Leto Um, st. 68
OrednUtvo la oprava: LJubljana Kopitarjeva 1 Telefon M-61-2S «4. Ueeeine aaročnina n Ur. — Cak raJ. Ljnbljana 10.650 ta naročnino In 10.894 ta tnserate. IzkljuAno ta •topatvo ia oglate ti Italije ls Inozemstva: DPI 8. A. Milano
Bokopltov a* Traismo.
Foftataa pltrui v fotortat - DU PaatgeHkr tat becaUt
Prets ■ Cena L 2
SLOVENEC
MAREC • 1945
25
NEDELJA
Die eroartete Schlacht um den Niederrhein entbrannt
Gesteigertes Artilleriefeuer an der unteren Sieg — Sowjets in Ungarn unter hohen Verlusten zum Stehen gebracht — Aus-weftung des feindl. Briickenkopfes beiderseits Kiistrin verhindert
Aus dem Fiihrerhauptqunrtier,»24. 3. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekaunt:
In der erbitterten Abwehrschlacht in Ungarn vvurden nordlich des
Nemški protinapadi na zahodu
Plattensee vorgedrungene Angrilfs-gruppen der Bolschewisten beiderseits Veszprem und nordlich Z i r c nach hohen Verlusten fiir den Feind znm Stehen gebracht. Unsere Truppen war-fen im Gegenangriff die gegen den Raum siidlich Koinorn augesetzten sovvjetischcn Krafte zuriick und festig-ten dadurch ihre Front Siidlich der Gran-Miindnng sind heftige Kampfe iin Gange. Die nnter verstarktem Artillerieeinsntz siidlich N e u s o h 1 geiiihrten Angriffe kosteten die Bol-schevvisten wiederuni hohe Verlnste, brachten ihnen jedoch nur geringen Bodengewinn.	I
Im Kampf raum von Oberschle- | s i «11 vereitelten unsere Divisioueu die rrneuten Durchbruchsversuche der Sovvjets zvvischen Ba u erwi t z n. Neisse. Der Verlust von 112 Panzern und die hohen blntigen Ausfiille des Feindes kennzeichnen die Hiirte unseres Widerstandes.
An der Oder-Front beiderseits K ii s t r i n wnrde die voin Gegner unter stiirkstem Einsatz erstrehte Aus-\veitung seines Briickenkopfes in ziiher Abvvehr und erfolgreichen Gegenstos-sen verhindert Ernent wurden durch die Erdtruppe 66, dnreh die Luftwaffe vveitere 20 Sovvjetpnnzer abgeschossen. Dumit verloren die Bolschewisten al-lein in diesem Afcschnitt inncrhalb der bciden letzton Tage 204 Panzer.
Gegen den Vertcidigungsgiirtel nm Gotenhafen und D a n z i g setztc der Feind seine Durchbruchsangriffe in unverminderter Starke fort Trotz verbissener Gegenvrehr nnserer schvver ringenden Verbande erzielte er Einbriiche im Raum von Zoppot und 1' r n n s t
An der Abvvehrfront siidlich des Priseben Haffs zersehlugen unsere erprobten Divisionen viederum die Durchbruchsversuche der sowje-ti-rli*n Armeen, trot« sehwerer Kanipl-bedingungen, bis auf einen geringen Einbruch nm linken FliigeL Beiderseits der Danziger Bncht wur-den gestern 109 Sovvjctpanzer vernichtet	.
In Kurland blieben die sudlicli Frnucnburg mit nachlnssender Krnit gefiihrten Angriffe der Bolsche-vvisten ohne Erfolg, wahrend nord-iistlich der Stadt und westlich Dob-I e n vcreinzelte eingebroehene An-griffsgrnppcn des Feindes nach erbitterten Kiimpfen aufgefangen wnrden.
Schlachtflieger und Flakartillerie der Luftvvaffe vemichteten gestern neben znhlrcichcn Kraftfnhrzeugen wei-terc 59 sowjetische Panzer. In Luftkampfen wurden 41 feindliche Flug-
zeuge, dnrunter 6 durch ungarisehe Jiiger, zum Absturz gebracht
Nnch schwcrer Artillerievorberei-tung u. starkem Einsntz von Schlacbt-fliegern ist gestern Abend zvvischen Rees und Wesel die ervvartete Schlacht um den Niederrhein entbrannt.
An der unteren S i e g hat sich das Icindliche Artillcrieieuer gesteigert. Ein Angrili des Gegners siidlich Hennei blieb liegen. An der Abriegelungslront ostlich Honnet und an der W i e d dauern die Abwehrkampie an. Einbriiche in unsere Stellungen wurden ab-geriegelt. Im Ostteil N e u w i e d be-hauptet sich unsere Besatzung gegen den heltig angreilenden Feind.
Die Besatzung von Mainz kampite sich unter harten Gefechtcn aui das reehte Rhcinufer zuriick.
Unter Einsatz von Schvvimmpanzern konnten die Amerikaner bei O p p e n -h e i m den Rhein iibersehreiten und einen klfinen Briickenkopi bilden. Im Gegenangrili vvurde er durch raseh he-rangeiiihrte eigene Kralte eingeengt und eine Reihe von Ortschalten zurttck-ecobert. — Gegen Ludwigshalen iiihrte der Feind der ganzen Tag iiber starke Angriiie von Norden und Siid-westen. Nach schweren liir beide Seiten verlustreichen Kampicn drang er bis in das Siadtlnnere vor. Zwischcn S p e y e r und dem Westwall nordostlich W e i s -s e n b u r g leisten unsere Truppen dem iiberall angreilenden Gegner erbitterten Widerstand.
Deutsche Schlacht- und Jagdllieger-kralie bek' mpiten den feindlichen Nach-schub im Westen bei Tag und Nacht. Starke Explosionen und ausgedehnte Brande vvurden beobachtet.
In Mittel-Italien besehrankte sich die GefechtstStigkeit gestern aui beiderseitige gewaltsame Aulklarung.
In West-Kroatien dauern die Abwehrkampie im Raum von B i h a £ an. SSdlich der mittleren Save vertrie-ben kroatisehe Kampigruppen die Ban-den aus d«r Stadt G r a č a n I c a. Wei-tere Stnberungsnnternahmen sind in gu-tem Fortschreiten.
Ein britlsches Kommando, das sich aui der Insel Calchi westlich Rhodos iestgesetzt hatte, wurde ivieder ins Meer geworien und liess dabei Gelangene in unserer Hand.
Auch gestern richtete sich die leindliche LuftUtigkeit fiber dem Reichsgebiet vorwiegend gegen den irontnahen rhelnisch-westiaiischen Raum, wo vriederum besonders in mehreren Orten des Ruhrgebietes Personen-verlnste und schwere Zerstorungen in Wohnvierteln entstanden. Andere Verbande griiien Stiidte in Nor d-, Mit-te 1 - und Sfidostdeotschland an. In der Nacht flogen nur schwačhe Kralte ins Reich ein. 29 anglo-amerikanisctu Flugzeuge vvurden abgeschossen.
Berlin, 24. marca. Težišča na zapadnem bojišču so bila v četrtek v znamenju številnih nemških protinapadov. Nemške čete so preprečile na srednjerenskem mostišču pomembnejše sovražne uspehe ter dosegle, da so postali premiki severnoameriških napadalnih skupin v Pfalzu počasuej.ši.
Medtem ko je bilo ob spodnjem Renu razen topniških dvobojev in brezuspešnih sovražnih izviduiških sunkov v splošnem mirno, so pritiskali Amerikanci iz svojega mostišča Remagen dalje proti severu, severovzhodu in jugu. Ker so se njihovi nupadi v smeri proti Siegburgu zrušili ob južnem robu mesta, so premestili podnevi težišče boja bolj proti severovzhodu na področje na obeh straneh avtomobilske ceste ter so pritiskali proti kolenu Siege med Buisdorfom in llennefom. Po majhnih pričetnih uspehih se je zrnšil tudi ta napad ob južnem obrežju reke no železniškem ozemlju zapadno od iiennefa in na gričevnatem ozemlju pri Sbvenu. Nemške čete so takoj izvedlo silne protinapade proti temu vdoru, sunile sovražnika z juga v bok, zavzele naza j Soven ter se prebile zapadno od Iiennefa dalje naprej. Severnoamerikanci so nato skušali pri Sbvenu in Eudenbachu z novimi napadi pasti v bok nemškim silam, ki so prodrle naprej. Sunki pa so se brezuspešno izjalovili. Na vzhodni struni mostišča pri Remogenu se položaj ni spremenil. Ob južnem delu jc nadaljeval nasprotnik s svojimi napadi med \Viedo pri Datzendrotbu iu Leuters-dorfu ob Renu ter jo prodrl kljub neprestanim protisunkom korakoma v smeri proti Neuwicdu do Wollendorfa. Severnoamerikanci so v četrtek kljub temu, du so uporabili vse svoje sile, le malo preiunkuili svoje črte proti severu in jugu. Njihovo mostišče, ki je pri Eudenbachu globoko 12 kilometrov, je med izlivom Siege in področjem nasproti Andernnchu široko približno 4(1 kilometrov. Nameravani prodor proti severu, ki bi naj omogočil oklepniški sunek v ravnino med Renom in pogorjem vzhodno od tod.
so je zopet izjalovil vsled odpora nemških grenadirjev, oklepuiških strelcev in nemške ljudske vojske.
Na jugu zapadnega bojišča je sovražnik z nadaljnjimi napadi sicer prav tako napredoval, vendar je dosegel tukuj vsled ojačenega nemškega odpora manjše uspehe knkor prejšnje dni. Težki boji so divjali v Mainzu. Severnoamerikanci, ki so napadli po silni topniški pripravi osredotočeno tudi z težkim topništvom, so prodrli kljub zagrizeni protiobrainbi posadke s severozapada do glavnega kolodvora ter do mestnega središča. Ob trdnjavi, na Fichteplatzu ter ob stari Koinman-danturi pa so držali branilci večinoma v boju iz bližine ves dan svoja oporišča. Častniške napadalne skupine so vedno znovu vzpostavile zvezo med posameznimi bojnimi skupinami, tako du je bilo kljub močnemu sovražnemu pritisku ohranjeno enotno vodstvo odpora. V večernih urah se je združila posadka na postojanki poveljnika boja. Severnoamerikanci, ki so prispeli med Mninzom in Ironkontlinlom do obrežja Rena, so obstreljevali nemške postojanke na vzhodnem obrežju ter so ob razrušenem železniškem mostu pri Erankentlialu zaman poskušali prekoračiti reko. Iz področja pri Frankcn-thalu proti jugu v smeri proti Ludvigs-hafenn napadnjočega sovražnika so odbile nemške čete pri Oppau in Ogge.rs-heimu. Tudi poskusi Severnonmcrikan-ccv, do bi se z zupadn in juga približali l.tidwigsliafcnu. so se zrušili v težkih bojih ob cesti Oppnu-Limbtirger llof ter ob železniški progi Limburger iiof-Neustadt Sovražnik ie na različnih točkah močno napadel zaporne postojanke, ki potekajo proti jugu do l^nndaua in od tam proti zapadu do področju Annvvcilerjo. Nemške čete so s takojšnjimi protisunki odstranile ali zajezile krajevne vdore, pri čemur je oddelek 855 težkih oklepniških lovcev uničil meri Neustndtom in I.udvvigs-hafenom 25 sovražnih oklepnikov. Tudi jugovzhodno od Neustndta, pri Lan-dau in Annvveilerju sovražnik zurudi odpora nemških zapornih postojank ni mogel napredovati.
Moskovska diplomatska veleofenziva
Pričakovana bitka za spodnji Ren se je razplamtela
Stopnjevan topniški ogenj ob spodnji Siegi — Sovjeti so na Madžarskem zaustavljeni z visokimi izgubami — Razširitev sovražnikovega mostišča na obeh straneh Kiistrina preprečena
Fiihrerjev glavni stan, 24. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
V ogorčeni obrambni bitki na Madžarskem smo severno od Blatnega jezera prodrle boljševiško napadalne skupine zaustavili t visokimi izgubami za sovražnika na obeh straneh V e s z p r e m a in severno od Z i r c a. Naše čete so vrgle s protinapadom nazaj sovjetske sile napadajoče proti področju južno od Ko mar na ter s tem utrdile svoje bojišče. Južno od izliva G r a n a so v teku šilni boji. Pri napadih, ki so jih izvedli boljševiki z ojačeno uporabo topništva južno ed Banske Bistrico so utrpeli visoke izgube, vendar so le malo napredovali.
Na bojnem področju gornje Š I e -zije so preprečile naše divizije ponovne sovjetske probojne poskuse med B a uervvitzom in Neisso. Izguba 112 oklepnikov in visoke sovražne krvno izgube označujejo trdoto našega odpora.
Na bojišču ob. Odri na obeh straneh K ii s t r i n a smo z žilavo obrambo ln uspešnimi protisunki preprečili z največjimi silami nameravano razširitev nasprotnikovega mostišča. Ponovno so uni-. čile kopenske četo 66, letalstvo pa 20 nadaljnjih sovjetskih oklepnikov. S tem so izgubili boljševiki samo v poslednjih dveh dtfcvih 204 oklepnike.
Sovražnik je z nezmanjšano silovitostjo nadaljeval s svojimi prebojnimi napadi proti obrambnemu obroču okrog Gotenhafena in Danziga. Kljub zagrizeni protiobrambi naših težko se bn-refih oddelkov je dosegel vdore na področju Zoppota in Praustn.
Na obrambnem bojišču južno od zaliva Frisches Half so naše preizkušene divizij« zopet razbile probojne poskuse sovjetskih armad kljub težkim bojnim pogojem, razen nekegn majhnega vdora na levem krilu. Na obeh straneh G d a r. s k e g a zaliva smo uničili včn raj 109 sovjetskih oklepnikov
V Kurlandiji so bili boljševiški napadi južno od Frauenburga, ki so bili izvedeni s popuščajočo silo brez uspeha, medtem ko smo severovzhodno od mesta in zahodno od D o b 1 c n a po ogorčenih bojih prestregli posamezne vdrle sovražne napadalne skupine.
Borbeni letalci ia protiletalsko topništvo v sestavu letalstva so uničili včeraj poleg številnih motornih vozil nadaljnjih 59 sovjetskih oklepnikov. V letalskih bojih smo sestrelili 41 sovražnih letal, od teh so jih sestrelili madžarski lovci 6.	.
Po težki topniški predpripravi in močni uporabi borbenih letalcev se je razplamtela včeraj zvečer med R e c s o m in W e s c 1 o m pričakovana bitka za spodnji Ren.
01» spodnji Siegi se je stopnjeval sovražni topniški ogenj. Nasprotnikov napad južno od II o n n e I a se je zrušil. Ob zapornih postojankah' vzhodno od Ilon-nela ter ob Wiedu.se nadaljujejo obrambni boji. Vdore v naše postojanke smo zajezili. V vzhodnem delu N e n -w i e d a se drži naša posadka kljub silovitim sovražnim napadom. •
Posadka M a i n z a se je prebila med trdimi spopadi nazaj na desno obrežjo Rena.
Z uporabo plavajočih oklepnikov so prekoračili Amerikanci pri 0 p p o n h e i-nm Ren ter ustvarili majhno mostišče. S protinapadom so gn hitro dovedene lastne sile zožile, ter zavzele nazaj vrsto krajev. Sovražnik je ves dan s severa in jugozahoda močno napadal Lu dvigali al en. Po težkih, za obe strani izgub polnih bojih je prodrl do mestnega središča. Med Speyerjem in zahodnim branikom severnovzhodno od Weissen-b u r g a so nudile naše čete povsod na-padajočemu nasprotniku ogorčen odpor.
Nemško borben« in lovske letalske sile so podnevi in ponoči napadal« sovražno oskrbo na /»Mu. Opažene so bile močno eksplozije in obsežni požari.
