in po-skusi, zavracanje evolucionizma, odtegovanje clovekovih pravic migrantom, prekomerno narašcanje socialnih razlik itd. Kadarkoli v zgodovina je politika tovrstne pojave vgradila v svojo doktrino in delovanja, je družba doživ-ljala padce in katastrofe, kot so bile vojne in naravne nesrece. Politicna moc mora temeljiti na znanstveno preverjenih resnicah in/ali zgodovinsko potrjenih civilizacijskih izkušnjah in se ne sme sama brez te podlage proglašati za resnico. Skokovit tehnološki razvoj terja opustitev sta-romodnih in preživelih razmerij med delom in kapitalom, izkljucno kapitalskega temelja upravljanja in prilašcanja, in ukrepanje zoper povecevanje dohodkovne neenakosti z uve-ljavitvijo paradigme vkljucujoce rasti in blagi-nje za vse ljudi. Družbena odgovornost do prihodnjih rodov terja, da se politika vrne k temeljem racionali-zma, resnici in objektivni stvarnosti ter opu-sti populizem kot instrument uresnicevanja svojih ozkih in kratkorocnih interesov. V sno-vanje družbeno inovativnih rešitev razvojne-ga prodora moramo vkljuciti slovensko zna-nost, predvsem akademije, univerze, visoko-šolske zavode, raziskovalne in svetovalne združbe ter široko razvejano in družbeno vplivno civilno družbo in ne le oblastne in strankarske strukture. Pri nacrtovanju razvoja slovenske družbe in življenja vsakogar izmed nas je zavedanje o vplivu in odgovornosti kljucnega pomena. Pri-stojnost na katerikoli poziciji v RS zahteva od-govornost za vsa dejanja v vseh procesih in zavedanje o vplivu in naši soodvisnosti v po-vezavi s temi dejanji. Vecja kot je pristojnost, vecja je odgovornost in s tem tudi vpliv na gospodarstvo, družbo in naravno okolje. Gibanje za družbeno odgovornost Deset temeljnih zahtev za družbeno odgovornost Dr. Rado Bohinc in mag. Tomaž Poglajen sta pripravila Deklaracijo 10 zahtev za družbeno odgovor-nost. V nekaj dneh je deklaracijo podpisalo vec kot 50 povabljencev (od tega šest organizacij). V koli-kor želite podpisati deklaracijo, sporocite na naslov tukaj. Deklaracijo je podpisal tudi Inštitut IRDO. Preambulo objavljamo v celoti. Izhajajoc iz tradicije razsvetljenstva in racionalizma, ki sta omogocila nesluten tehnološki, gospodarski in družbeni razvoj sodobnega sveta, vidimo družbeno odgovorno ravnanje do pri-hodnjih rodov v tem, da se kot podlaga družbenemu in politicnemu delovanju odlocneje kot doslej vzpostavijo svoboda in dostojanstvo posameznika, znanje, izobraževanje in ustvarjalno delo, katerega cena se oblikuje predvsem po nacelu prispevka dodani vrednosti in manj na trgu delovne sile. Družbena odgovornost je odgovornost vsakogar – posameznikov in sku-pin, da v svojih življenjskih in družbenih vlogah ravnajo tako, da so tudi drugim na voljo enako kakovostni pogoji življenja in da z uresnicevanjem svojih pravic ne posegajo v pravice drugih. Družbena odgovornost je še posebej odgovornost korporacij ter nosilcev kapitala in politic-ne oblasti (državnih organov in politicnih strank), da svojo družbeno moc uresnicujejo v me-jah svojih pristojnosti v dobro vseh ljudi in okolja in, da zagotavljajo enako kakovostne pogoje življenja ljudem sedanjega in prihodnjih rodov. To pomeni, da so odgovorni za gospodarski in družbeni razvoj, za socialni položaj ljudi ter za premagovanje prevelike dohodkovne in s tem družbene neenakosti, ki izvira iz izkorišcanja dela v prid kapitala in za udejanjanje clo-vekovih pravic in dostojanstva tudi v razmerjih med delom in kapitalom, lokalno in global-no. Družbeno odgovorno delovanje je treba zagotavljati z ustrezno vzgojo in izobraževa-njem, uveljavljanjem pravne države, hitrejšo odzivnostjo državnih organov, etiko medseboj-nega spoštovanja v vsakdanjem in politicnem življenju ter vec znanja. Skupni imenovalec 10 zahtev je: ali bo cloveštvo razvilo družbeno odgovornost kot vsakdanjo prakso ali bo kmalu propadlo, saj brez nje unicuje pogoje za svoj obstoj? UVOD Onesnaževanje okolja, prekomerna uporaba pla-stike pri izdelavi izdelkov, eticno sporno oglaše-vanje, izkorišcanje delavcev in zavajanje kupcev je le nekaj družbenih problemov, s katerimi se spopada socialno podjetništvo, ki se trudi za boljšo ureditev položaja vseh vpletenih. Pri tem imam v mislih tako potrošnike kot zaposle-ne, lokalno skupnost in širšo javnost. Zaradi tega dejstva so socialna podjetja in vse, kar je z njimi povezano, podrocje, ki me je izredno motiviralo za pisanje moje zakljucne strokovne naloge. Nav-dušujejo me predvsem možnosti izboljšav na po-drocju