Berlin. Moskovsko odločitev, da ne bo obnovila pakta s Turčijo, smatrajo v balkanskih političnih krogih kot »pričetek daljnosežnega načrta, ki ga namerava vi-vesti Moskva brez ozira na posledice«. To poročilo iz Aten se krije s tem, da je prešla sovjetska zveza vzporedno s svojim vojaškim sunkom proti EvTopi tudi v diplomatsko veleoienzivo, ki ima zaenkrat svoji težišči v Turčiji in Grčiji. Brezdvomno nastaja iz tega povsem nova problematika za bodočo britansko politiko na prednjem Vzhodu in v vzhodnem Sredozemlju, pri čemer je omembe vreden poleg posega sovjetske zveze na Dardanele tudi načrt kremljevega opol-nomočenca Tita glede ustvaritve take imenovanega velikomacedonskega področja z izhodom na Sredozemlje.
Splošno priznavajo, da odnošaji med Moskvo in Ankaro niso bili najboljši. Napetost je dosegla že skoraj stanje prikrite krize. Smešno zveni, če izražajo v Ankari nad najnovejšim razvojem obžalovanje ter menijo, da moskovski odstop od pakta ni iftval v Turčiji nobenega presenečenja. Dejansko je bilo ravno nasprotno, kajti v Ankari so se vdajali sanjam, ki so se sedaj razblinile v nič. Ce bi na odgovornih mestih spoznali pravi razvoj, potem ne bi storili napake | preteklega leta. Vendar pravi neko poročilo, da v Ankari še vedno gojijo upanje, ker je postala vendar Turčija z vojno napovedjo Nemčiji zaveznik Sovjetske zveze ter se bo zaradi tega gotovo možno z njo pogajati. Takšno mnenje je zelo naivno ter kaže na popolno nepo-znanje sovjetske taktike »pogajanja«. Tudi Anglija je verjela sličnim neumnostim. V Teheranu in Jalti pa je morala nato kljub vsemu brezpogojno odobriti Stalinove zahteve. Tako se bo godilo tudi Turkom. Močno bodo razočarani, če upajo, da bodo pri pogajanjih vendar dosegli kakšne prednosti. Kot javlja agencija Reuter, namerava izvesti Moskva »drastično revizijo vseh dogovorov in drugih diplomatskih obveznosti Sovjetske zveze v skladu z jaltskimi dogovori« in odpoved dogovora s Turčijo je
V	s t e d n j i Italiji se je omejevalo bojno delovanje včeraj ua obojestransko nasilno izvidništvo.
V	zahodni Hrvaški sc nadaljujejo obrambni boji na področju B i h a č a. Južno od srednjo Save so pognale hrvaške bojno skupine tolpe iz mesta Gr»-Sanica. Nadaljnje očiščevalne akcije dobro napredujejo.
Nek britanski oddelek, ki sc je izkrcal na otoku Calchi zahodno od Rho-dosa smo vrgli zopet v morje ter ujeli pri tem ujetnike.
Tudi včeraj je bilo usmerjeno sovražno letalsko delovanje nad Nemčijo pretežno proti rensko-vestfalskemn področju, ki je t bližini bojišča, kjer so nastalo zopet posebno v več krajih Poru rja izgube med prebivalstvom in težke razrušitve r stanovanjskih četrtih. Drugi oddelki so napadli inesta v severni, osrednji in j n g o v i h o il -ni Ne ni č i j i. Ponoči so priletele nad Nemčijo samo šibke sile. Sestrelili smo 29 angloameriških letal
prvi korak k usmeritvi sovietske zunanje politike na povojne zahteve.
K temu je pripomniti, da ne gre pri tem za revizijo zunanje politike Kremlja, marveč da je to razgaljenja pravih moskovskih ciljev. To kar Moskva sedaj odkrito zahteva, je povedal ob priliki svojega poslednjega obiska v Berlinu Molotov, ko sc je drznil staviti tvoje nesramne predloge. Nemčija je smatrala, da je nezdružljivo z njeno častjo, da bi o tem sploh razpravljala. Anglija pa je nasprotno zagotovila Sovjetom v Jalti proste roke ter ceio poziva Ankaro, naj kapitulira pred bodočim ultimatom Krem-Ija.
Turčija v moskovskih mrežah
Stockholm. K odpovedi sovjetsko-turškega prijateljskega dogovora javlja poljska telegrafska agenciju iz Aten, da zahteva Sovjetska zveza nekatere turške predele ter da namerava radikalno raziskati primer Dardanel. Odločitev Moskve, da ne bo obnovila prijateljske pogodbe, pomenja pričetek daljnosežnega načrta, ki ga namerava uresničiti Kremelj brez ozira na posledice. Moskva bo skrbela, da bo ta zadeva enkrat za vselej rešena.
»Aftonbladet« piše v uvodniku, dn je bilo iz, naglice, s katero je Turčija napovedala Nemčiji in Japonski vojno, razvidno, da je postalo vprašanje Dardanel akutno. Odpoved prijateljskega dogovora jc potrdila to mnenje. Moskva se zaveda, da zavzema sedaj boljši položaj ter izvaja iz tega poslcdice. Doslej so lahko yarovali Turki svoj položaj z britansko pomočjo, sedaj pn temu ni več tako., \sled tega je treba računati, (la bo Turčija v naslednjem času izpostavljena skrajnemu sovjetskemu pritisku. Stalin hoče uresničiti star ruski sen o dohodu do svobodnega morja. Diplomatski dopisnik lista »Manchester Guardian« javlja, du je poročilo o odpovedi dogovora prav tako presenetilo prijatelje Sovjetske zveze kot Turčijo.	•
Gre za Dardanele
Stockholm, 24. 3. K odpovedi turško-sovjelskega dogovora piše moskovski list »Izvestja«, da bi tvorilo podaljšanje »zastarelega« dogovora oviro za splošno izvedbo načrtov velesil. Kaj se skriva za to formulacijo, je žc dolgo javna tajnost in to tudi angleško časopisje odkrito priznava. Tako piše diplomatski dopisnik lista »Daily Telegraph«, da je odpoved dogovora prvi moskovski korak k razjasnitvi vprašanja črnomorskega področja, pri čemer jc glavno vprašanje ustvaritev mednarodnega nadzorstva nad Dar-danelami, vprašanje, M bo gotovo igralo v moskovskih predlogih za nov dogovor vayio vlogo.
»USgens Nyheter« piše v poročilu iz Londona, da Moskva ni vnaprej poučila Londona o odpovedi ter opozarja nadalje, da je sovjetsko časopisje v poslednjem času pisalo v ostrem tonu proti TurčijL Z neposrednim sporazumom t Turki hočejo očividno Sovjeti ojačiti svoj vpliv na Balkanu.
Iz vsega tega je iasno razvidno, da jc "biia odpoved izvedena samo zato, ker so
Cilj komunistov -diktatura
Iz Moskve se te dni širijo novice, ki skušajo svet preslepiti o tem. da so komunisti za demokracijo, da »o boljševiki Sovjetsko zvezo tako organizirali, d.i je pravi vzor »demokracije«. Plačanci kominterne imajo za nalogo, da drugod po svetu organiziralo »demokracijo« po boljševiškem vzoru Take so Titova usta v Belgradu polna demoktacMe in Dimitrov v Bolgariji ter Groza v Romuniji tudi zatrjujeta, da hočeta povsod izvesti najčistejšo demokracijo Kdor tem trem agitatorjem komunizma ne verjame, jc proglašen za reakcionaren izdajalca in vojnega zločinca, ki ga je treba po najkrajši poti likvidirali. Komunizem nc trpi in nc prenese nobene opozicije in »misel komunistično razumljeno demokracijo jc potemtakem pač la, da v komunistični tdcmokraciji« nikdo ne sme in nc more podvomiti o pravilnost! in poštenosti oblastnikov, kl so na čelu državna oblasti,
Všakdo mora takoj uvideti, da taka demokracija ni nobena demokracija. To tudi biti ne more, ker komunizem ne mara demokracije, ampak hoče in more ustvariti samo eno in to jc da ustanovi povsod oblast proletartke diktature. Ta komunistična diktatura, kl sc izvaja v imenu proletariata, pa j« najstrahotnejše nasilje, kar ga je bilo kdaj v človc.-iki zgodovini. Stalin sam označuje pro-letarsko diktaturo s temi besedami: -Pro-ietarska diktatura je moč, ki ic ne omejujejo nobeni zakoni, n« zavirajo nikaka pravila, je moč, ki «e neposredno opira na nasilje« Ta diktatura je lorej neomejena moč, ki ii m podlaga zakon, ampak sila, ta diktatura nc vlada po načelih enotnega ustaljenega pravnega reda, ampak po željah in vidikih komunističnega diktatorja, ki ima vso oblast v svojih rokah.
Marki si jc zamislil proletarsko diktaturo kot predstopnjo revolucionarnega razvoja. Ta razvoj bi naj ustvaril brezrazredno dručbo, kjer ne bi bila več potrebna nobena država, torej tudi drž.av-na oblast nc in nc več diktatura proletariata. Vsaka revolucija pa spravi nu površje diktatorja in ta diktator si nato z železno pestjo utrjuje svojo oblast. Ljenin se je obdržal na oblasti samo z najhujšim terorjem in islo dcia za niim Stalin. Stalina nc drži na oblasti zaupanje, ljubezen ali spoitovanie sovjetskih državljanov, drži ga n« oblasti strah, kri in zločinstvo, ki ga njegova diktatura povsod ustvarja in množi. Stalin te ne opira na voljo državljanov, pač pa na zločine policije in na bajonete rdeče armade. Ce bi se v Sovjetski zvezi samo za hip mogla ali smela uveljaviti svobodno izražena volja državljanov, bi bilo takoj konec Stalinove diktature in terorja komunistične stranke.
Da pa 6e more komunistična diktatura s svojim diktatorjem na čelu ohraniti na oblasti, mora popolnoma spremeniti tisto družbo, kateri vlada. Zgraditi mora človeško družbo, ki bo poteptala vse etične, moralne in kulturne vrednote človeštva. Ustvariti mora družbo, kateri bo temelj brezboštvo in surovi materializem njeno življenjsko načelo. Komunizem mora za uvedbo svoje diktature pripravili tla z agitacijo, ki bo odpravila stare, ustaljene nazore o svobodi, zakonitosti, pravici in poštenju.
V tej agitaciji sc sedaj te dni ne straši gorostasnosti, ko trdi. da jc »demokratičen«. Zasmehuje tiste, ki so demokrati in laže, da so komunisti pravi »demokrati«. Komunistična agitacija mora biti tako glasna in nasilna, da ljudje ne bi mogli spoznati, kako komunisti postavljajo razne pojme na glavo, kdor pa bi vendar le še ohrani! razsodnost in komunističnim sleparijam ne bi nasedel, pa bi moral klonili zadnjemu dokazu komunistične prepričevalnosti — revolverju in bombi. Laž in zločin sta edini učinkoviti sredstvi za uvedbo komunistične diktature. Kar pa sloni na laži in zločinu, nc more postati last kulturnega človeštva. Zato so tudi trenutne komunistične sleparije z gesli o demokraciji ne bodo moglo dolgo uveljavili v človeštvu, ki stremi za pravim napredkom in pravim pravičnim redom.
Junaški Berlin
Lizbona. Z ozirom na ncpiestane ah-gloameriške bombniške napade na Berlin piše glavni urednik lista »Voz« Cor-reia Marques: »Berlin, ki je vsled svojih modernih in monumentalnih zgradb eno največjih in najbolj karakterističnih mest Evrope, je danes samo še kup razvalin. Kljub temu prihajajo begunci iz ogroženih vzhodnih predelov nadalje v Berlin. Organizacijski tab nt Nemcev je tako velik, da je mesto kljub vsemu stalno preskrbljeno z vodo in plinom. Prcbivalci razvalin imajo še vedno na razpolago električni tok, cestne železnice obratujejo, podzemska žclcznica obratuje skoraj kot pred vojno in vozrvi nadzemske železnice, katerih naprave po vsakem napadu popravijo, so polni potnikov. Bcr-linčan je često izgubil svojo hišo in vte, kar je posedoval. Ostala mu je samo gotovost, da zemlja ostane ter da bo mesto nekega dne zopet izgrajeno.
■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■aoiii«
hoteli Sovjeti odstranili dogovor iz Mon-treauxa, o katerem je britarski državni minister Law ie v tredo izjavil v Spodnji zbornici, da je merodajen za angleško politiko v dardarelskem vprašanja. Turki bodo kmalu doigrali svojo vlogo kol varuhi Dardanel.
Ribbentrop k tursko-sovjetskim odnošajem
Berlin, 24. 3. Na sprejemu časnikarjev v Wilhelmstrasse v sredo je odgovo-ril nemški zunanji minister von Ribbentrop na vprašanje nekega časnikarja glede odpovedi sovjetsko-turškega prijateljskega in nevtralnostnega pakta sledeče:
»Turčija je napovedala Nemčiji vojno, ker je prvič upala, da te bodo So-vj.cti na to sploh odrekli vojaškim oporiščem ob morskih ožinah in ker je dru-Sjič upala, da jo bosta podprli Anglija in Združene države napram Sovjetski zvezi v primeru, da bi Sovjeti vendar vztrajali pri svojih zahtevah gleda opo-
rlič ob morskih ožinah. Sovjetska odpoved kaie, da so *• Turki vračunali. Na vsak način bodo pri obnovitvi dogovora obravnavali vprašanje morskih ožin in s tem vprašanje samostojnosti Turčije.«
Na neko drugo vprašanje je rekel Ribbentrop: »Kar se tiče Nemčijo, jc vedno gojila prijateljsko politiko s Turčijo. Ce pa danes v Turčiji trdijo, da bi motivirali umazano vojno napoved Nemčiji, da je vodila Nemčija napadalno politiko napram Turčiji, potem lahko samo ugotovim, da bi moral« biti glede na obstoječa dejstva previdnejši s takšnimi izjavami.«
Oster sovjetski namig
Stockholm. Moskovska poročevalska služba objavlja stališče lista »Iz-vestia« k finskim volitvam. List je zapisal, da so volitve pokazale, da so elementi, ki so pognali finski nurod v katastrofo in ki so sedaj ovirali »napreden razvoj«, vendar še precej močni. Zato je treba še nadalje preganjati te elemente. Moskovsko stališče dokazuje, da tudi ta ogromen porast bolj-Seviškfga vpliva na Finskem, ki je bil dosežen pri volitvah, ne zadostuje kre-tneljskim mogotcem, ki hočejo obvladovati popolnoma vsa področja.
Zmanjšani obroki mesa
Stockholm. Nenadno zmanjšanje mesnega obroka britanskemu prebivalstvu je vzbudilo v vsej javnosti toliko večje nezadovoljstvo, ker smatrajo krntokoročno odpoved ameriške vlade glede izvoza mesa v Anglijo — >Daily Herald« ugotavlja, da znaša omejitev približno 25% — kot izrecno brezobzirnost. Pomanjkanje p aje še večje, l-er je sedaj tudi neka velika tovarna konzerv v Urugvaju sporočila, da ne more poslati za marec predvidene količine.
Vse angleško časopisje z ostrimi be-"edttmi izraža svoje nezadovoljstvo. Daily Herald« piše pod naslovom Svarilni simptomi«, da izgleda na prvi pogled, kot da zmešnjava v Romuniji in omejitev obroka mesa v Angliji ni
v nobeni medsebojni zvezi. Oboje pa je dokaz za slabost notranje organizacije Združenih narodov ter svarilni znak, da so vsi načrti skupne politike brezsmiselni, če manjka potrebnega sodelovanja.
Zmeda v Bonomijevi Italiji
Stockholm. Londonski zastopnik »C5-teborškega trgovskega in pomorskega lista« javlja, da nastopajo v več italijanskih provincah posebno t južni Italiji oborožene tolpe. Vedno češčs pride do nemirov. Zaradi tega postaja politična diskusija med Uvico in desnico vedno ostrejia. Levo usmerjene skupine hočejo odstraniti monarhijo in srednji stan, ki ga nameravajo z zaplenitvijo tako imenovane »fašiztiins imovine« oropati vsega premoženja.
2sn«va. »Chicago Tribune« zahteva ▼ nekem uvodniku, da Združene države dobijo v zvojo oblast Grenlandijo. List piše, da mora sedaj kongres popraviti nekdanjo Wilsonovo kratkovidnost.
Mlajše moške moči, agilne In tirollkonmnlstlčno usmerjene sprejme Informacijski oddelek Pokrajinske nprsvc ns
tečaj propagand i sto v
v svrho Izobrazbe zs ttsdnljno zaposlitev na trm polju. Prijave se sprejemajo do vključno četrtka, 2». marrs, v prostorih Informacijskega oddelka. Bleiweisovs U, III. nsdstr., (oba 40.
Br. Danilo Gregorič: Samomor Jugoslavije
»Veličanstvo, oprostite, da sem • Va» zhudil,, toda dodajajo se velike stvari.« Kakor bi ustrelil, je sedel vitki mladenič v svoji postelji in strme poslušal, ko ga je Kosič obveščal o Simoviču, o nemirih, ki jih je Simovi? priklical v državo, o trditvah, da je kralj s Simovičem sporazumen. Nek služabnik je pritekel t sobo. Brž se je mladi kralj oblekel. Ni sicer popolnoma doumel položaja, vendar je spoznal, da se dogaja nekaj zelo resnega.
Saj jaz o teh stvareh nimam*ni*t pojma, gospod general. Simoviča komaj poznam. In kaj jo t mojim stricem? Ali ste ga obvestili?«
Kosti? nt mogel dati o tem nobenega pojasnila, kaj j« s knezom namestnikom. »Odpotoval je in mora biti zdaj nekje v vlaku, ki pelje proti Zagrebu.«
Oba namestnika, Antt? tn Kosič, dva službujoča generala in kralj so se posvetovali. Pribočnik general Petrovič je prevzel varstvo dvora. Hitel je ven in izdal povelje, da ne »mejo pustiti prav nikogar v dvor. Bataljon telesne strmce je vzel orožje in zasedel postojanke okoli dvora. Kralj se je napotil t ostalimi proti gardni vojašnici. Med potjo so sklenili, da ima general Kosič neomejeno pooblastilo z oboroženo 6ilo zadušiti pu? in zopet narediti red. Kralj je ves razburjen in zbegan venomer ponavljal Kosiču: »Naredite red, potolcite jih!« Spodaj je medtem v smislu Koslčeve-ga povelja nastopal večji del garde. Strumno so stale vrste, ko se je pojavil mladi kralj v spremstvu generalov in obeh kraljevih namestnikov. Častniki, ki so bili še zaspani in niso vedeli, kaj se dogaja, so spoznali, da kralj torej le ni bil z zarotniki, kakor ee je to vsevprek ponavljalo.
Pred polkom je stal velik mladenič t uniformi letalskega poročnika. Odsekano je pozdravil formacijo s starim pozdravom, kl je izviral šo iz bojev s Turki: »Pomozi Bog. junacil« In ia robatih kmečkih grl gardistov Je odjeknilo:
»Bog ti pomagao!«
V ponedeljek bo izšla v Založbi Lu? /namenita knjiga dr. Danila Gregoriča: Samomor Juguslavijc v slovenskem prevodu dr. Franca Zupana. S tem bo prišla v roke slovenskega bralca km j i ca našega rojaka, ki je od blizu videl propad naše bi\š« države, ki je 6ama drla v brezno, kamor sta jo tirala framasonstvo in komunizem, čeprav bi so lahko obdržala še na (»ovršju ter celo dobro uspevala, da je 1 letiila pametnim politikom, lz te knjige priobčujemo sedaj odlomek, ki opisuje znani belgrajski puč pred štirimi leti.
Vrata so se sunkoma odprla. V sobo ie planil general Kosič, visok in čokat mož. Spal je zgoraj na dvoru pri kralju. Ker je bil kraljev varuh, je imel na kra-1 jvem dvoru na razpolago nekaj sob. Tam so ga torej zbudili in obvestili, da se v mestu nekaj dogaja in da so izbruhnili nemiri ter da je posegla vmes vojska.
Padlo ja nekaj kratkih vprašani, ln te se je Kosič odločil ter hladno izdal
povelje:
»Pošljite takoj dva častnika, ki naj privedeta kraljeva namestnika Stanko-viča in Peroviča. Prebudite takoj gard-r,o topništvo, ki naj bo pripravljeno, konjenica mora takoj osedlati konje. Bomo ž« videli, ali bomo ukrotili te poba-lide, ali ne.«
Generalova odločnost ln hladna krt sta pomirila tudi poveljnika garde in Antiča. Nekaj minut pozneje sta bila namestnika že v vojašnici.
»Simovič je dvignil vstajo,« je rekel Kosič na kratko obema gospodoma. »Očividno ima na svoji strani nekaj oddelkov, s katerimi zaseda važnejše posto-anke po mestu. General Leko, kolikor mi. je znano, je odhitel v 18. pehotni polk, da skliče vojsko. Verjetno se Simovič poslužuje krilatice, da je kralj z njim. Moramo takoj h kralju in ga spraviti sem, da tako obdržimo gardo v svojih rokah.«
Gospodje so ii bili edini. Vzi skupaj to s« napotili skozi vojašnico v dvorec na Dedinju Košič, kraljev vzgojitelj, ie stopil v Petrovo spalnico, Varno ga ie prebudil,
Izšla je za veliko noč
■ova kajiga »Slovenčeve kajttalce RADISI.AV KUDANi
»BILO JE NEKOČ...«
Pravljice, ki hranijo v sebi mnogo življenjske modrosti, je bogato ilustrirala mlada, zelo nadarjena slikarka MARLENKA MUCK. ki se je znala poglobiti v otroško dušo. Kajiga bo posebno za mladino najlepše velikonočno darilo. Dobi se po vseh knjigarnah in trnlikah — Slane V) lir.
Obvestila Prevoda
Nakazilo zu moko Trgovol in sadruge v Ljubljani dvignejo pri »Prevodu«. Novi trg 4-II, nakazila še ostale moke za mareo po naslednjem rodu: z začetnicami A—Kl v ponedeljek, 36. t. m.. Ko—O v torek, 27. t. m. in P—Z v sre. do, 28." t. m.
Nakazila Izdajamo od 7 do pol 10. Trgoval ln zadruge naj sestavijo točen Izkaz, koliko moke so izdali v marou na TD, NTD ln bolniške dodatke in ga pri prejemu nakazila predložijo.
Velikonočni dodatki jajc
Potrošniki mesta Ljubljane dobe za velikonočne praznike po 2 Jajci nn odrezek št. 9 mar. osnovne živilske nakaznice brez pretlskanlh črk. Jajca bodo delile od tor. ka, 27. t. m., sledeče mlokurne: Koleno, Tovarniška lit Perdan, Resljeva 7; Tušar, Medvedova 80; Krašna, Bohoričevo 16; 8tu-lar, Ciril Metodova 37 bi ValJavee, Prisojna 1; Kovačlč, Židovska 6; Guzelj, Klju-nova 8; Tratnik, Sv. Petra SS; Bameo Ade-la. Celovška 7); Medved, Zaloška 45; Ka-dune, Florjanska 9; Zorke Pepoa, Gospo, ska 16; Mahovlč Breda, TržnBka oosta; Gruden, CelovSka 101; Kovačlč Angela, Celovška 18».
Velikonočni dodatki kondenziranega mleka Potrošniki, stari 60-68 let ln mladina letnikov 1929 in 1980 dobijo za velikonočne praznike po kg kondenzlranera mleka na starostne karte na odrezek 1 fit/KM, od. nosno na odrezek l/G S nakazila za mleko. Mloko bodo delile od četrtka, 29. t. m., dalje sledeče mlekarne: Kroupa, Erjavčeva 2; Kernc, Ciril Metodova 88; Čenči«, Zaloška 16; Bove, Frančiškanska 5; Klop. čar, Jegličeva 10; Ivane, Florjanska 10; Košak, Lepodvorska 29; Mulej, Slomškova 9; Dollnšek, Poljanska 77; Perpar, Smnr-tinska 6; Andrelič, Predjamska 8: Novak, Tržaška 11; Glavan, Ciril Metodova S7| Kranje, Novi trg 1; Medica, Stari trg 17; Akrlba, Tržaška 6.
Notranji obrambni obroč trdnjave Nemčije
General Dittmar je pred desetimi dnevi v svojem radijskem nagovoru omenil, da je »vojaško gledano bojna črta potisnjena na nov notranji obrambni obroč trdnjave Nemčije, s čemer je hotel poudariti, da Je na zahodu črta, ki loči nasprotnike Ren, na vzhodu pa Odra. Ob teh dveh mejnikih se bodo bile nadaljnje bitke. Na zahodnem bojišču je bil zadnji teden v znamenju angloameriških sunkov proti srednjemu Rei.u, na vzhodnem bojišču pa so Sovjeti še naprej kakor prejšnje tedne skuSali stisniti obroče okrog mostišč v Pomorjanski, Vzhodni Prusiji in Kurlandiji ter pripravljali ob reki Odri nadaljnji napad proti zahodu. Med drugimi bojišči je bilo še najbolj živahno bojišče na Madžarskem in v Slovaški, kjer bi Sovjeti radi ustvarili vzporednost bojnih nastopov f dogodki na glavnem bojišču od Krkonoiev pa naprej ob Odri do morja. Balkansko bojišče ni doživelo nikakih sprememb, na italijanskem bojišču pa razen letalske ofenzive in delovanja izvidnic ni bilo vojnih dogodkov.
Zahodno bojišče
Minuli teden je na zahodnem bojišču bilo težišče bojev ob srednjem Renu v trikotu med Moselo in Renom. Tretja stranica tega trikota je šla od luksem-burško - francosko - nemške tromeje čer Posarje mimo Saarbruckena, Zweibrilcke-na, Pirmasensa, Weissenburga in Lauter-burga. V tej črti je bil zgrajen že v začetku te vojne zahodni branik, v katerega sta se tudi minuli teden zaman zaletavali sedma ameriška armada in prva Irancoska armada, čeprav sta tu in tam dosegli malenkostne uspehe Bolj nevaren pa je bil začetek minulega tedna sunek, ki ga je izvedla tretja ameriška armada. Ta je dosegla nad Hoblenzora reko Ren in nato v silovitih napadih izsilila prehode čez spodnjo Moselo in nato v teku tedna v raznih klinih prodirala v zaledje zahodnega branika na levem bregu reke Ren. Ti oklepniški klini, ki so med tednom prodrli na Bin-gen ob Renu, v Krcuznach ob reki Nahe, so nadaljevali prodiranje proti jugu v smeri na Kaiserslautern in na mesta ob Renu kakor Mainz, Worms, Ludvvigs-
PRAVKAR IZiLOI	Dr. Blaž Svetelj:
SLOVENSKA STENOGRAFIJA
I. del: Poslovno pismo
Ceas « lir.
LJUDSKA KNJIGARNA - LJUBLJANA
Pred škofijo i	Miklošičeva ?.
KULTURNI OBZORNIK
Večer slovenske sodobne lirike
Kukor js bilo te kratko javljeno, se bo v sredo ob 7 zvečer v Narodnem gledališču (Drami) vrfii večer sodobne slovenske liri. ke. Nastopili bodo vsi pesniki, ki eo dane« aktivni v našem kulturnem življenju od najstarejših do najmlajtth. Imena naj povedo že. kako poster bo nastop: Zupančič, Gradnik. Golar, Lovrenčič, Debeljnk Ant.. Kar-lln. Vodnik Anton. Stanek, Žitnik. Dular, Bellili, šarabon. Bračko. Sali In Dušan Ludvik. Petnajst, pesnikov s pesmimi, ki so bila napisane v zadujih letih, ko je divjala že vojska med nami. Ta večer lirike naj bo beseda pesnikov o doživljanju nnšega časa, obenem pa dokmnont žive odgovornosti za kulturno življenje tudi v takem čnsu, kakor Jo zdaj naš. Prepričani smo, da bo večer našel globok odjek med občinstvom, zlasti še, ker bodo pesniki sami brali svoja dola razen dveh treh Izjem, kl jih bodo nndome-stlll poklicni besedni umetniki O večeru, kl »e bo vršil na dan, na katerega dopoldne bo g. Prezident podelil literarne nagrade Pokrajinsko uprave »a leto 1944, bomo šo pou ročali. kajti ta dnn bo v nekem pogledu gotovo praznik — slovenske besede ln pesmi.
Velikonočna številka »Rasti«
Začenjajo »» velikonočni prazniki, največji prazniki cerkvenoga leta lidzumljivo. da je zato že na cvetno nedeljo izSla aprilska številka naAega verskovzgojnoga mesečnika »Rast«, ki Jo danfs naznanjamp. Naslovna slika, ki prinaša podobo vstalega Jezusa In Magdaleno (naslikana v Jelovško. vi delavnici v 2. pol. XVIII. st. in so hrani pri Uršulinkah v Ljubljani), nas uvode v volikonočno razpoloženje, kakor tudi prva vlnjeta: Vetnli Kristus se prikaže desnemu razbojniku, kakor jo je naslika' Quagllo v ljul>ljnnsk! stolntoi. Tudi tokiet jo prevzvišeni škof dr. Ifo/man napisni uvodno besedo pod naslovom »AU nI potrebno, da vso tr-plmof« V njoj gloda pot trpljenja, ki vodi k vstajenju kot kazen zn greho, kot nujna pokora za grehe, kl terjajo od posamozni-kov kakor narodov zadoščenje. Z naslonom na preroka Iznijn nas tolaži škof v trpljenju, ki gotovo ni brezpomembno, in knto-rega sad bomo lahko spe^nnli šele v bodočnosti, ko nas bo trpljenje pripeljalo nazaj k Bogu. nas očistilo In nam obnovilo zvestobo Njemu. — Razmišljanje »a Veliki te-
dnn nam nndljo misli sv. Avguština. Misel na vstajouje mrtvih in našo voro v nesmrtnost duše, občestvo svetnikov in odrešenje ln vstajenje natn kropi Alod Nnpret s član. kom: Lo kratka noč bo v zemlje krilu. Cla-nok, jedro krščanske dobrodelnosti, ki jo svet danes bolj potrebuje kakor kdaj koli prej, nos opozarja na bistvo v takšni dobro, deliiosti: ljubezen do Kristusa! G. M. utr. juje povezanost farana z njegovo farno cerkvijo, kjer mu toče studeneo nadnaravnega žlvijenja. Janez Velder prispeva — kot skoro v vsaki številki — članek iz slovonske cor-kvone zgodovine. To pot podaja zgodovino božje poti sv. Krvi — v Radovljici. Zanimive podobice iz časa največjega razmaha pobožnosti češčenja teh relikvij nnm ponazarjajo zanimiv članek. Smrti prve prednico slovenskih kntehisttnj v Betnavi pri Muri. boru Olga Sadravčove jo posvečen članek o postanku kntehlstinj v Belgiji in na Ho-landsketn ter osebnosti te prve slovenske prednice mladega roda, kl si jo izbral geslo V krvi Jagnje.ta. Univ. prof dr. Snoj ob priliki ovangelija o dobrem Pastirju razlaga zgodovinsko razmerje palestinskega pastirja do svojih ovao ter nam tnko s kulturno zgodovinsko metodo približa ta evangelij druge nedolje po veliki noči. Članek: Ne sodi pro-hltrol ima globoko sodoben apologetičen smisel. Globoke misli o božji previdnosti so prevod enega največjih sodobnih verskih mtslo-cov p. Lipporta. Ljubitelje katoliških misi-jonov bo zanimalo izvirno pismo slovenskega afriškega misijonarja p. Jožofa Mttsnrja F. S. O. o vesolju v misijonskih krajih. Med to članke versko vzgojne in ascetične vso. liino je vpleteno tudi leposlovje, in sicer dve močni pesmi religioznega doživljanja sveta: Aste Jakšove Vračanje ter Vinka Žitnika Samota. Karol Mnuser pa nadaljuje svojo gorenjsko novelo Neugaslo ognjišče. Spiski In zapiski komontirnjo več sodobnih misli ler ocenjujejo knjigo verskega značaja. Za mla. dinske strani Oh roki božjega prijatelja, ki nadomoBčnjo Lučko, je napisal p. Ačko po-vostioo Mali apostol, fr. Bazillj Obhsjilno pesem, J. Soklič pn topel nekrolog učencu Knoblehnrjevcga zavoda, šestošolcu J. Mar-čiču, ki Jo bil kot domobranoc ranjen pri Žužemberku, pa je umrl v Stični. S svotlim življenjem naj postnne vzor mladeničem. — Ni trebn poudarjati, da krasi vso številko mnogo važnih umetnostno zgodovinskih elik religiozno vsebino, ter več velikonočnih razpoloženjskih podob. Izvirne Ilustracije po. vostl je narisal dom. poročnik L. Debeljak.