ekonomije, skrbi za ljudi, živali, okolje in ne nazadnje narave kot celote. Vse to združujejo v sebi tako socialna podjetja kot socialni podjet-niki s svojimi imenitnimi idejami. Namen zakljucne strokovne naloge je bil prikaza-ti možen prihodnji vpliv izbranega slovenskega socialnega podjetja na družbo s pomocjo modela za merjenje družbenih ucinkov, ki je priporocen s strani Inštituta za razvoj družbene odgovornosti za uporabo v Sloveniji. Raziskovalna vprašanja, ki so me vodila ob pisanju naloge, so bila naslednja: Kakšni so okoljski in družbeni ucinki v izbranem podjetju? Kako se ti manifestirajo, ce se? Ali za-nje podjetje že izracunava kazalnike? Ce jih, kak-šne težave zaznavajo pri tem? Zaradi boljše anali-ze sem si postavila tudi hipotezo (H1), ki se glasi: Izbrano socialno podjetje ustvarja pozitivne dru-žbene ucinke. PREDSTAVITEV IZBRANEGA SLOVENSKEGA SO-CIALNEGA PODJETJA Podjetje, ki se je takoj prijazno odzvalo prošnji za sodelovanje je bilo Stara raba, nova raba. Po pravnem statusu gre za zadrugo za povezovanje skozi ponovno uporabo in socialno podjetje. Ustanovljeno je bilo za namen zaposlovanja tež-je zaposljivih oseb na nacin, da bo doloceno de-javnost opravljalo s trajnim zaposlovanjem naj-manj tretjine vseh zaposlenih delavcev. Nahaja se v nekdanjem dnevnem centru za brezdomne v Ljubljani na Poljanski 14 (Zacetki, 2017). Po-sredovalnica rabljenih predmetov Stara roba, nova raba se je razvijala v skladu z usmerjenostjo Društva za pomoc in samopo-moc brezdomcev Kralji ulice (Jurancic Šribar & Cerar, 2011, str. 4), ki je prvo te vrste v Sloveniji (Zacetki, 2017). Projekt spada v polje socialne ekonomije (Jurancic Šribar & Cerar, 2011, str. 3). Od leta 2012 deluje kot samostojni subjekt z upoštevanjem in sooblikovanjem smernic social-nega podjetništva (Zacetki, 2017). Osnovna ideja njihovega projekta temelji na konceptu t. i. »dobrodelnih trgovin«, ki so v razlicnih evropskih in ameriških državah del že uveljavljene tradicije (Jurancic Šribar & Cerar, 2011, str. 13). Dejav-nost, s katero se ukvarjajo, je podrocje humani-tarnih in dobrodelnih organizacij, pri kateri gre za odziv na potrebe okolja in za prispevanje k izbolj-šanju pogojev v lokalni skupnosti, saj z njo doka-zujejo, da lahko odrinjene skupine ljudi z upora-bo spregledanih virov (rabljenih stvari) naredijo nekaj zase in tudi za širše okolje (Zacetki, 2017). ANALIZA DRUŽBENIH UCINKOV IZBRANEGA SLOVENSKEGA SOCIALNEGA PODJETJA Analize sem se lotila na vec nacinov, in sicer s pomocjo intervjuvanja, definiranja deležnikov, izdelavo modela teorije sprememb in na koncu še s pomocjo modela za merjenje družbenih ucinkov. Intervjuvana sta bila predsednica izbranega slo-venskega socialnega podjetja – ga. Luna Jurancic Šribar in direktor Zavoda za razvoj socialnega podjetništva Uspešen podjetnik in socialno pod-jetniškega inkubatorja Socialni inkubator – g. To-maž Stritar. Z njuno pomocjo sem izvedela vec o izvajanju merjenja družbenih ucinkov v praksi in izbranem slovenskem socialnem podjetju še pred analiziranjem ucinkov z izbranim kazalnikom. V okviru deležnikov sem dolocila vse pomembne subjekte, ki imajo vpliv na podjetje oz. obratno. Kljucni deležniki za delovanje in doseganje dru-žbenih ucinkov, ki sem jih prepoznala s pomocjo pogovora z gospo Jurancic Šribar, so: kupci, do-natorji, zaposleni in uporabniki programa, pro-stovoljci, strokovni podporniki in društvo Kralji ulice. Ostali imajo seveda prav tako pomemben vpliv na posredovalnico, a ta ni tako ociten. Z izdelavo modela teorije sprememb sem izdela-la podlago za kasnejši izracun kazalnika, obenem pa opredelila aktivnosti deležnikov, njihov rezul-tat, ucinke in vplive. Nato sem v pred pripravlje-no preglednico vnašala opisne in številcne po-datke. Ugotovila sem, da lahko v letu 2017 z 1 evrom investiranega denarja ustvarijo 21,58 evra družbenih ucinkov. Povedano še drugace: Ce dejavnosti socialnega podjetja Stara roba, nova raba dosežejo svoje predvidene posredne ucinke, se bo na 1 evro investiranega denarja ustvarilo 21,58 evra družbene koristi. Hipotezo, postavljeno v uvodu, zato sprejmem. Izkaže se, da izbrano socialno podjetje, gledano z vidika napovedi, res ustvarja pozitivne družbene ucin-ke. Spodnja slika, tj. Slika 1, prikazuje le del obširne tabele. Na njej je viden koncni rezultat izracuna za napovedovalni kazalnik socialnega donosa na investicijo za posredovalnico za leto 2017, ki se ga sicer izracuna po naslednji enacbi: SROI = neto sedanja