Prispevale za velikonočno zbirko Socialne pomoči!
haifen. Seveda se ti prodori niso posrečili tako hitro, da ne bi mogle sile nem ške glavnine ie pravočasno uiti obkoli -tvl, ki jo je ameriška armada s svojiri velikim manevrom hotela doseči, — Oj koncu tedna so bili hudi boji v mesi i Mainz, nadalje so Amerikanci vdrli v Worms. Južno od tega mesta so pri Frankeuthalu zaman poskušali prekoračiti reko Ren. Hude in ogorčene so bitko v trdnjavskem ozemlju pri Ludvvigshul-lenu in Hasslocbu južno od tega mesta. Tudi na področju Landaua so hudi boji.
General Dittmar je v zadnjem radijskem govoru o tej vojaški operaciji izjavil; »Severnoamerikanci hočejo proti zahodu in jugu usmerjeno nemško bojišče, ki je vzdržalo doslej vse, tudi najmočnejše napade, razbiti od zadaj, to se pravi v splošnem it severne smeri. Na-jredovanje Amerikancev preko spodnje Mosele in preko Nahe lir Glana predstavlja operacijo, ki je bistveno obsežnejša kot vsi napadalni premiki izvedeni od časa po AvTanchesu.«
Za mostišče na vzhodnem bregu reke Ren pri Remagenn velja tudi še v naprej to, kar je bilo poudarjeno prejšnji teden, da namreč za tedaj še ne more odločilno poseči v bojne nastope, zlasti zato no, ker je bil most čez reko Ren pri Remagenu že v soboto marca zaradi obstreljevanja in bombardiranja porušen. Prva ameriška armada, ki je tod prešla reko Ren, je morala po porušitvi mosta vzdrževati zvezo s pontonskimi mostovi, ki pa jih je bilo treba šele zgraditi. Ker se obe strani zavedata, da je mostišče na vzhodnem bregu za nadaljnji potek bojev zelo važno, mečeta v boje velike sile. Kljub največjim naporom so Amerikanci ns mostišču prodrli proti severu le do viline Bonna, kjer so zaman poskušali prekoračiti reko Sleg. General Dittmar poudarja glede tega mostišča, »da ni razloga, da bi smatrali ta severnoameriški korak na desnem obrežju Rena enostransko kot prednost za Amerikance. Zaradi nepričakovanega izoliranega prehoda morajo Amerikanci u-porabljati zelo močne sile ter imajo na tem težavnem, za napad samo izjemoma ugodnem ozemlju, zelo vUoke izgubo. Odločilno bo, če se bo Nemcem posrečilo trajno nadzorovati Amerikance v njihovem mostišču na desnem bregu Rena.«
Bojišče ob spodnjem Renu od K$lna navzgor proti severu do nizozemske mejo pa je bilo zadnji teden kakor tudi že prej ves čas v znamenju predpriprav. Tu so prva kanadska in druga britanska armada kakor tudi ie Amerikanci iku-šali z močno zameglitvijo zavarovati svoje premike io napadalne priprave pred nemškim topniškim ognjem. Tudi silovito letalsko udejstvovanje na tem področju in na vzhodnem obrežju Rena potrjuje nemškemu poveljstvu nasprotnikove napadalna priprave.
Vzhodno bojišče
Na vzhodnem bojišču »j« postopalo*, kakor poudarja general Dittmar, »sovjetsko vodstvo z izredno previdnostjo, da bi imel drugi udarec čim bolj zanesljivo podlago. Temu namenu so služili in služijo napadi proti nemškim zunanjim trdnjavam v Kurlandiji ter na obeh straneh Gdanskega zaliva. »Tu so tudi zadnji teden skušali Sovjeti uničiti nemške armade, ki se opirajo zlasti na pomorske zveze. Kljub velikanski premoči je obramba Konigsberga vzdržala vse napade in tudi obrambni obroč okrog Danziga Sovjetom dela velike preglavice. Značilno je, da so vsa važnejša pristanišča ob Baltskem morju še ves čas v nemških rokah. Pomen žilavo hranjenih nemških postojank ob Baltiku je zlaati v tem, da vežejo velike sile in da so tudi zadnji teden pridobivale časa nemškemu poveljstvu za nadaljnje priprave. Posadki Glogaaa in Breslaua junaško odbijata napade.
Ob reki Odrt se je sovjetskim napadom na nemško mostišče pri Kfistrir.u pridružil močan pritisk proti spodnji Odri in njenemu izlivu v morje. Taia so Sovjeti le z največjimi težavami in velikimi žrtvami mogli prodreti do obale reke Odre.
V zadnjem tednu se je sprožil tudi sovjetski napad na področju Ratiboija in Grottkaua v Sleziji. Ta napad je v glavnem usmerjen proti zahodu, se pa nato odklanja proti jugu. General Dittmar pravi: »Jasno jze razvidna namera, da naj bi Sovjeti dosegli s tem dohod do Moravskih vrat ter * tem v trdnjavo Češko na klasični poti preko Olomuca.« V minulem tednu »o prav na tem bojišču nemške sile razmeroma zgodaj pre-stregle prvi globoki vdor v smeri proli Leobschiitzu, Neustadtn in mestu Neisse.
Naša peč
Na atola tem stal tletpn fantič in glo-ilal »p&darja«, kako ml jo prevezoval zlom. Meno ročico, ki ml je povzročala veliko bolečino. Pa ie huje ml je bilo, ko *o me oče »vareč« gledali ln žugali čei »peč bom pa podrl, da ae ae boste noč ln dan drenjall po njej ln krog nje ln nazadnje pride šo do t«.
da Imam taka stroške ln strah.« Mati so pa pritrjevali, čei »res drugega ne kaže, ilrugače ne bo mlrn.< »Mama, aaj me prav niš na boli, aaj pravi padar. da bo kmalu / itavo.« Pa nič nI pomagalo, kar vee v eno »ta se apopolnjevala: Peč bomo podrtlt Ko jo podu odšel sem se splazil k peči, še dihati «i nisem upal, že ob misli, kaj če bodo peč res podrli. Is polnosti arca ml je prihajal vidih — oh ko bi ae vsaj ja* ne bil dre-njal k pe6i. Pred 8 dnevi emo se namroč v.inenill t bratje, da bomo pri peči ležali, kor jo bil zunaj mraz eel dan in smo blU i a peči — apatl emo morali v itibele vsak \ čer, kar je povzročala jok, godrnjanje ln prenašanje spečih otrok. Prinesli smo kar Minil i> Itlbeioa posteljnino, h klopi pri peči smo primaknili is eno klop, postlsll kot mati in zdaj poskusili kako se bo ležalo. Najtežjo vprašanja Js bilo, kdo bo ležal prav pri poči. Joža, najstarejši Jo sebi prisvajal to i.rsriea. Fraass Jo Js reklamira!	ker
je manjši, las pa zase, »ker sem bolan«. Ker ni bilo soglasja, smo se vsi trije bratel vlegll La m puMtvaU. ksts«* bo MjboUtt del do-
bil — ob peči. Borba Je vedno bolj brezobzirno naraščala, — kar naenkrat som se zna. šel na robu klopi, ie en sunek in padel som na tla. Zabolelo me je, da takoj skoraj Jokati nisem mogel, roka Jo bila zlomljena. Brata sta zbežala v štibolo, jaz sem sam ležal tva klopeh. Mati so me vzdignili. Takoj jo bila vsa hiša sknpaj, oče so hitro ns. pregli ln šli po padarja. Položaj je bil takoj jasen — zaradi peči je prišlo do prepira in jaz eem na bojišču obležal.
Tile dogodki eo so vrstili v moji mladi dtiši, ko som spet sedel pri peči — a vse bi prestal samo, da ne bi peči podrli. Vsa »pokorjena sta prišla bratca k meni tn me tolažila, eden s krhljl, drugI ■ lepim gumbom. Jaz sem pa jima ves obupan zaupal, da bo glavna žrlev naše borbo le peč. Takoj smo se v tišini posvotovall kako bi preprečili to največjo nesrečo, ker po naiiom prepričanju bo hiša hrez peči nokaj nemogočega. Jože se oglasit »Jaz pa mislim, da ne bodo togn narodlli, kar pomislite, kom bodo ilt pa oče sest v mraku — vsak dan kadar pridojo v hiSo — tako smo imonovali družinsko sob« — gredo v zapeOek pri uri, moti pa v zapeček pri vratih.« »Kje bomo pa rožni venec molili, saj smo vsi na peči, oče ln mati pa v započklh, pa kje bodo pa Jedli opoldne ln zvečer in zjutraj, saj skleda je na peči, oče, mati v aapečklh, hlapca na klopi, ml pa na pe£l,< našteva pogumno Jožo. »Vesta kaj,! s as ve tuj« France, »T«n!-koy etrio gre najprvo v znpeček ko k nam pride, pa sedi vse popoldne ln ves večer, saj že zaradi t«sa as bodo psii rasdrU. Kaj pa če
bi prosili strica, da bi on očeta pregovoril, da ne bi naše peči podrli.« »Kajžarska teta gre najprvo peč posipat, ko pride v hišo, če je mrzla, se ne ustavi, čeprav jo mait.l ustavljajo,« dodajam jaz.
»Jaz še nekaj vem,« spet povzame Fran. ce, >no kaj pa če je kdo bolan. Jaz sem o Božiču kašljal, pa so rekli raat.i, na peč pojdi in prej ne doli, dokler ne~1i'ehai in ne bož zdrav. Mati pa ravno tako, kadar jih trga, so vao noč na peči.«
»No kaj so oče kaj drugega dolall, ko jih je roku bolela, zmerom so v znpočku se-doil, roko pa na peči držali,« spopolnjuje Jože. »Kam bo pa obesila mokro perilo noža dekla Franca saj veste, da je peč tnko obložena, da je nI spoznati. Hlapoo ko pri. do moker domov iz gozda, obleko zloži kraj peči, no kam bo pa nosol suiit čo ne bo pečll Kam bodo pa berače djall, saj vsak prosi za gorko ležišče, dosedaj so postlal! vsakemu pri peči,« dodajam jaz. Tako smo otroci naštevali, kaj vso so bo spremenilo, če no bo peči. Ko smo Izčrpali vso dokazne možnosti, smo so spogledali, češ, če bodoočo rekli, pa ne bo več peči. Ob tej misli smo so sprljell, objoli poč in tako milo zajokali, da so prihiteli mntl iz kuhinjo misleč, da ja spot kaka hesreča. Povedali smo jim, da zato jokamo, kor bodo peč podrli. Mati so molčali tn grozeče gledali, ml smo pa vsi trije na poči pokleknili, povzdignili ročice tn milo prosili mater, naj ns pride as nsšs hlSo ta nesreča ln najtrdneje obljubili, da bomo pridni. Mati so bili bndi ter brez bo-sede odšU v kuhinjo.
PonofH se ml je pa sanjalo, ds sem bil nn peči, kar pridrvl zidar s kladivom in lopato, da bi razbil peč. Jaz ga lepo prosim da ne, on so pa zakrohoče In udari ob vogol peči tako močno, da eem zajokal in se zbudil. Tnkoj zjutraj pridoia Jože in Frano k meni vsak svoje saujo razlagat. Jože Je vi. •VI v sanjah štiri može. kl so eo upirali v poč, da bi jo podrli, pa je prišel Tončkov sosed in jih začel pregovarjati, naj pustijo peč ln ros odnehali so in odšli. Franoetu so je tudi sanjalo, da smo vsa družina j odi t na peči žgance z mlekom. Dekln je pa plsker z mlekom postavila nn rob peči, pa sama ni videla piskra, da ga je s komolcem dregnila s poči. Pisker so jo ubil, mleko pa razlilo. Oče so pa rokli: Mizar naj pride, do bo krog pečj napravil zaradi varnosti visok lesen obroč, tako no bo več kakih nesroč ob poči.
Tonček se Jo tako veselo zasmejal, da so jo zbudil. Oba brata sta sanjala dobro, le jaz ne. Zato smo sklonili naprosili Tončkovega strica in Kajžersko teto, da propri-čata očeta, da ne podro poči. In kakor sklenjeno, smo šli vsi trije takoj na delo, kajti tudi jaz som so z zavezano roko zmuznil k Tončkovim. Jože Jo bil določen za govornika. Tončkov strio nas niti opazil' nI, saj smo bili po desetkrat na dan na njihovi peči. Pa smo stopili vsi trije pred sosoda in Jože je govorili »Stric, kajne, da boste vi našega očota ln mater prosili, da ne bodo psi! pot!r!!.s Stric sc začudi, kaj se je kaj pokvarilo alt kaj, ali bodo novo peč posta, vili. Pa mu pojasnim jaz, »prerivali smo se pri poči, jaz sem padel ln si ro&tt zlo-
mil, zdaj pa oče pravijo, da se ne bomo prerivali, bodo pa peč podrli. Strio, lepo vas prosimo, pa pregovorite našega očeta in m a ter, da se to ne zgodi, saj bomo zelo pri i-ni.« »No,« odvrne strio, »ravno sem va".o grabijo popravil, sam Jih prinesem in bom povedal očetu ln maiterl, eamo čo bos l o pridni.« Vsi trije smo vzdignili obe roki in zaklicali: Bomo, bomo pridni. — Potolažoni smo Sli Be na drugo Intervencijo prosit k Kajžersklm. Zena Je z velike maine knjiži",, molila, ko smo vstopili, zato smo počakali pri vratih. Čudno se ji je zdolo, da nlsnio šil na peč, znto se ozre skozi očala čei: »Kaj ete pa prlšlit« »Nekaj smo prlžl! prosit,« sem se jaz oglasil, da bi vi našega očeta ln mater prosili, da bi naS« peči ne podrli, saj bomo pridni.« »Pa zakaj bi jo podlraU, saj je Be dobra, pred 3 loti so jo lz Do^etnje vasi pripeljali. All ja kaj počilo, ali ss je kaj odkrbnilo, ali kaj t« skrbno povpralnje sosoda! »Nek, so nI,« odvrne \ Jože, »ml smo ee prerivali, kdo bo prav ob peči ležal, pa je talo s klopi padel ln sl roko zlomil, sdaj so pa očo hudi, ker ao stroikl la bolečine, Pa hočejo poč podreti, mt pa obljubimo, tla bomo pridni, samo peči ne smejo podreti.« Zena »<; nasmeje čei: »Hiša brez pe&l Js knkor stol brez noge, kakor hlov bre« iivine, kakor kašča brez žita, kakor krava brez mleka. Kako boste pa shajali taka drulinn, kakor jo vaša od sv. Martina pa do Jurija. Ss ne ho poči. EJo so bo ps perilo posim! sušilo na hitro. Jaz si ne morem misliti življenja brez peči,« jo rnstla dobra soseda. »Otroai kar domov pojdite, »večer pridem pa
Pomol/uh Morilci in rablji ne znajo vladati
Ljubljaua, 25. sušen 1945.
Danes je praznik mater. Praznik krščanskih mater po vsej širni zemlji, kjer koli prebivajo žene in dekleta, ki se prištevajo k občestvu Kristusovega kraljestvu na zemlji, in gledajo v božji Materi, največji ženi vseh časov in vseh krajev, svoj svetli vzor. Danes je pa posebej tudi praznik slovenskih mater, saj smo Slovenci po svetu znani kot narod, ki posebno toplo Ijnbi in časti nebeško Mater in jo je izbral za svojo zaščit-nieo in Kraljico.
Na prvem mestn stoji med slovenskimi materami naša kmečka mati. Ce poedineu beseda mati pomeni življenje vsakega izmed nas in bi brez mater nas ne bilo, potom pomeni za slovenski narod beseda kmečka mati življenje naroda in bi brez nje našega naroda ne bilo. Že v mirnih in rednih časih smo ob materlaskih dnevih slavili tndi kmečko mater, a ostalo je pri besedah in deklamacijah. Za njihov položaj in za težko življenjsko borbo, ki je trpki delež ogromne večine podeželskih mater, smo se malo menili.
Zares, premalo smo napravilil Nemara zato, ker smo mater v kmečki hiši vendarle premalo poznali, V rednih razmerah je šlo vse svojo redno pot, pa ni bilo priložnosti, da bi podoba slovenske kmečke matere kdaj stopila stvarneje in določneje pred nase vsakdanjosti navajene oči. Priti je morala stiska in beda, narod je moral na Golgoto, da je pod svojim križem zagledal in spoznal močno ženo — kmečko mater, ki je stala v največji bridkosti pogumno sredi ognja in ruševin, sredi krvi in mučeništva: telesno vsa skrnšena in uboga od dela in skrbi, a duševno nezloraljena in nepremagljiva. Tako smo jo videli in tako jo gledamo danes. In če hočemo ostati zvesti »Donioljnbovčmu« izro-čiNt, na današnji dan ne moremo mimo svetle podobe slovenske kmečke matere.
Kje so se rodili jnnaški fantje ln možje, ki so za ceno svoje srčne krvi kakor en mož zgrabili za orožje in se uprli satanu v podobi komunistične pošasti, da bi odbili na slovenski zemlji napad nn božje ime in na življenje svojih družin in svojega naroda? Ali jih je v udobju in v izobilju rodila mestna mati? Kam je ob uri najvišje narodu grozeče nevarnosti namerilo korak toliko pomehkuženih edlncev in edink iz toliko družin mestnih slojev? Tem je bilo še premalo udobja, premalo razvratnosti, zabav in malo delavnega pohajkovanja, pa so si želeli več. Premalo je bilo njihovim v kožuhe odetim in nadišavljenim mamicam navadne, počasne kariere slovenskega izobraženca ali trgovca ali podjetnika: z zadovoljstvom so gledale, kako se dečko aH dekle navdn-šujeta za rdečo revolucijo, in ob ugodnem trenutku, ko je kazalo, da bo skoraj počilo, jima niso branile — če niso celo svetovale —, naj se napotita v hoslo. Razume se, da je bilo tudi v mestih mnogo drugačnih mater in sinov, ampak večino so imele vendar le one druge.
Teh in takšnih slovenskih mater narod žal ne more slaviti. Njihov razvajeni zarod je za cono slovenske krvi hotel dobiti vlado in oblast nad narodom v svoje roke; ker ni hotelo iti zlepa, je šlo zgrda z revolucijo v času savojske okupacije. Ze so te matere gledale vsaka svojega sina, kako kot zmagoslavni trinmfator sredi ovacij in cvetja koraka po ljubljanskih ulicah — in za to kariero se pač splača materi prenesti nekaj mesecev ločitve. Bogato bo poplačano.
Mater, ki so tako računale, ne slavimo in jlh nikoli ne bomo. To niso ne slovenske ne krščanske matere!
S hvaležnostjo se pa narod spominja danes onih mater, ki niso rodile v obilju vseh svetnih dobrin le enega ali dveh marveč v pomanjkanju pet ali deset otrok; ki se niso pomišljale, ko so se po dva, trije, pet ali ie več sinov odločili stopiti v boj zoper komunizem, čeprav so dobro vedele, da ti sinovi svoje srčne krvi niso zastavili za bodoče kariere, temveč za ohranitev vrednot, ki jih nosi v sebi vsako pošteno in iskreno slovensko srce. Pojdite in iščite takih mater — našli jih boste pretežno na deželi med kmeč-
Povtod, koder koli so komunisti prišli do oblasti, aa j* pokazalo, da znajo moriti ljudi, prelivati kri v potokih, ne znajo pa skrbeti za mir, red in zlasti ne za ljudsko prehrano. To tudi ni nobeno čudo, ko pa doslej niso bili vajeni drugega kakor valjati se v človeški krvi, razbijati, požigati, pleniti in delati nasilje. V tem pogledu so ti ostali zvesti tudi tam, kjer je bilo treba prijeti za vlado in pokazati, kako znajo graditi in ustvarjati. In izkazalo se je, da tega ne znajo. Najbolj krvav teror se je začel povsod tam, kjer so zavladali. To nam priča Romunija, priča nam Poljska, zdaj nam isto izpričujejo dogodki v Srbiji, kjer se vrhovni rabelj Tito »gre vladarja«. Tam zdaj delujejo krvava sodišča, ki v stotinah more nedolžne ljudi.
Kak živalski nagon po krvi vlada v teh ljudeh, najbolj spoznamo iz pisma, ki ga je bil dne 15, svečana leta 1944 pisal Lado Ambrožič, komunistični komandant tako imenovanega IX. korpusa v Novo mesto neki svoji prijateljici Nu-ši, ki je kajpada tudi komunistka. Pismo je vredno, da ga objavimo. Glasi te:
»Draga Nušal — Z velikim veseljem sem prejel tvoje pismo iz novomeških krajev. Sedaj sem precej daleč od vaa in bi skoraj pozabil na one čate, ko tem še po vaših krajih partizani], toda so vezi, in to pritrčne vezi, ki me vežejo na ttare kraje, na ttare znance, tovariše in tovarišice. Vidim, da ti postala pravi partizan. Samo nečesa se bojimi da boi namreč postala bol| krvoločna kakor smo ml, stari rablji in morilci. Sem pa prepriian( da bo tvoji io vsej naši krvo-
ločnosti kmalu zadoščeno. Taiko i« čakal, kaj?«
Kaj ni to pismo naravnost strašno priznanje, kako se celo komandanti imajo za rablje in morilce, kako j« tudi ženska v njihovi družbi postala prava tolo-vajka šela potem ko je dovolj krvoločna, da komaj čaka, kdaj bo njeni krvo-ločnoiti zadoščeno. L&do Ambrožič je tvoji krvoločni Nuii sicer pital, da bo tej krvoločnosti kmalu zadoščeno. Upal je namreč pred enim letom, da bodo on in drugi Titovi tolovaji pri nat zavladali. Takrat so upali, da bodo začeli klati po mili volji. Pa te je drugače obrnilo ln se ie bo. Pri na« ttoji na straži slovenski domobranec, ki bo tem morilcem in rabljem zapahnil vrata v slovensko domovino. Danes lahko rečemo. Ko bi ne bilo takih pisem, ko bi ne vedeli za teboj t krvjo zalite poti, ki to jo .komunisti prehodili po naši slovenski domovini v teh zadnjih treh letih, bi nam vsem morali dogodki v drugih deželah odpreti oči, da bi spoznali, kaj j« komunizem in kaj stori iz človeka.
V nekaj številkah smo navajali besede Edvarda Kardelja, ki je glavni rabelj in vrhovni vzgojevalee vseh rabljev in morilcev po slovenski temljl. Danes vam isto potrjuij Lado Ambrožič, isto nam priča njegova Nuša, isto nam priča krvava Srbija. Ljudje, ki jim je le za to, da more, nimajo več ne src* ne uma za kaj drugega. PosluSajmo, kaj pišejo listi o vladanju v Srbiji. Iz Švice prihaja poročilo, da takoj za boljševiškiml četami stopa v deželo lakota le beda. V Belgradu je tako daleč, da peki niti kruha
nc morejo peči, ker niti drv al. Veiina prebivalcev v Belgradu j« (daj ie raztrgana in bosa Tite tvoji na,ogi nikakor ni kos. On ne more ln ne zna ljudi nasititi, ker on mora moriti in ljudstvo jtrahovati.
In tako zda| lakota vlada naprej, ljudje od lakote in jatike umirajo kot strahotne priče, kara pride dežela, ki ji začno vladati komunistični rablji in morilci.
»SAMOMOR JUGOSLAVIJE« je povsem ladet naslov knjige, ki jo Je napital dr. Danilo Gregor«. Sami smo bili krivi, da smo zgubili svobodo, ker smo pustili aa čelo driave ljudi, ki se niso hoteli ali pa no bili preslabotni, da hi se copcrstaTili načrtom od Zidov vodenih ma-tonskih lok.
Založba »LUC« Prevedel dr. Fran Zupan.
Zatemnitveni čas
za teden, ki se začne 26. marca 1945 in traja do vštetega 1. aprila 1945, velja od I9J5 do 5.35
Za dom in polje
Poskrbite za zdravo seme
Prišel Je čas, ko bo treba zaupali zemlji geme, da nam iz tega semena da zemlja novih pridelkov. Ob tem čaau se postavlja vsakemu kmetovalcu vprašanje: Kakšno naj bo seme? Odgovor: Sejmo samo kaljivo, dobro in zdravo seme-
Vsakdo ve, da kaljivost semena traja samo določeno dobo. Vendar se kaljivost da podaljšati, ako imamo za to primerno shrambo. Pri žitaricah traja pri naših kmetskih razmerah tudi dve leti in še več. Vendar je najholj priporočljivo zaradi kaljivosll sejati v splošnem lansko seme, in sicer zato, ker imajo ponekod slabe shrambe in kaljivost semena v njih kmalu preneha — seme vzkall io v shrambi.
Ni vseeno, ali sejemo dobro ali slabo seme. Po večini naši kmetovalci zbirajo od dobrega zrnja najboljše za seme. To jim Je pokazala izkušnja, da je najbolj gospodarsko, Zavedati 6e je namreč treba, da je vsako seme, ki ga poeejem*o aH vsa rt i mo v zemljo, prepuAčeno samo sebi In bo vzdržalo samo toliko časa, dokler bo imelo dovolj hrane Hrane pa ne more tako 6ome nikjer dobiti; kajti vsaka rast-
Kma dobiva potrebno hrano iz traka In zemlje šele tedaj, ko ima ie nadzemeljske zeleno dele. Dokler pa zelenih nadze-meljslcih delov še nima, sta lino in klira prepuščena rezervni hrani v semenu. Ako 6eme te rezervne hrane nima dovolj — to je primer pri slabem semenu — in ako je povrh tega 6eme zašlo Še pregloboko v zemljo, nima toliko moS, da bi izgradilo klico, ki bi prilezla iznad zemlje. Tako seme je tako rekoč Izgubljeno, ono se sicer bori do zadnjih svojih moči, ko pa mu poidejo, ostane z več ali manj razvito kaljo v zemlji in kasneje segnije. Ako bi iz enega semena zrasli samo dve bMjki, vsaka po 10 zrnov, dobimo ž« 20 zrnov izgube, ki »mo jo aami zakrivili. To jo primer samo za eno zrno. Ako je seme splošno slabo, gredo te izgube na cente.
Ako pa tako slabo zrno po sre&iem naključju le vzkalt i* zemlje, se zaradi slabih koreninic, bi se od začetka prav tako' razvijajo na račun rezervne hrane v zrnu, rastlina takoj od začetka ne more razvijati tn ostane slabotna, podvržena raznim boleznim ln končen uspeh je «>-pet izguba zaradi slabega semena; kajti biljke, ki se razvijajo, eo prvič nialošlo-
kim ljudstvom. Te so v skromnih razmerah rodile največ junakov mož in fantov, kakor nam jih je dala — za zgled — največ ientjernejska dolina in za njo drugi kraji, Innake, ki so
frczirall smrt, »da bo le dom otet«. o so matere, ki so morale z bridkostjo ▼ duši zapustiti svoje domovanje, ker so bolj od tega cenile svojo vero fn svoje slovensko prepričanje. Te in takšne matere slavimo in pozivamo ves narbd, naj se jib sedaj in v bodoče spominja z dejavno hvaležnostjo.
V čem naj ta hvaležnost In priznanje naroda najde dejansko uresničenje in obliko?
Namesto odgovora zastavljamo rajši še nekaj vprašanj: Ali bi ne bilo prav, (e bi se odločilni krogi v naši narodni skupnosti resno lotili vprašanja, kako kmečko mater razbremeniti pri prenapornem telesnem delu, ki ji prehudo izčrpava njene moči? Neprestano naporno delo ji tudi zabranjnje, da bi se mogla bolj skrbno posvetiti telesni negi In duševni vzgoji svojih otrok.
Ali bi nadalje ne bilo potrebno dandanes, ko se močneje in močneje čutijo tudi na deželi neugodni vzgojni vplivi časa in okolja, podeželsko mater temeljiteje pripraviti za vzgojne naloge v kmečkem domu? Saj nam ravno od te strani grozi največ ne-
varnosti, da bi propadle osnovne vrednote kmetstva, če jih ne bo proti vsem učinkom časa in razmer znala ohranjati in gojiti kmečka mati v svojem domu.
Smo li dovolj storili za strokovno-gospodinjsko izobrazbo kmečke matere? Ze pregovor pravi, da gospodinja na kmetih tri ogle pri hiši podpira. Ce gre ta ali ona domačija rakovo pot, Je dostikrat krivo premajhno strokovno znanje hišne gospodinje. Javna sredstva se najdejo za razne stvari: ali terjamo preveč, če pravimo, naj bi vsaka kmečka mati morala obiskovati vsaj nekajmesečni gospodinjski tečaj?
To so nekatera vprašanja — Se daleč ne vsa. S pritrdilnim odgovorom na ta vprašanja je hkrati nakazan način, kako se more in mora narodna skupnost z dejanji izkazati hvaležna slovenski kmečki materi za njeno delo in njeno žrtev. S tem bo narod izsto-časno podzidaval najmočnejše temelje svoje bodočnosti; zakaj kmečki dom je prej ko slej zibelka telesne in duhovne moči slehernega naroda.
Ko praznujemo materinske dneve in slavimo lepoto materinskega poklica. Je lepo in prav, da ae vsega tega spominjamo na raznih prireditvah. Še lepše in še bolj prav pa bo, ,če bomo r prihodnje za največjo slovensko mater — za našo kmečko mater — tudi v dejanju kaj dobrega storilk
▼line, drugič pa elabejše. Slabo drevo pa ne more roditi dobrega sadu.
Kar velja za žitarice, velja tudi za druge gospodarske rastline, n. pr. ta krompir- Pravilno bi bilo, da se krompir sadi narezan v gomoljih, težkih okrog S dkf^. To so drobni gomoljčkl, k| imajo v sebi toliko rezervne hrane, da dobro vzkale In razvijejo korenine ter prilezejo nad zemljo. Ce pa režemo krompir, naj Imajo koščki vsaj 2 do 3 očesa (kali) In naj ne bodo premajhni. Nevarnosi rezanega krompirja je tudi v tem, da ga v zemlji kaj rada napade gniloba, ker ga pač od prerezane strani no varuje kožica, ki Jo na površini gomolja. Zakaj pa človek pokrije hitro rano, če se vreie? Zato monda, ker se boji. da bi ne prišlo na tem mestu do gnojenja in raznih za-strupljenj. Prav tako je s krompirjem: nn prerezanih mestih je inpostavljen vsem mogočim obolenjem.
Predpogoj zdravega semena mora biti vsakomur žo v krvi. Ako n. pr. sadimo (sejemo) t boleznijo okuženo seme, se ta bolezen razvije z rastlino vred in so potem širi naprej, dokler nam ne uniči vsega pridelka. Kdor no pozna bolnega temena, naj mu bo enostaven pripomoček ta-le: debelo, polno seme jo prav gotovo tudi zdrava Druga?« pa se bolno seme poizna po spremenjeni barvi aH temu podobnem.