vrednost koristi/neto seda-nja vrednost investicije SKLEP/ZAKLJUCEK Izdelava analize družbenih ucinkov za izbrano socialno podjetje s pomocjo kazalnika social-nega donosa na investicijo ni bila lahka. Šlo je za zahtevno nalogo, saj sem za izdelavo anali-ze in izracun kazalnikov potrebovala tako šte-vilcne kot neštevilcne podatke, ki sem jih nato prevajala v financno obliko, kadar je bilo to mogoce. Prišla sem do zakljucka, da za to nuj-no potrebujemo pomoc notranje osebe – naj-sibo to lastnik najsibo direktor, ki nam razkrije zgodbo v ozadju, pomembna dejstva in po-trebne podatke za izracun. Ob tem priporo-cam vsakomur, ki se bo odlocil za podobno tematiko raziskovanja, da se poveže s po-membnimi osebami v podjetju, da bo zadano nalogo lažje in kvalitetnejše opravil. Raziskovalna spoznanja, do katerih sem se do-kopala tudi s pomocjo opravljenih analiz dveh intervjujev, so bila, da socialno podjetje Stara roba, nova raba zaenkrat še ne izracunava ka-zalnikov, s katerimi bi merilo družbene ali okoljske ucinke, ki jih s svojim delovanjem povzroca. Prav tako ne pozna svojih dejanskih okoljskih ucinkov in kako, ce sploh se, se ma-nifestirajo. Glede družbenih ucinkov v podje-tju povedo, da so jim vidni na vsakodnevni ravni in da jih že zaznavajo. Intervju z gospo-dom Stritarjem pa je razkril, da po njegovem mnenju orodja za izracun kazalnika SROI, ki ga je razvil Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti po narocilu in v sodelovanju z Ministr-stvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, v Slove-niji še ne uporablja nobeno socialno podjetje. Zaupal mi je, da se razlog za to skriva verjetno v njegovi preveliki kompleksnosti za uporabo. Na tem mestu se sprašujem, ali bi se mogoce dalo to preglednico, s katero se omenjeni ka-zalnik izracuna, na kakšen nacin še bolj poeno-staviti, da bi se podjetja lahko potemtakem pogosteje odlocala za njegovo uporabo v praksi. V prakticnem delu zakljucne strokovne naloge je opravljen izracun potrdil hipotezo H1, ki je predpostavila, da izbrano socialno podjetje ustvarja pozitivne družbene ucinke. Ob tem se zavedam, da bi za boljši izracun in analizo napovedovalnega SROI potrebovala še druge, dodatne podatke, kot so npr. ankete in inter-vjuji s pomembnimi deležniki. Rada bi zakljucila s tem, kar mi je gospod Stri-tar odgovoril v intervjuju, ko sem ga vprašala, kaj je tisto, kar ga navdušuje v zvezi s social-nim podjetništvom: »Najbolj se mi zdi to, da ga vidim kot model edinega možnega sveta. Ali bomo imeli socialna podjetja ali pa bo šlo vse v ›maloro‹. Gre za veliko možnost razvoja cloveštva, bivati sonaravno in uravnoteženo.« Podobno pove tudi Yunus (2009, str. 252), ki meni, da delati tisto, kar je prav, ni vec samo vprašanje dobrega pocutja, ampak preživetja nas in prihodnjih rodov (2009, str. 252). P.S. Za vec informacij ali za ogled celotne za-kljucne strokovne naloge me lahko kontakti-rate na moj e-naslov: suza-na.habot@gmail.com ali si jo pogledate na strani Stara roba, nova raba pod zavihkom »Skupnostna ekonomija«. »Ali bomo imeli social-na podjetja ali pa bo šlo vse v ›maloro‹. Gre za veliko možnost razvoja cloveštva, bi-vati sonaravno in uravnoteženo.« Zakljucna strokovna naloga Analiza družbenih ucinkov izbranega slo- venskega socialnega podjetja Suzana Habot je za bralce IRDO Mozaika pripravila skrajšano verzijo Zakljucne strokovne naloge Vi-soke poslovne šole (Ekonomska fakulteta Ljubljana), za katero je oktobra letos prejela najvišjo oceno. Suzana Habot Slika 1: Izsek iz tabele, ki prikazuje izracun vrednosti povracila na investiran znesek 1 evra za socialno podjetje Stara roba, nova raba Smo ekipa petih deklet, ki smo se odlocile za od-pravo na Madagaskar. Team sestavljajo tri medicin-ke in dve dentalki: Ana Ferfolja, Metka Kelbic, Bar-bara Viltužnik, Aida Zeckanovic in Tjaša Žagar. Vse imamo skupen cilj, ki je predvsem pomagati tam-kajšnjim prebivalcem. Zavedamo se pa tudi, da si bomo pridobili veliko novih izkušenj, tako poklicnih kot tudi osebnostnih. Gremo na Madagaskar in si-cer bolj natancno v kraj Matango. Tam bomo preži-vele tri mesece, kolikor traja tudi njihov vizum. Dispanzer v Matangi je izmed vseh ciljev naših od-prav (Kenija, Zambija, Uganda, Madagaskar), naj-bolj izoliran, tu je na voljo najmanj diagnosticnih metod, povezave do bližnje bolnišnice pa so zelo slabe. Naša ambulanta skrbi za približno 3.000 ljudi iz okolice Matange, ki sicer verjetno ne bi nikoli videli zdravnika in bi trpeli zaradi