Sedanji čas zahteva čim večjo poljedelsko pridelavo. Na vseh koncih je treba gledati, da se pridelki res povečajo. Eno sredstvo za povečanje pridelkov je tudi dobro ln zdravo seme. ki 1 • obenem iz^gospodarekih vidikov odlno primerno.
m, a.
Perutninarjevi opravki
Zdaj je tas. Kdor ai hoče priskrbeti jarčic, ki bodo v jeseni začele nestl, ko bodo kure prenehale, mora nasaditi kok-ljam v marcu ali aprilu- Kdor ima res odlične neeniee In preizkušenega petelina, naj podloži njihova Jaica sedaj v zgodnji pomladi in naj no čaka na poznejši čas. Ako pa vaše kokoši slabo nesejo, morda samo do 120 jajc na leto, ]e bolje, da kupite valilna jajca pri priznanih perutnlnarjih odnosno v kakem ko-košjerejskem selekcljskem središču, kjer vzrejajo dobre, čistokrvne plemenske kokoši. Valilna jajca rjavih štajerk, ki eo za kmečke razmera najboljše gospodarske kokoši, dobite po znižani ceni pri kmetijskem oddelku Pokrajinske uprave. Seveda je treba jajca pravočasno naročiti ri občini.
Jajca sa valjenj«. Valilna jajca morajo biti eveža, t. j. ne nnd 14 dni stara. Cim bolj sveža eo, tem zanesljivejši Je valilni uspeh. Jajca, ki sle jih nabavili od drugod, morate prenesti previdno domov. Nikakor se ne smejo na vožnji pretresli, ker ee s tresenjem potrgajo vezi, ki drže
Od tedna do tedna:
DOKA
Strahovalni letalski napadi na »loven-■ika mest* in vati te nadaljujejo. V petek dn« n. t m. Je ameriško letalo upat vrglu nokaj bomb ua tttnovnujakl dol l,juhljan«. Napad J« povaročll na hISah vollko Ikodo, nekaj Je bilo mrtviti In ri.njonlh. — Novo mesto Jo doslej bilo 4 krat bombardirano, tadnjlkrat dne 11. marca, ko J« bilo ratdsjanlh 8 najlepših hi*, ki pn so po ve Mnl lastnina tnanlli Ofarjev. Domobrance* nI bil nihčs niti ranjen, pa« pa Jo bilo mrtvih 6 beguncev is ■loplAko fare. Tako so uničuj« slovensko življenj« in premoženje tudi t trtka.
jubilej ribniške domobranske pnttdkr
Due IT. t. u. je minila loto dni. ko Jo v Ribnici bila ustanovljena domobranska posadka. Ob tej priliki Je bilo v uedoljo dno 18. t. m. pritrčno tlavlja, na katerem Jo župan Skruboo povoda) vto tgodovlno tega leta, ko s<> komunisti zaman napadali to IM> stojanko, zadnjikrat 21. aprila, ko jo Jo nn padlo kar S brigad Spomini u je r bojih padlih 1& domobranakih junakov, i'o tboro. vanju je bila tv. maša, nato pa *o v»i obiskali grobove jelendolskih irtev.
Bnpnlkova bojna aknplna zdaj nadzoruje vso Loško dolino tja do hrvaškega Pabra. Pretekli t«d»n Je ta skupina bila 4 dni na pohodili ter je ugotovila, da drugih komu nlstičolh krdel na njenem otemlju nI, razen Notranjskega odreda, kt pa jo silno ra/ redčsn tn plalea.
VellkoIaAkl domobranski fantje ao U mo. aoo imeli tvoj* pohode ter so pri Brezovem doln uničili 17 komunistov, pri Ambrusu pa dva. DrugI eo (božali.
Letalski napad na Šmarje eo pretek!• > »redo dno JI. t. m. Uvedli atrahovalni im« rllkl letalci, ki «o bret smisla In pameti raztrosil po okolici do (0 bomb, kjer to hudo poAkodovalo oorkor, nekaj kmečkih hiš In šolo. Pri Um sta bila ubita dve Morska. Žrtev bi bilo gotovo to«, ko bi «« ljudje do bili mudili na polja.
Pregledovanje kole« j« t petek dno tv. t. m. nenadno Itvedla ljubljanska pollnljn. Vtakdo. ki se J* vor.il s kolesom, se j« mor il izkazali, tli j« rra pravi lastnik trg* kolesa. Kdor tega izkaza nI Imnl pri t»bl ali Pa se knjižic* ni ujemal* i om*čt>n kolesu, j« moral kolo pustiti. Vsakdo ho dobil svoj« kolo nataj. kakor hitro bo prinesel doka"«. To je bilo potrebno, ker so kolesarski tatovi , od jeseni do zdaj v LJubljani pokradli g« toro nad 500 koles. Zdaj bo mar*lka'ern ukraden« kolo dobilo spet svojega lastnika.
Oblaki v bolnlSnlnl so zdaj dovoljeni le od Sli popoldno do ( tvočor.
PO B V B T n
Tito, ki (d*j v Belgradu t umori fn krvavimi sodbami utrjuje »demokracijo«. In slosr po milosti Angloamerlkaneev, mora (daj zapustiti Albanijo. Tako mu Jo ukazal* angleška vojaška misija.
P*pel J* govoril. Preteklo nedeljo dne 18. t. m. Je v Rimu Javno (pregovoril »veli 0«e Pij XII. Govoril je a oerkve avelegu Petra mnoiici, ki *s Je ibral* n* tem velikanskem trgu. Rilo je ve« sto tiso« ljudi. Papei je govoril, da Je nujno treba igrtditl resničen mir, ki p* so du nretničlti le na pravičnosti. — Sovjeti pu papežu uradi tega napadajo.
TurčIJ* In Sorjettj* st« al hudo nn. vtkrli. To najbolj dokazuje dojatvo, da en Sovjeti odpovedali aovjetsko-turško nevtral. noatno pogodbo. Sovjeti bi s tem radi Turke prisilili, d* bi Sovjeti smeli skoti Dar. danel*.
tt milijonov ton ladij »o Nemci potopili »voznikom od (ačetka vojske.
Med t*ve(nlkl tu imajo menda silno radt. Zato sovjetski zastopniki nc puščaj« ameriških ln angleških Časnikarjev v kraje, ki so Jih bili sami (nsodll. To delujo kajpada žato, da ne bi svet svedel, kaj ko. innnistl po teh krajih počno. Amerikanci ln Angleži p* ne puste n* svojo bojišč,' sovjotsklh poročevalcev.
s piakrčkom po mleko, pa bom prosila, da ne bodo peči podrli.« »Pa povejte, da bomo pridni,« smo vsi v smehu se zahvaljevali dobri sosedi za pomoč, upajoč na uspeh.
Ko stopimo lz Kajžorjevo hiSe nam tta-stane srce, zagledali amo namreč zidarja, ki ure po cesti. Takoj skočimo za vogal na kratek posvet. Jože tačne: »RajSl oel dan no jem in rajši sem trikrat topen, kakor da bi jas poslušal kako bo razbijalo po naši peči, Jaz ne grem domov.« Francku gre že, "a Jok, češ »jaz M jokal, da bi se grlo pretrgalo, 6e bi gledal kakor bodo poč ven nosili, jat tudi no grem domov.« Meni pa ni taka revolta nI« kaj ugajala in svetujem: 'Mar pojdimo kar domov ln šo enkrat prosimo očeta ln mater, morda so potolažijo. Hitro stecimo k Tončkovim in Kajžorskim. naj gredo takoj k nam, zvečer bo ie pre-kasnot« MoJ predlog jo bil sprejet. Jože skoči nazaj k ton če% hitro hitro, (idar ie •ure, vsi po k Tončkovim, naj sosed pohiti, da ne bo prtjpotno. V tem posvetu »mo prezrti, aH je šel »ldar k nam ali ne, zato tem bil jat postavljen na stražo, da poslušam kdaj to začolo po P»čl pokati. Meni jo »roe tolklo, kot So nikoli, še enkrat bi si rajši roko zlomil kot da bi bila na&a hiša brez peči. Toda vse je bilo tiho, nobenega poka, 8rco so ml je umirjalo, saj je bilo v*« mimo krog naše hišo ln v hi« nobenega razbijanja. Vsa bled t sta prišla brate* lu i« od drloč at« klicala s pritajenim glasom: »Je kajl« »NI«,« jima odgovorim. Franoe p*, ki j« nsjve* prssede! na peč!, se domisli aeksj novega, kar je vsem ugajalo, češ pojdimo k Mariji la jo prosimo. Blizu je v plotu stalo
boi je znamenje, Mati boija ■ Jezuš&kom v naročju! Jože pripomni, »gotovo se je Je-zuSček večkrat grel na peči ln Marija je tndi rada v tapecku sedela, zato na« bo gotovo uslliala.« Pokleknili smo vtl trije pred Marijinim znamenjem in motili »Očenoš« za našo pe«. Zdelo se nam je, du so je Marija nasmejala — JozuSček se je pa veselo držal. Potolaženl »mo bilil Vaern trem pa »a je Bprolllo eno vprašanje: »Ali gremo domov T« Kar (tslišimo močan glas nnšoga očota: »Jože, Tone, France, kje pa »tel« Ni« ni bilo čaas (a premišljevanje, ker na« ofie »o ie i glasom in pogledom huje kaznovali, kot pa mati « Šibo. Ko vstopimo v hišo, najdemo Tončkovega strica ln JCajierjavo »oaodo v živahnem razgovoru t očetom in materjo. V«i smo bili radovedni na uspeh posredovanja. »Brez peči v hiši so ro« n« da živeti,« poprime Kajiarca, »ie samo zdravilo Je pe«, če pri nas katero druiince (boli, kar na po«, dokler mu ne odleiel« »J»t ravno tako,« do. daja »o«ed, »n« HrvaJSkom sera v gozdu delal tri zime ln eo nalezel trganja, ležal tem cel teden na P»«t tn kar nič vtJI n» fiutlm. MoJ sin, ki je v Ljubljani na železnici, vsako zimo dobi dopust, da so navžije peči, kor v mostu tsga nimajo in tega on naj. bolj pogreba.« »Seveda,« »o odgovarjali naSa mati, »brez peči skoraj ni mogole, a kaj ko so p» ti trije betičniki taki, da zaradi peči novo strolko tn tkrbi napravljaj«.« »No, »aJ bodo pridni,« nam pameilkuje tosoda, »k»J ne otroci.« Mi tmo kot na povelj« pokleknili dvigaj du roStcs: »Bomo, boni.-, pridni is bomo zmeraj v štibelcn spali.« V tem se o«ro val'trije k oknu. ml pa <tiadl. Celo kr-
del co otrok je prillo ln se ustavilo pod na-fiim oknom. Mati odpro okno če«, »kaj želite otroci t« »Prišli »mo gfedat kako boste poč podrli,« zagrmi it Štirinajstih grl. Od Tončkovih se je bilo (vedelo, da bo noia poč morala it hi««. V tem pridejo o«e It hlova. Nam trem Jo zatrepetalo »roe, ker tmo vedeli to je najvišja instanca; tu »e bo odločila usoda naje peči. Otroci so te tpenjali na okna. Očetu se to čudno zdi, zato vprašajo: »Kaj p* hočejo otrool, »oj ntso godci pri nas ia nikaka »vadba za prežo t »Pravijo, da »o prisil gledat kako bomo peč podirali,« Jim odgovorijo mati. »Strle Lopoev Hribarjev, ne »mete peči podreti, kam *•* boste pa pozimi hodili grot, kje boste pa 6ovljo sušili, kje boste pa večerjali, kje boste pn ilto tulili ln kje se bodo pa otroni poxlmi greli po drsanju,« Jo deževalo vpraSanj ln opominov lz vrst otrok, ki ao prvi« tliinli, da bi mogla biti hlSa bret peči. Mi smo p* uvideli, da je to ugoden trenntek, približal. »mo »e očetu, jlh prijeli ta roko ln jaz Jakllčemi »Oče, mene roka nlo ve« ae boii,« četudi mo Je Sčipalo v (lomi jeni h kosteh. »Očo, mi bomo (meraj v Itlbctea tpall, oče, ml bomo pridni,« povzdigujemo vtl trije rosice. »Lepo prosimo oče, pa ne podrite peči, taj bomo pridni « Vtl obenem proseče pogledamo mater, čoA pomagajte nam. 3o»o-ds zopet ta«n»t» n*Stev»tl dobrote peči, da Izpolnita nam dano obljubo. Očetu te Je tatdelo, da tmo menda le dovolj »pokorjeni, pogledajo nt« ostro ln resno sadnoi »Odkar naS« biSa stoji, J« v tem ksts pe«.. PrsjSnj« »mo odstranili, kor je bila premajhna in •me to postavili, ker bret po«! kme&ka blša
»ploh ne obstane. Sevod*. «e p* otroei nagajajo ln napravljajo akrbl in »troAke, jo pa boljše, da Je ni. Ce te pa poboljia.t«, bomo puatdll pe«. Sedaj »to uvideli, kaj bi -bila naža hiSa bret poAi.« Vtl »mo »kofilll k očetu, mu poljubili roko, potem pa i« materi, lepo so (»hvalili sosedovim «» pomo« ln (*-klicali otrokom! »Lo pojte domov, naSe poči n» bodo podrli, pa pridni bodite, da ne bodo va^o.«
»Ml jo ne pustimo.« »o zakllctl! otroci ln se vroSčajs podili v spodnji del vati. No prej no »lej So nl»em imel sltJSi ca občutka kot takrat, ko sem lezel po dolgi borbt na po«. Vsi trijo bratoi smo se spravili v kot na pe«, »e zahvalili Mariji la JozuSčku za pomoč, se tarlll vsak v svojo »tian in Poljubljali pe«, kakor dobro mater. Zavedali smo pa so, da ee nismo tadostl zahvalili, zato je Jože odločil tvoj edini krajcar, France ntjljubSo mu Skatlioo, jat pt najlepši gumb v tuhvnlo Materi bcijl. Ko s« jo vse razilo. smo (brali »vo « »aklade In jih ne«ll v domačo oerkev ter pokleknili pred podobo Kristusa pod korom, ker naprej s» nismo upali. Koliko ve«J» ljube*en J« bila potlej do očota in mater la do obeh »oecdov. Odslej smo tpall, četudi v mratu. v Stibeljou, do poči je pn rasti* ljnbmen ln hvaležnost, d* le dan«« po 40 letih, ko pridem domov, stopim k pe«t, naslonim glavo na njen rob, pa naj bo mrzla alt gork*. In te spomnim teh dogodkev. Mislim koliko novih dobrot Je te v tem iuo lzk*(*l* našim Mntmum naJta itnhra niV In pritrdim dobri sosedi- Brni po&l «1 kmečke hiS« niti misliti ne moremo...	n j.
rumenjak v arediai jajca. Preden jih nasadite, morajo vsaj en dan mirovati. Jajca domaČih nesnlc označite z datumom, kdaj so bila znesena ler jih shranite na hladnem in ne presuhem prostoru. Vsak dan jih je treba obrniti, Valilna jajca ne smejo biti preveč podolgovata, pa tudi ne preveč okrogla. Biti morajo CO do «1 g težka, čista in brez najmanjših razpok Njih lupina mora biti popolnoma gladka in bela (pri štajerknh). Jajca s hrapavo in obročasto lupino, predrobna odnosno izredno debela (ki Imajo največkrat do 2 rumenjaka) niso za nasad. Tudi onesnaženih jajc no kaže pokladatl. Umivati jili namreč ne smemo, da ne uničimo fine voščene plasti, ki obdaja Jajce.
Zanesljive koklje- S kokljamd jc v tem času velik križ. Ko jih ne bomo potrebovali, jih bo na pretek. Zdaj pa jih je težko dobiti. Mlade kokoši niso preveč zanesljivo valilke. Ako je le mogoče, nasadimo lo starejšim živalim, ki so ee ie v prejšnjih letih odlikovale kot zanesljive matere. Koklja, ki namerava obsedeli, poseda v gnazdu In na.šoplii perje, če se ji približamo, In ako jo dvignemo z gnezda, ga zopet kmalu poišče. Kdor pa ima puro, jo lahko vsak čas prisili sedeti, dokler seveda sama ne. nosi. Puro položimo na gnozdo, v katerega denemo 3 do 5 Jajc, nakar poveznemo nanjo košaro tako nizko, da je prisiljena sedeti na jajcih. Vsako drugo Jutro jo dvignemo, da se nasiti, napijo in ohlrebi. To 4 do 5 dneh že lahko spoznamo, ako namerava obse-detl. Nato ji odvzamemo jajci iD ji podložimo prava valilna. Lahko nasadimo kokošja (22 do 23), račja (15 do 18). purina (10 do 18) ali pa gosja jajca (10 oo 12). Pura vztrajno in rada vali. Tudi nam vali dvakrat in ludi večkrat zaporedoma. Boljše valilke ko enoletne mladice, so dvo- in večletne puro. V krajih, kjer Imajo valilni stroj, oddamo valilna Jajca v valjenje ln pi»eance izročimo v varstvo kopunu, k| Je kaj zanesljiv vodnik kurjega naraščaja In rad prevzame materinske dolžnosti. Zvečer mu podtaknemo o <k> 4 enodnevno piščance, zjutraj pa Se druge. Prav nič se nam ni treba babi, d» Jih bo m miatil.
J*.
>SLOVENEC<, nedelja, 25. marca 1945.
Usiancvitev osrednje preskušsvalnice za zavarovanja prehrano prebivalstva
Sof pokrajinske uprave jc izdat nasled-
nja odrcdboi
4 1. Da bi kr. zagotovilo Izpolnjevanjo vseli predpisov, s katerimi naj se zavaruje prehrana vsega prebivalstva, se ustanavlja
osrednja proskuševalnica.
% 2. Osrednja preskuševalnica je dolžna preskušati v Ljubljanski pokrajini vse ustanove in obrate za kmetijsko gospodorstvo in prehranjevanje iu stalno nadzirati izpolnjevanje določb o kmetijskem gospodarstvu in prehranjevanju, V tn namen smejo urndno Izkazani presktiševalel ogledovati vse obrate, vpogledovati računske priloge itd. Dovoljen jim jo dostop v vse prostore ia vskladiščenje in razdeljevanje blaga In ob sutttu, dn se skrivajo živilske zaloge, tudi v druge prostore. Imetniki obratov so zn-vcnanl dajati resnična pojasnila. KrSitve se kn7.Tiu.iejo po kazenskih predpisih Visokega komisarja z dne 19 oktohia 1943 (uradni list Verordnuug«. und Amtsblatt des Ober. Men Konimipsnrs in dor Opcrulionszone »Adi iotlsches Kiistenluud«, kos 2. z dne 2fi. oktobra 1913).
^ 3. Ce se pri pro^kušanju doienejo nepravilnosti ali nedostntkl glede uporabe surovin, glede tehniko delovnega postopka, obdelovanja zemlje, oddaje pridelkov ali glede drugih opravil, se mora o tem meni poročati.
^ 4. te Je storitev kakega kmotljskegn ali prehranjovalnega obruta ob enakih razmerah bistveno manjša od povprečne pro. Izvodnjo drugih obratov, pa je temu ne-dostatku kriv Imetnik obrata, poverim vodstvo obrata začasno prisilnemu upravniku.
4 5. Prisilni upravnik je zakoniti zastopnik imetnika obrata. Vezan je na moja navodila. Dokler je imenovan prisilni upravplk, počivajo vso pravloe imetnika obrata, razpolagati med živimi s svojo imovino, spadajoče k obratu. Prisilnemu upravuiku določim nagrado za njegovo delo jaz. Nagrada se Izplačuje iz sredstev obrata.
$ ll. Osrednja preskušovalnica mora pretežno uporabljati žo poslujoče preskuševnl-ne ustanove in njihovo osebje. Z uveljnVit-vijo te odredbe so vse te preskuševalne ustanove podrejene osrednji presfeiišovalni-ei. — fe so šo drugI nameščenci potrebni, zalaga s leto nastale stroške oblastvb Vrhovnega komisarja.
4 7. Organom osrednje preskuševatnlce ir.da obl.istvo Vrhovnega komisarja na moj predlog uradno izkaznice.
$ 8. Orgaol osrednje presfcušovolnice so prt svojem poslovanju deležni zaščite po nctnškl In slovenski izvršilni oblasti.
^ 9. Ta odrodba stopi v veljavo z dnem objave.
Izreden jubilej Karla Tckavčiča
Devetdesetletnico svojega rojstva bo obhajal v četrtek dne 29. marca v krogu svojih otrok, vnukov in pravnu-kov še vedno čil ia* zdrav, v trgovskih kroglb vsem poznani gospod Kari Teka vč l č, prokurlst tvrdke .T. C. Mayer v Ljubljani. Rodil se Je 29. marca 18i5. S-vola otroška leta je jubilant preživel v Kamniku. Obisoval je realko v Ljubljani, pa se Je kot mladenič odločil za trgovski poklic, kateremu se Je tudi z vsem svojim .reetn posvetil.
Njegovo trgovsko ndejstvovanje se je začelo pri tvrdki Ogoreut* v Novem mestu.
Že 1. januarja 1876 pa je nastopil službo pri tudi žo tedaj po vsej dožell poznani tvrdki J. C. Mayer v LJubljani. Ril Je izredno nadarjen, sposoben in marljiv, pa mu Je tvrdka v najkrajši dobi poverila važno mosto. V tem času je prepotoval vse kraje naše slovenske domovine. Zolo pa jubilanta pozna ves slovenski trgovski stan, re »umo pozna, temveč ga tudi v največji nori spoštuje. Tvrdka pa je kmalu postavila kot prokurlsta na vodilno mesto. V tem svojstvu še vedno delnje. Poudarjamo pa, «la je nekaj izrednega in morda edini trIMer, ne samo pri nas, temveč tudi t vsoj Evropi, dn doseže človek 70 let službe pri enem in Istem podjetju, kar bo naš !Hr|f«nik v krntkem dosegel.
Tudi naSa slovenska prestolnica je odli-kovula 'Jubilanta že pred 10 leti s tem. da mu je podelila meščanstvo. Pridružujemo se Ktovllnlm jnbllnntovlm častilcem z željo, da bi mu Bog naklonil še dosti zdravja ln •la bi dočakal še jubilej svoje življenjske KiO letnice.
^ ^ ^^
TEK POTRATE RASTE FUn.sk i poriilec ima v glavnem tnt velikosti kuhalnega plamena: 1. veliki, 2. varčevalni in 3. zmanjšani varčevalni p Urnimi Z velikim kuhalnim plamenom si^rejonio jod do vrelima, za povrevanje pa zadostuje varčevalni, prav često zmanjšani varčevalni plamen. Voda več kot vrtati ne more- Omu tedaj tratiti žlahlmo kurivo —
Marija Vaišek — sedemdesetletnica
Na Viču obhaja na danaSnjl praznik sedemdesetletnico rojstva gospa Marija Varšek. Doma na Brezovici pri Ljubljani Ja že s štirinajstimi leti vstopila v Tobačno tovarno, katere upokr\jenka Je. Sedaj živi že nad 85 let v viški fari. Imela je devet otrok, od teh Je živih Se osem. Posebno hudo ji Je bilo, ko je moral v prejšnji svetovni vojni mož na bojišče ter Je sama morala skrbeti za veliko družino. Pa je prostata tudi to. Sedaj Je že 17 let vdova. Kljub sedemdesetim letom je izredno Čvrsta In opravlja gospodinjska deln. tako da JI nobeden ne prisodi sedem križev. Kskor le dolgo vrsto let prej, toko Je tndl še danes ne samo naročnica nailh časopisov. ampak tudi pridna bralk«. Lepo j« vzgojila vse svoje otroke In jim bila vedno zgled globoke vere in zaupanja v Boga. Svojim odraslim otrokom še sedaj rada pomaga * vsom, kar Ima. Najbolj bi jo zndelo, če bi se od otrok kateri »zgubil«. Zato pa jI vsa njena ljubeča In hvaležna družina t vnuki vred želi z« njen lepi življenjski jubilej mnogo zdravja, sroče ln zadovoljstva.


S ttJ
Imate že novi verski list »RASTc?
Obredi velil.egn tedna v stolnici
Slovesne jutranjico so v srodo, četrtok, 'petek in soboto ob 17. — Veliki četrtek! prva sv. maša ob 5.43, med sv. mašo in po sv. maši obhajilo vernikov. Ob 7 velika škofova sv. maša, med sv. mašo slovesno hlagoslovljeuje sv. olj in obhajilo vernikov. Po sv. maši umivanje nog 12 revežem.
—	Veliki petek: ob 6.30 se prične slovesno opravilo, pasljon, odkritje iu češčenje svetega Križa, maša predposvečonlh darov. Zvečer ob 18 postna pridiga prevzvišenega gospoda škofa dr. Gregorlja Rozmana. — Velika sobota: ob pol 6 blagoslov ognja, ob 6 blagoslov vollkonočne sveče, blagoslov krstne vode, okrog 7.43 slovosna sv. maša z vollkonočno Alelujo. Po sv. maši obhajilo vernikov v božjom grobu. Popoldne ob 17 velikonočne jutrnnjlce, nato Vstajenje v corkvi. — Blagoslov jestvin bo ob 16.30.
—	Velika nedelja! ob 7.30 pridiga prevzvl. šenega gospoda škofa, ob 8 slovesna škofova pontifikalna Sv. maša. Po sv. maši bo prevzvišeni podolil papežev blagoslov.
Oddajte stanovanja oškodovancem letalskih napadov
Mestno Inf.unii.v« n.K.n nu mrpohigo dovolj stanovanj re • one nesrečneže, ki »o po letalskih napadih postali brezdomci. Zato poziva hišne lastnike in najemnike, ki i»jjo kakršne koli prostore, primerne za bivališče, da to nemudoma sporoče stanovanjskemu uradu mestnega rnpnnstva na Mestnem trgu št. 2, soha fct. 38, I. nadstr.
Cene bo priglašenih dovolj stanovanj, bo me."'Tin županstvo vse razpoložljive stano-v	prostore rekvlrlralo. Vsi eni, ki ne
bi naznanili praveg« stanja prostorov, katerega lahko odstopijo, bodo strogo kaznovani z zaporom ln šo občutno globo povrhu. Posebna komisija bo pregledala vsa stanovanja v mes^u in ugotovila, v koliko so dovolj zasedena in v koliko niso.
Mostno županstvo je prepričano, da bodo htini lastniki ln najemniki dobrohotno upoštevali ta poziv In da ne bo treba proti njim porobltl strožjih mer. Naj se vžive v stisko in gor.!« nesrečnežov. kl so kar čez noč ostali brez streho ln naj jim bo to v opomin, da bodo prej ali slej morda sami morali likati na tuja vrata in prositi zavetja.
OSEBNE NOVICE
V cerkvi sv. Družine v Mistah sta se poročila g. Ivan Pire. domohr. nar.. In gdč. Amalija Hauptmann. trgovsko sotrudnica. Vrlemu zakouskemu paru obilo sreče!
POIZVEDOVANJA
Dne 24. marca 1945 dopoldne le bila Izgubljena na poti Mala vas—Tomačevo (Ob Savi) rjava usnjena listnica z denarjem in važnimi dokumenti. Najditelj lahko denar obdrži, ostalo pa naj vrne na naslov, ki je v dokumentih, odnosno na policijo.
noiace
r----i
Ko sU. dosegli višek nad, se pripravite na razočaranja.
1	(U'Connel.)
Danes popoldne ob petih bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja duhovna obnova (rekolekeija) za dekleta. Najprvo bo govor, nalo pa litanije Matere božje pri oltarju Marije Pomagaj. Jatri zjutraj ob 6 sv. maša in sv. obhajilo. — Vljudno vabljena vsa dekleta ljubljanskih župnij.
ZENE IN MATERE! NaSa molitvena ura bo na veliki četrtek, 29. maroa ob štirih popoldne v stolnici pri Mariji Pomagaj Molitveni namen: za vreden prejem velikonočnih zakramentov. Molile bomo Iz knjižic »Ure češčonju« v čast presvetemu Rešnjomu Telesu. Knjižice prinesite s seboj. Prodajale se bodo pa tudi pri cerkvenih vratih.
Akademlčarke! V Lielitenturnu bodo od 24. do 28. marca duhovne vaje za akndemi-čarke. Govor bo samo zjutraj in zvečer. — V nedeljo ob 6.45 zjutraj skupni rožni venoe, ob 7 sveta maša, nato pa govor. Zvečer ob četrt na 6 skupni križev pot, ob 6 blagoslov, govor. — Tiste, kl ste zadržane zuradl službe, pridite vsaj v nedeljo. Prav lepo vabljene tudi abuturientke.
Jutri v ponedeljek bo ob 18. uri v mali fllharmonlčnl dvorani javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice, na kar opozarjamo gojence ln starše. Podrobni spore v Matični knjigarni.
Pog»ebno društvo Marijine liratovlčlne ▼ Ljubljani vabi svojo članstvo, da se udeleži občnega zbora društva, kateri se vrš na belo nedeljo dne 8. aprila 1945 ob 17 uri (v slučaju alarma pol ure kasneje po danem znaku, da Je minula neposredna no-varnost) na portl frančiškanskega samostana v LJubljani.	. , .,
Razstava Miloš SuSterSIČ v Izložbenem oknu trgovine Ko« je odprta od 24. t m. do 9. aprila. Slikar razstavlja 2,i svojih novih dol. večinoma zimskih. motivov z Golovca in Rožnika, kar bo Ljubljančane go-
'°V<Naročlte'°s» na KNJIŽICE v Mladinski založbi - Stari tr* 30. - Letna naročnina
20 Zalivala. Vincencijeva konferenca v Trnovem se lepo zahvaljuje za 1000 lir. kl jib je naklonil gosp. Jože Koritnlk. Gcrbičeva 25, za nrizudet« pri zračnem napadu.
Učite se strojepisja. Novi eno-, dvo, trimesečji tečaji pričnejo 26.. 27. in 2« mn.rcju - Ure dogovorno! - Informacije: »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska IS.
Obletnica smrt4 akademika Zabavnika Ivana bo v ponedeljek, dne 2» t. in "lega dne bo zanj v frančiškanski eerkvl pn oltarju sv. Frančiška ob šestih zjutraj sv. maša' 1. kateri so zlasti vabljeni vs križarji.
»Konteniplstlvno življenje, je naslov prekrasni knjižici, kl jo zn veliko noč izdaj« Ljubljanska knjigarna. Delo. ki nam govori o silni moči molitve m žrtve, s katerimi od-vračajo od sveU jezo bož.io skrite. Bogu po^ sveč ono duše. j« danr. posebno akhmlnoV mrzličnem tempu dogodkov, molodui-nl.kor »o odpovedale vse naravno opore, smo pozabili. da nam bo Oče dal. kar koli ga bomo prosili v imenu Jezusovem - molitev in oa Gospod skesanega in Ponižne**i srca ne bo
»roslli v imenu Jezusovem - molitev in da sesanega in ponižnega srca ne oo nrežrl žrtev. Pisec 1e avtor znane knjigo
Tvie intlrieure simpliflče« (jl^tav jeuo notranje žlvtjenie«) enesrapa.iholjšihdelns;
š« dobe o duhovnem življenju Del«.krasi prelepa naslovna slika. Ke. bo ntejesentov gotovo veliko In .ie naklada m«)1™'."11™; stvo že sedaj nato opozarjamo. Knjjgo flo-bite v Ljubljanski knjigarni. Gosposvet ska 3.