težav, ki jih pri nas zlahka odpravimo. Ob tem je vecina naših bol-nikov otrok, polovica od teh pa jih je nedohranje-nih. Pri nas se veliko pritožujemo cez cakalne vr-ste, ampak na Madagaskarju je 16-krat manj zdravnikov na prebivalca kot pri nas, kar pomeni, da tam en zdravnik na dan obravnava ogromno bolnikov. Vse skupaj je na Madagaskarju 57 zoboz-dravnikov. Nekateri potujejo vec dni, da nas obi-šcejo, saj vedo, da zdravnika ali nimajo na voljo vedno. V Matangi so tri ambulante, ena izmed teh je zo-bozdravniška, zato imamo odprave vsaj štiri ali pet clanov. Zaželeno je, da je vsaj en clan zobozdrav-nik ali študent višjega letnika dentalne medicine, še bolje pa je, ce sta dva, saj imajo zobozdravniki vcasih celo vec dela kot splošni zdravniki. Velik iz-ziv je tudi delo brez doma samoumevnih opreme in preiskav. Tam nimamo na voljo osnovnih prei-skav, na primer laboratorija, pregleda krvi, rentge-na itd. Ta je pomemben tudi za delo v zobozdrav-stveni ambulanti. Najbližji rentgen je oddaljen 770 kilometrov, kar je seveda za naše razmere v Slove-niji absurdna razdalja. Po porocilih prejšnjih od-prav, bova študentki dentalne medicine predvsem ekstrahirali zobe in drenirali abscese. Manj bo za-livk, endodontija bo možna samo pri tistih, ki so doma v bližini in se bodo lahko vrnili na kontrole. Tako bova bodoci zobozdravnici skrbeli v glavnem za preventivo. Zobna šcetka pri njih ni vsakodnevni pripomocek, ker denar porabijo za bolj nujne živ-ljenjske potrebšcine. Tudi ce zobno šcetko dobijo, jo v veliki vecini prodajo. Problem pa predstavlja tudi prehrana in pa uživanje sladkih pijac. Ob omembi Madagaskarja vecina Slovencev pomi-sli na misijonarja Pedra Opeko, ki je tam dejaven že desetletja in pomaga tudi odpravam. Gospod Ope-ka nam že vec let pomaga pri nakupu zdravil, ki se jih da dobiti na Madagaskarju, in s prevozom do Matange. Obicajno ga tudi obišcemo v njegovem misijonu in se udeležimo ene izmed njegovih maš. Celotna ambulanta v Matangi namrec deluje v okviru slovenskega misijona na Madagaskarju. Odprava predstavlja velik organizacijski in financni zalogaj. Trimesecna odprava bo zahtevala od 16.000 do 17.000 evrov. Zdravila, predvsem antibi-otiki in antimalariki, so draga, prav tako je potreb-na druga medicinska oprema, med nujne stroške pa spadajo še cepljenja pred odhodom, prevoz in namestitev clanic odprave. Zato moremo biti pri zbiranju sredstev dejavne na razlicne nacine do sedaj smo organizirale veliko stojnic po vsej Slove-niji, ena izmed teh je bila tudi na naši Stomi J, in sigurno še bomo imele kakšno. Potem decembra bomo organizirale še nekaj stojnic, stand-up pred-stavo in dobrodelni koncert s pomocjo Kitarskega orkestra MF. Bile smo tudi na oddaji Dobro jutro in sodelovale v nagradni igri, na Radiu Prvi (RTV Slo-venija), prispevek je bil objavljen tudi na Dnevniku (RTV Slovenija). Informacije o možnostih doniranja naši odpravi so tudi na naši strani na Facebooku in spletni strani. Vsaka donacija, pa ceprav majhna, je za nas izredno pomembna in vsake smo zelo vese-le. V veliko pomoc so nam tudi izkušnje prejšnjih od-prav, katerih clani so vedno pripravljeni odgovoriti na kakšno vprašanje. Vsaka odprava tudi naslednji javi, kaj od materiala je še ostalo in kaj moremo še prinesti. Madagaskar se trenutno spopada še z eno veliko zdravstveno nevarnostjo: najvecjim izbruhom kuge v zadnjih 50 letih. To bo še ena stvar vec na katero smo in bomo morale biti pozorne. Kot poroca BBC, so od zacetka avgusta imeli vec kot 1.800 primerov bolezni, umrlo je vec kot 120 ljudi. Bolezen se je letos v nevarnejši obliki razširila tudi v bolj oblju-dene kraje. Bolezen se širi z ugrizi okuženih bolh, ki živijo na majhnih sesalcih, kot so miši. Približno 10 odstotkov primerov bolezni se razvije v pljucno kugo, ki je, ce ni hitro zdravljena, usodna, njena znacilnost pa je tudi zelo hitro širjenje prek kapljic-ne okužbe. Humanitarna akcija Madagaskar Mladi zdravniki in študentje 6.letnika medicinske fakultete v Ljubljani že nekaj let obiskujejo Madaga-skar, kjer s humanitarno-medicinsko akcijo pomagajo nuditi nujno potrebno medicinsko oskrbo. Od-prava je organizirana pod okriljem Sekcije za tropsko medicino MF v Ljubljani. Želja je poskrbeti za me-dicinsko opremo, preventivo in ozavešcanje o zašciti pred nalezljivimi boleznimi, ustno higieno, prehra-no in varno spolnost. Dekleta predstavljajo odpravo s svojimi besedami v prispevku. Fotografija osebe Humanitarno medicinska odprava Madagaskar maj 2018. Na podrocju podjetništva z družbenim ucinkom (socialnega podjetništva) je v Sloveniji v zadnjih letih moc zaznati vse bolj intenziven razvoj. Opazi-li pa smo, da je kljub velikemu zanimanju ljudi za tovrstno podjetništvo, v slovenskem okolju na voljo bistveno premalo kvalitetnega socialno pod-jetniškega znanja, ki bi posameznika peljalo od cistih podjetniških osnov, do oblikovanja produk-ta in vstopa na trg. Zato smo se odlocili, da zainte-resiranim nosilcem socialno podjetniških idej po-nudimo intenziven izobraževalni program, imeno-van »Program spodbujanja podjetništva z družbe-nim ucinkom FERFL – Vroce ideje za družbeno od-govorno podjetništvo«. Z izvajanjem programa FERFL podpiramo posame-znike in podjetniške iniciative, ki želijo s svoji-mi podjetniškimi idejami izboljšati delovanje dru-žbe, v kateri živimo. Organiziramo intenziven in celosten socialno podjetniški izobraževalni pro-gram, ki udeležencem na enem mestu ponudi ta-ko kvalitetno znanje, vrhunsko mentorstvo, kot tudi dostop do financnih virov in osnovne infra-strukture, ki je potrebna za pricetek posla. Podpi-ramo posameznike in iniciative, ki imajo dobre podjetniške ideje, vendar so zaradi njihove »majhnosti«, »lokalnosti«, »nizke financne (in visoke družbene) donosnosti« spregledane v ob-stojecem podjetniškem podpornem okolju. Program sestavljajo štirje vecji sklopi in sicer: 1. Natecaj za podjetniške ideje z družbenim ucinkom 2. Startup vikend podjetništva z družbenim ucin-kom 3. Šola podjetništva z družbenim ucinkom 4. Socialno podjetniški inkubator 6 EKIP Letos je Ferfl potekal že cetrto leto in Šolo pod-jetništva je obiskovalo šest ekip. Dve zmagovalni iz Startup vikenda, SVEDRCKI in SRCNI KOTICEK ter štiri ekipe, ki so zmagale na Natecaju; Hiša strahov, Hungry skin, Joga MaliGaneša in Slove-ne gifts. Na Ferflovem zakljucnem dogodku smo ponovno izbirali dve zmagovalni ekipi in tako so po izboru strokovne komisije zmagali Svedrcki in Srcni koticek. S tem so si prislužili, med drugim tudi, nagrado Socialno podjetniški inkubator, kjer jih je mentorirala ekipa mentorjev iz Ustvarjalni-ka. In vse ekipe bomo predstavili tudi v Mozaiku. Kdaj in kje se ti je prvic porodila ideja o »JOGA MALI GANEŠA«? Ideja o jogi za otroke, se je porodila že kar nekaj casa nazaj. Pred tremi leti, ko sem zakljucevala študij predšolske vzgoje in premišljevala o temi diplomske naloge, sem se odlocila, da naredim raziskavo o vplivu joge na vedenje otrok. V tem casu sem tudi opravila izobraževanje Pravljicne joge in tako postala uciteljica joge za otroke. Svo-je znanje sem kasneje še izpopolnila in opravila uciteljski tecaj Hatha joge. Po desetih letih dela v vrtcu, sem kot diplomirana vzgojiteljica, uciteljica joge za otroke in certificirana uciteljica joge, z veliko ljubeznijo do otrok in do joge cutila, da želim stopiti na svojo pot in svoje znanje deliti naprej. Ideja o Jogi Mali Ganeša pa se je porodila na potovanju po Baliju, kjer Ganešo srecaš na vsakem koraku. Tako sem zadnji dan potovanja, ko sem se šla mimo joga studia, vedela, da si že-lim svojo joga studio, kjer bom lahko otroke vo-dila jogo. Imenoval pa se bo po Ganeši. In tako sem prišla domov ter ustanovila Joga Mali Gane-ša. Kje si slišala za program Ferfl in zakaj si se odlo-cila udeležiti Startup vikenda? Za program Ferfl sem izvedela na Facebooku, kasneje sem si vec prebrala še na spletni strani. Startup vikenda sem se udeležila predvsem zato, ker o podjetništvu nisem vedela veliko. V vrtcu sem bila zaposlena vec kot deset let, kako voditi svoj posel je bilo zame nekaj novega. Startup vikend se mi je zdela dobra priložnost, da se veli-ko naucim, spoznam nove ljudi in dobim izkuš-nje. Si imela skupino že oblikovano ob prijavi na Startup ali si punce spoznala naknadno tekom vikenda? Na Startup vikend sem prišla sama. Prvi dan, ko smo predstavili svoje ideje sta se mi pridružili dve punci, ki sta nato skupaj z mano delali na ideji Joga Mali Ganeša. S puncami smo se zelo ujele in dobro delale. Skupaj kot ekipa smo v enem vikendu naredile vec kot bi si sploh upala predstavljati. Na predavanja Podjetniške šole Ferfl si vedno prišla prva. Kaj so ti ta predavanja pomenila ta-krat in kaj ti še vedno pride prav danes? Ja res je, vedno sem prišla prej, da sem se lahko pripravila. Priložnost, da sem se lahko udeležila Podjetniške šole Ferfl, mi je pomenila zelo veliko in sem jo jemala zelo resno. Ker je bila to moja prva podjetniška izkušnja, sem se zelo veliko na-ucila. Všec mi je bilo, ker so nam predavatelji in mentorji poleg predavanj, individualno pomagali, svetovali in nas vodili. Lahko recem, da mi vse pride prav še danes. Kaj se trenutno dogaja s tvojim projektom in kaj nacrtuješ za »Joga Mali Ganeša« v prihodnosti? Trenutno smo zelo aktivni. Jogo vodimo v vrtcih in joga studiih. Navezujemo nove stike in se do-govarjamo za sodelovanja. Veliko še vedno dela-mo na promociji, saj ljudje joge za otroke ne po-znajo. V prihodnosti nacrtujemo svoj prvi pro-dukt, na katerem delamo že od zacetka poletja. Naredili bomo prve slovenske joga kartice za otroke. Kartice bodo namenjene otrokom pri vadbi joge in staršem, da bodo znali pravilno iz-vajati položaje. Poleg tega bodo zraven prilože-ne ideje za igre, da bodo otroci izvajali jogo na zabaven in igriv nacin, kot uci mali slon Ganeša. Nacrtujemo, da bodo prve kartice v prodaji v zacetku novega leta 2018. Imamo še veliko idej v prihodnosti, naš najvecji cilj pa je voditi prvi joga studio za otroke. Nasvet oziroma sporocilo za vse, ki zbirajo po-gum za prijavo na naslednji Ferfl. Ne razmišljaj, prijavi se! Je super neponovljiva izkušnja. Pridobila sem veliko znanj in izkušenj, za kar sem zelo hvaležna Ferflu, vsem predava-teljem in mentorjem. Moja motivacija v casu Podjetniške šole Ferfl je zrasla za tisoc procentov in v tem casu sem naredila veliko vec kot bi sa-ma. Podjetništvo z družbenim ucinkom Program FERFL se nadaljuje Avtorica teksta in fotografij: Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana Ferfl intervju: Maja Podpecan Joga mali Ganeša Maja Podpecan, nosilka in vodja projekta, otroke popelje v svet joge skozi pravljice. Otroci se s pomocjo pravljicnih živali in junakov zbližajo s svojim telesom, sprostijo, spoznajo osnovne jogij-ske položaje ter osvojijo razlicne dihalne tehnike. Ko se otrok nauci tehnik sprošcanja in notranje izpolnitve lahko vse življenjske izzive lažje in manj stresno predela. Joga v zgodnjem otroštvu s telesnimi položaji spodbuja pozitivno samopodobo in zavedanje telesa. Spodbujanje sodelovanja in socutja je cudovito darilo, ki ga joga podarja otrokom. Otroci dobijo ogromne koristi. Fizicno povecuje njihovo prožnost, moc, koordinacijo in zavedanje telesa. Hkrati pa se poveca njihova koncentracija, mirnost in sprošcenost. Med izvajanjem joge otroci telovadijo, se igrajo, povezuje-jo z notranjim jazom in razvijajo intimen odnos z naravo, ki jih obdaja. Joga prižge cudovito no-tranjo luc. Maja je certificirana uciteljica Hatha joge in Pravljicne joge za otroke ter hkrati diplo-mirana vzgojiteljica predšolske vzgoje z desetletnimi izkušnjami dela v vrtcu. Njeno ekipo so sestavljale še Urška Kaplan in Jerneja Babic. Z nosilko in vodjo projekta JOGA MALI GANEŠA se je pogovarjala Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana. Fotografije: arhiv Maja Podpecan Maja Podpecan, nosilka in vodja projekta, otro-ke popelje v svet joge skozi pravljice. CSR Europe objavlja seznam do-godkov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Konferenca—Družbeni ucinek: raziskovanje razlicnih pravnih dimenzij V Milanu bo 20. aprila 2018 potekala letna kon-ferenca Esela 2018 Social Impact: Exploring Diffe-rent Legal Dimensions. Na njej bodo vodilni pravni strokovnjaki iz vse Evrope razpravljali o pravnih razsežnostih družbenega ucinka. Vec. Vir: Esela Slovenija po socialni pravicnosti peta, pred Nemcijo in Avstrijo Slovenija se po indeksu socialne pravicnosti uvr-šca na peto mesto med 28 clanicami Evropske unije (EU), ugotavlja fundacija Bertelsmann. Fun-dacija z indeksom pravicnosti letno preucuje sta-nje v 28 clanicah EU-ja na podlagi 38 meril ob upoštevanju šestih vidikov socialne pravicnosti: revšcine, izobraževanja, trga dela, zdravja, gene-racijske enakosti, socialne kohezije in nediskri-minacije. Vrstni red desetih najboljših po socialni pravicnosti je: Danska, Švedska, Finska, Ceška, Slovenija, Nizozemska, Nemcija, Avstrija, Luk-semburg in Francija. Na repu pa so poleg Grcije še Romunija, Bolgarija, Italija, Španija in Hrva-ška. Vec. Vir: MMC RTV SLO Nemcija uvaja tretji spol Nemško ustavno sodišce v Karlsruheju od zvez-nega parlamenta zahteva, da najkasneje do kon-ca prihodnjega leta sprejme zakonodajo, ki bo v maticnih knjigah poleg moškega in ženskega omogocila izbiro "tretjega spola". Nemcija bi ta-ko lahko postala prva država v Evropi, ki bo lju-dem ponudila to možnost. Vec. Vir: siol.net Poljska vlada namerava posto-poma prepovedati nedeljsko od-prtje trgovin Poljska vlada namerava postopoma prepovedati nedeljsko odprtje trgovin. Od marca 2018 dalje bi bile lahko trgovine v državi odprte le dve ne-delji na mesec, od leta 2019 dalje le eno nede-ljo na mesec, od leta 2020 dalje pa bodo mora-le biti vse nedelje zaprte, predlaga vladajoca stranka Zakon in pravicnost (PiS). Vir: STA / TaTrenutek V Italiji in na Irskem prepovedali divje živali v cirkusu Cirkuško življenje za živali ni prav lepo. Preživijo ga stlacene v kletke in prikolice, v katerih vecino casa potujejo od enega mesta do drugega. V cir-kuški areni morajo izvajati razlicne trike, ce pa svojih »nadrejenih« ne ubogajo, so pogosto kaz-novane s tepežem. Nedavno sta se državam, ki v okviru pravic živali sprejemajo živalim prijazne zakone, pridružili Irska in Italija. Vec. Vir: Dnev-nik Sedem projektov cezmejnega programa Interreg Slovenija-Madžarska Za sofinanciranje je bilo odobrenih sedmih pro-jektov, skupaj vrednih tri milijone evrov ESRR. Vec. Vir: Delo DO v Evropi in po svetu Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 5.12.2017 Workshop: Sustainability in logi-stics. Povezava. 7.12.2017 Webinar: Dialogue on EU policy framework for tax transparency and responsible tax behaviour. Po-vezava. 12.12.2017 Workshop: Sustainability in logi-stics. Povezava. 22.01.2018 Business & Human Rights: Training for Headquarters. Povezava. Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Mreža za družbeno odgovornost Slovenije ter Ekvilib Inštitut skupaj s partnerji organizirata Dneve družbene odgovornosti, ki so namenjeni razlicnim dogodkom in aktivnostim na podrocju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. 12. decembra 2017 se bo zvrstilo vec dogod-kov pod skupnim naslovom Družbena odgo-vornost podjetij v praksi in politikah. Lokacija dogodkov: Kreativni center Poli-gon, Tobacna ulica 5, 1000 Ljubljana. Vir: Mreža za družbeno odgovornost Slovenije Soodlocanje: ali civilna družba sodeluje pri odlocanju? Konferenca želi narediti presek stanja soodloca-nja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališc in odlocitev? Kakšne so razlike med razlic-nimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek držav-ne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zašciti de-mokracije, pravne države in clovekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odlocanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine. Konferenca bo potekala 6. decembra v Hiši EU v Ljubljani. Vec. Vir: Slovenska filantro-pija Evropski kulturni forum Evropski kulturni forum, ki bo potekal 7. in 8. de-cembra v italijanskem Milanu je dvodnevni vo-dilni dogodek, ki ga organizira Evropska komisija, da bi povecala prepoznavnost evropskega kultur-nega sodelovanja, združila kljucne akterje kultur-nega sektorja in ponudila možnost razprave o politiki in pobudah v EU na temo kulture. V to-kratni izdaji (2017) bo potekala tudi uradno pred-stavitev evropskega leta kulturne dedišcine 2018, ki je tema evropskega leta, namenjenega našim skupnim kulturnim dobrinam in vsem nji-hovim vidikom. Vec. Vir: Združenje EPEKA AKTIVNI.VSI = PRIDOBIMO.VSI 5. in 6. decembra bo na Brdu pri Kranju poteka-la konferenca namenjena tako zaposlenim v lo-kalni samoupravi, na podrocju socialnega varstva (zlasti centri za socialno delo, domovi za starej-še), vzgoje in izobraževanja, delodajalcem in za-poslenim v kadrovskih službah ter vsem, ki se pri svojem delu srecujejo z vprašanji usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja ali stereotipov. Vec. Vir: Združenje EPEKA Integrativne postavitve Integrativne postavitve temeljijo na principih raz-licnih terapij, ki jih z udeleženci integriramo pre-ko razlicnih nacinov dela, pogosto umetnostne terapije. Inštitut za sistemske postavitve pripravlja poseben sklop delavnic: "V sebi UMA-ZANA IN ZAZNAMOVANA" . Zdravljenje ran - 2. delavnica Cas: nedelja, 10. december 2017 od 9. do 17. ure. . Zaživeti življenje - 3. delavnica Cas: nedelja, 14. januar 2017 od 9. do 17. ure. Delavnice bodo potekale v Ljubljani, Mencinger-jeva ulica 7, Inštitut za sistemske postavitve, 1. nadstropje. Vec. Vir: Inštitut za sistemske posta-vitve Dogodki, konference Razpisi in priložnosti Creative Europe -MEDIA Sub-programme: Support for TV Pro-gramming 2018 V okviru podprograma Media programa Ustvar-jalna Evropa je objavljen javni razpis, namenjen podpori za vkljucevanje evropskih avdiovizualnih del v televizijske programe za leto 2018. Pri nji-hovem nastajanju morajo sodelovati vsaj tri tele-vizijske hiše iz treh držav, ki sodelujejo v podpro-gramu MEDIA. Predloge je treba predložiti naj-pozneje 24. 05. 2018. Vrednost razpisa v progra-mu Ustvarjalna Evropa (2014-2020) je 14,5 mili-jona evrov. Vec. Vir: razpisi.info ForestValue -Innovating forest-based bioeconomy Predmet je sofinanciranje aktivnosti slovenskih partnerjev v projektih, izbranih v okviru skupne-ga transnacionalnega razpisa za raziskovalno razvojne projekte »ForestValue – Innovating fo-rest-based bioeconomy: Joint call for reserach proposals«. Prijava na transnacionalni razpis je pogoj za morebitno kasnejše sofinanciranje na razpisu. Rok prijave 23.1. 2018. Vec. Vir: Mini-strstvo za izobraževanje, znanost in šport Erasmus+: KA3 –podpora za reformo politik Cilj tega razpisa za zbiranje predlogov je zagotovi-ti strukturno pomoc, imenovano nepovratna sredstva za poslovanje, evropskim nevladnim organizacijam (ENVO) in vseevropskim mrežam, ki delujejo na podrocjih izobraževanja in uspo-sabljanja ali mladih . Rok prijave 14.12.2017. Vec. Vir: http://www.razpisi.info Kongres prostovoljstva Slovenska filantropija bo 5. 12. 2017 v Narodni galeriji v Ljubljani organizirala 11. Slovenski kon-gres prostovoljstva. Castno pokroviteljstvo kon-gresa, ki poteka na mednarodni dan prostovolj-stva, je sprejel predsednik vlade, dr. Miro Ce-rar. Osrednja tema kongresa bo mentorska pod-pora prostovoljcem. Vec. Vir: Slovenska filantro-pija Okolje potrebuje našo odgovornost Ker okolje potrebuje našo odgovornost, se je Sloveniji zacel projekt ECOLEX LI-FE »OZAVEŠCANJE O OKOLJSKI ODGOVORNO-STI«. V projektu ECOLEX ugotavljajo, da številna podjetja - med malimi in srednjimi jih je takih kar dve tretjini - ne pozna zakonskih podlag o odgo-vornosti za povzroceno okoljsko škodo. To želi projekt ECOLEX Life spremeniti. Delavnica bo po-tekala 4. decembra v Ljubljani v Hiši Evropske Unije. Vec. Vir: EcoLexLife Izzivi varovanja clovekovih pravic in temeljnih svobošcin Varuh clovekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) vas skupaj s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani ob dnevu clovekovih pravic vabi na okroglo mizo, ki bo v cetrtek, 7. decembra 2017, od 10.30. do 12.30, v vijolicni predavalnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Ljubljana. Uvodne besede bosta udeležencem nameni-la Vlasta Nussdorfer, varuhinja clovekovih pra-vic, ki bom tudi vodila okroglo mizo, in dekan fa-kultete prof. dr. Miha Juhart. V razpravi želijo osvetliti nekatera vprašanja, ki po oceni Varuha pomembno vplivajo na uresnicevanje clovekovih pravic in temeljnih svobošcin, ki jih zagotavljajo ustava ter mednarodne pogodbe s podrocja clo-vekovih pravic. Vir: Varuh clovekovih pravic Re-publike Slovenije Obeležitev Mednarodnega dneva spo-mina na žrtve genocida in Mednaro-dnega dneva clovekovih pravic Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Sloveni-je in ZRC SAZU v Ljubljani vljudno vabita na obe-ležitev mednarodnega dneva spomina na žrtve genocida in Mednarodnega dneva clovekovih pravic v Atriju ZRC, Znanstvenoraziskovalni cen-ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, v petek, 8. decembra 2017, ob 11. uri. Vec. Vir: CNVOS ECOLEX LIFE Nova knjiga: Zemlja voda seme Zemlja voda seme Vrtil sem gumb na radijskem sprejemniku in slišal besede: "Lacni pa že ne bomo, bomo pa njivo pro-dali!" Povedano je name delovalo kot vedro ledene vode in spreletela me je drgetajoca misel: "Kaj bo z ljudmi, ki tako noro razmišljajo?" Od osamosvojitve smo zabetonirali 100.000 ha rodovitnih tal - cetrtino kmetijskih površin! V zadnjih desetih letih je propadlo 16.000 malih kmetij - štiri vsak dan! Imamo najvecjo površino nakupovalnih središc na prebivalca v EU. Imamo najnižjo stopnjo samooskrbe s hrano v EU! Uvažamo dve tretjini hrane in 85% semen! Vse to ob dejstvu, da je prehranska varnost osnova nacionalne varnosti. Temelji varne prihodnosti naroda so trije: zadostna površina rodovitne prsti, neoporecni viri žive vode in ohranjanje semen tradicionalnih sort kulturnih rastlin. Toda zemlja umira, vodno obilje odteka in semena izumirajo. Ce želimo preživeti, moramo varovati dragocene darove narave. O tem govori knjiga Zemlja, voda, seme. Anton Komat Zemlja voda seme Anton Komat Leto izdaje: 2017 Cena:23 EUR Število strani: 251 Samozaložba & Buca, Domžale & Ljubljana Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju reši-tev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si