KOLEDAR*
Nedelj«, 25. sušca: 6. p. — cvetna, oznanjanje Marijino! Irene.' škof in mučenec.
Ponedeljek, 21. sušca: Emanuei, mučenec; Ludgar. Mo' Tekla, mučenica: Di-dak, spoznavalfco.
usrarni8ra SLUZBAl
Nočno službo ! stajo lekarne * nedeljo:
dr. Picooli, Dunajska e. b: mr. Hočevar, Celovška c. 62: mr. Oartus Moste. Zaloška cesti., v ponedeljek: dr. Kmet, Ciril Metodova o. 43; in-. Tm-koezr dod Mestni trg 4; mr. Ustur, Selenburgova ul 1.
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA:
Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal mostni višji zdravnik dr. Log a r Ivan, Rimska cesta 7. telefon 21-60.
ZATEMNITEV V NEDELJO od 19.85 do 5.51 ZATEMNITEV V PONEDELJEK od 19.11» do 5.Ja
V_______>
Zaradi alarmov Je pouk strojepisja ne.
moten: Učne ure zgodaj zjutraj, pozno po. poldne ali zvečer po želji in dogovoru. -Obisk vsakomur omogočen - taktično znanje, vsakomur koristno. - Novi tečaji pričnejo 26 . 27. in 28 marca: Chrlstofov učni zavod, Domobranska 15.
Redni šolski pouk uspešno Izpopolnjuje. Jo Specialne Instrukelje, Kongresni trg 2.
Zadruga »Mlekot-f,« postjje dnovno (co ni alarma) od 7 do 11 dopoldne.
Pošta Ljubljana 2
se Je preselila na državno učiteljišče na Resljevl eestl 1«, kjer bo od 2«. t. m. zopet redno poslovala.
Operno gledališče
Nedelja, 23. marca ob 17: F. Lchar: »Pag« nlnl«. Opereta. Izvou. Cone od 60 lir na-
PonedeMek. 21 marea ob 1»: V. Parma: »Stara pesem« in N. lllm8ky.Korsakow: »Šeherezada«. Red D Torek 27. marca ob 17: Selma Lnenrlor-Božena Begovlč: Gilsta »erllng. Bed '
RAZNASAL, KO
»SLOVENCA« za okraj VODMAT »prčjme takoj upravo »SLOV ENCA«_
Kinematografi
KINO UNION - Ljubezenski doživljaji mladega dekleta v Afriki »V tropski vročini« -Predstave ob 15, 17 in 19.	lel. 22-21
KINO MATICA - »Germanin« - fLrecIsUve ob 15. 17 in 19.	Tel. 22-41
KINO SLOGA - »Flibarmonlkl« - Predstave ob 15. 17 in 19.	TeI.2.oO KINO KODELJEVO - »Zlalo« - Predstav^ ob
15. 17 in 19.
MALI OGLASI
[
Službe 8
l«l!0 B
dnGANIST cerkovnik bcpunec, išče službo. Nastopi takoj »li pozneje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Organist«
št. 2081.___(»
BOLJŠE DEKLE, pridno in pošteno, išče mesto kol pomoč gospodinji pri kuhi ali »Irokih. Najraje v cen.
Ilie na upr.
tru. PonuJ »Slov.« pod št. 2052.
»Center«
j" Služba K
1 dom |
HIŠNICO, ki dobi tudi hrano to stanovanje -sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št
2074. _(b
Več DELAVK za izde-lovanje ščetk in ka. pičev sprejmem. Kupujem žimo in ščetine po najvišji ecni. . Šimenc Anton, BregS.

POTRATA zbadljivo: »Ce bi hotele Ljubljnnke varčevati t plinom, bi po računih Mestne plinarne luhko prihranile letno pribliitiih 45.000 m' plina in s tem omogočile 12j gospodinjstvom, da bi ž njim kuhalij. Toda čemu hraniti, ko pa moram tudi jaz, vai POTRATA, živeti? Gospodinje, kuhajte tedaj le ob velikem plamonu, ki porabi na uro 400 do 500 litrov plina, dočim ga porabi varčevalni plamen v istem času samo 30 do 50 litrov!<	Boj POTRATI!
Darovi za bombardirane
Za oškodovauee po bombnem napadu »o darovali Socialni pomoči:
Tvrdka Luklč, Stritarjeva ulica lir 2000; g. Marinko Jože. lastnik podjetja. Potnik in drug lir 10.000; ga- Poklukar Minka, Ljubljana lir 100«; Uslužbenci tvrdke Fr. Sumi v Ljubljani lir 1000 v počnstitov spomina pok. ge. D.ix. Iskrena hvala.
Za Socialno pomoč Je darovala gospodična Lednlk Zor«, Ljubljana, 600 lir. Iskrena hvsla.
Za oškodovane« letalskega napada sta mestnemu županstvu nakazala: K. Rajho Tark, lastnik špedicij«. 10.000 lir, la tvrdka I. Ka«s 10.000 lir. O. Mirko Narfla pa J« v počastitev spomina pok. Karla Ahčtaa padarU ia revoe tn onemogle v mestnem rar«ti6dii v Japljevi ulici lir. - Najtoplejša zalivnla!
\ Prodamo
CLEMENT1S. rdeči iu aiodri, magnolije, vrbe žalujke. glicinije, vinske trle (izabeta). — španski bezejt in jnp. kutino za živo mejo, tor roino grmičevje -oddaja l'olše. Mol« va« It. 40, p. Ježica. Pišite dopisnico. Dostavim na dom.	U
2 PISALNA STROJA, velik io mali, z* zelo ugodno ceno naprodoj. Merkur. Puharjeva 6-
1 Kupimo |
SLIKE saiib Karejlih 1« mlajših mojstrov ko
rim Pridem «« dom N ulov« pustit! « opi
ASISTENTKO izučeno ali začetnico iščem k zobordravaikn — tudi gnspodinj. poimičn.iro in postrcžnieo za čiščenje ordinacijskih prostorov. Ponndbo na upravo »Slovcnca« pod
šlev. 2029.__
Dobro KUHARICO takoj sprejmem. Naslov upr. »Slov.« št. 2013. SOBARICO pridno in pošteno takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. j014.
Vajenci
VAJENCA za kovaško obrt sprejmem tokoj. ZidarjL Jegličeva 15. DEčKA dijaka za pomoč v trgovini sprejmem. Vorbič, Stritarjeva ulica 9.	(b
»Sobe 8
oddajo g
Opremljeno SOBO s posebnim vhodom, oddam gospodu. Naslov v upr. »SI.« št. 2057. (s
i Šobo 1
f_ISŽe-o f
PRAZNO SOBO . ali garsonjer/) iščem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod: »Takoj« St. 13».
i
Bazno
v UPRAVI »SLOV.« dvignite sadeče ponudbe: Akademik, Dobro plačam, Gramofon. Kolo proda. Lepo darilo. Lepo kolo. Posoda za ninst, Po»trcx-nica. Prvovrstna oma-Samekolnlc«. Sa-
mostojen. Se izplača. Seno. Soliden stroj. Bivalni stroj. Trajen spomin. Takoj 1616. Trgovski dom. Z«pr«v. t|lvček.Jlmalc«.
ffiSTU
no M pnie. turjl«1 odrtek« blag« od II-vilj m krejatev. Od »-13 iu 14-18. Gerk-mnn t.udvik, Hrenova ulie.s 8.	C
LIMONO v čaju dobro nadomešča limonin ekstrukt »Citrol«. Stekleničko prinesite • seboj. IJrogerija Ant. k a nc. 1111 ovjsk a nI. I. Več DAMSKTH pletenih volnenih jopie in svilene rute (za krila in obleke) ugoduo na-prodaj. Naslov v npr. »Slov. «pod_št1j0-81-KEMIKALIJE ra izdelavo mila f drogeriji iv. Konc, neboljčnik^ Ročni VOZIČEK, nosil. «00 kg, in otroški avtomobil na nožni p«»-iron. prodam. Rožna dolina c. VIII. št. 9. Dragoceno DARILO — slike Morije (kleklane čipke) naprodaj. Ogled v trgovini Remec, l'o-
ljanska 13. _
6 novih BRISAČ, dre flanelasti rjuhi, rabljeni, blago za plošč, črno lepo svileno iu svetlo svileno obleko ter temnomoder plašč za srednjo postavo — črno pleteno jopico -volna, pregrinjalo ro posteljo in mrežo za vrt (llelngematte) prodam. Strossmajerjeva
ul. 4.1., desno.__(I
OTROŠKA VOZIČKA -športnega in globokega . automodei, skoraj v novem stnnju, predvojno blogo. prodom. Osrcdkar Franc, Tr-stenjaikova 1. Ogled ob delavnikih od 7—19. FOTOAPARAT in otr. košaro prodam deloma za živila. Nasl. v upr. »Slov.« pod št- 1967. 5TROSKI VOZIČEK športni, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2069. PERjE-PUIl, 3 kg prodam. Ogled od 8—11. Naslov v upr. »Slov.«
pod št. 2070._(I
PLAšC iz balonske svile prodam. Pintarič. Wo]fova 12.	(1
Damsko DARILO, lepo dragooemo, prodam. — Ponudbe na npr. »SI.« pod »Točen čut« 2060. PUH-PERJE prodam. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2064.	d
I Obrt B
Pozor stavbeniki ht
hlSnt posestniki! Dobavljam, polagam In ttrailm »tare parkete
TOSIP BRLEČ
Ljubljana, Kolodvor«!.« •1. 28. . Tel- 37-69.
»Slov.« ood »Slik*, il
1517._
KANI t I ročke), plote-nitaste, kupuje »H» ironaft««. A. Hmelak Lfabljan«, Clril-UHo lov« 15 m_^
HJUHE. k«p«e bl«n ae to tazau drago pe rile kap< U. Privtck.
r.radišče 1__
NOGAVICE, gumijaste nove, dolge ali doko-lenke. kupim. Zano-škar. Pražakova 15-111. STEKLENICE vseh »r«t oletenku »Ivllj ske odpadke, pločevinaste »ode. vsako vraten ospir razne kovine, rabns lo ne. rabno železo tn teb atčns predmet« «tal a« kupoje ter plača • Melalla« Gosposv 16. tal »2-8», naspr tlelavskeigs loma l> ?cnike ČEVLJE nizke, najraje material tanje nli tudi gotove -št. 59—40, kupim ali dam protivrcdnofit. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Doks« St. 2055. (k MOŠKO SRAJCO, rju-
1 Poizvedbe!
SVARILO pred naku Tvt
« '-. .
i noči ukraden v
[LO pr< poml Tvrdki Cebin • Wolfovo 5, je bil vče-
ho, posteljno odejo in nogavice kupim. Bežigrad, Apihova ul. 24. BLAGO ali dolgo obiel ko za birmo kupim. -Naslov v upravi »SI.« pod št. 2040.	(k
PLUG, železni, št. 10, kupim. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2037.
JUTA VREČE, stare močne, nekaj komadov kupim ali zamenjam za živila, - Naslov upravi »SI.« št. 2033.
Strcji _
ELEKTROMOTOR I K, dvofa7.ni, zamenjam za enofaznega. K. Nobela, huber, Zaloška cesta
ELEKTROMOTOR, 5.50 konjskih sil, kupim Ponudbe - poslati ni Hočevar. Si.re!iška u! št. 5, Ljubljana.
PARNI KOTEL »Alfa« 50 do 60 litrov, dobro ohranjen, kupim al zamenjam za protivrednost. Mramor — Vodnikova 84.
raj ponoči UKraucn v skladišču - Vilhurjeva 19 - iz cirkulorne žoge električni motor zn. škodo, 7V» KS - štev. 4199534. tipa F 61 K/4. Stev. motorja je vtis. njcua razen no tablici tudi na koncu osi in na ogrodju. - Svarim pred nakupom. Izslc-ditelju dani dobro nagrado.
KNJIGA i izmerami. merilom tn denarjem e bilo zgubljena od detelkove do Ilirske ul. Pošten najditelj je naprošen. d« vrne vsaj krnico pri upravj »SL«
Izamenjamr 11 i, Kolesa I
■ ^^* |	r-T7P jn trirlklie
AKTOVKO z sovimi dam, nogavicami, bu-tarico, blakom pisem in stekleno triogleto ?aluljo eem zgubila v torek 20. t. m. zvečer od Šiške do Poljan. -Najditelja prosim, da vrne proti dobri' nagradi na naslov: Rupnik Josipina, Domobranska c. 19.
Mornarsko OBLEKO -lepo, dobro ohranjeno, io 8—12 letnega dečka zamenjam za dobro ohronjen moški suknjič. Ponudbe na upr. »Sl.< pod »Teui-nomodro« St. 2075. PREMOG, petrolej, dc-jovne liločc zamenja kadilec r.a kurjo pičo ali živež. . Naslov v upravi »SL« št. 2072. MOŠKE ČEVLJE, nove. št. 43 in škornje št. 42 zamenjam za semenski krompir in koruzo. -Poizve se Zaloška 115. MOŠKO OBLEKO, čr-no. predvojno blago • skoraj novo, zamenjam ali prodom. — Mestni trg 10-IL. desno. KROMPIR dam v za-meno za dobro ohr«. njeno damsko kolo -ter 400 kg sladke repe in nekaj kislega zelja zamenjam. Naslov v upr. >51.« pod St. 2011.
ZA CIZE ia triciklje kolesa • polnim guuiu jem zelo ugodno na-prodaj. Meirkur, Pu-horjeva 6.	(o°
DAMSKO - in moško kolo zelo ugodno n«-prodoj. Merkur, Pu-
ha.rjeva __
DVE ZRACNICI in dva plašča za kolo, gumi. kupim ali zamenjam za protivrednost.^ Naslov v upravi »Slov.«
pod št. 2056J__
DAMSKO in moško kolo znamke »Mile« — brez gum. prodo me-lanik Ambrož, Dunaj-ska cesta 71.	(oo
Umrl je naš dragi član
Angelo Jelčič
pleskarski lil slikarski mojster Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Ljubljana, dne 24. marca 1945. Združenje soboslikorjev, pleskarjev ln ličarjev v Ljubljani.
t
italijansko — me. ugodno naprodaj-
KOLO. kompletno.
balon
Wertheim KLJUČA od stanovanjskih in .hišnih vrat sem izgubil v četrtek 22. t. m. — Najditelja prosim, Bej ju odda na naslov, dr. lt. Bassin, Gledališka ul. 4.
Nekaj DENARJA sem našlo sa Pralah. Nasl. v upravi »SL« št. 2084.
B Posestva I
PARCELO, stavbeno -kupim. Plačam dclonla v živilih, doloma v denarju. Naslov v upravi »Slov.« ped št. 2028.
j Stanovanjal
^ oddalo_f
2-sobno STANOVANJE lepo, prostorno, zamenjam. Kaluža, Gospo, »ka ul. 5-11.
Ambrož, mehanik, Du.
najska cesta 71._
KOLO. moško, malo rabljeno, zamenjam za damsko. Staničeva 13.
Dotrpel je v 42. letu starosti mo) ljrtWf»ni mož, predobri atek. brat, sin, sine in in svak, gospod
Angel« Jeičič
pleskarski in slikorski mojster Pogreb bo v torek, dne 27. t m. ob '/.9 dop.
z žal. kopele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana. Zagreb. Pulj, dno 24. marca 1945.
žalujoča žena LJUBA roj. MAVRIC s hčerkam« SONJO in LJUBICO — ter ostalo sorodstvo
t Za vedno nos je zopust.ila v 76. letu starosti našo dobra rnania, stara mama. gospa
Karolina Novak roj. Jug
Pogreb blagopokojne "bo v ponedeljek. 26. t m. ob 9 dop. i Žal. kapele sv. Jakoba k Sv. Krnu. Ljubljana, Maribor, Slov. Bistrica, 24. IIL 1945. Žalujoče družine: Novak, Jurše in Jurčič.
VAJETI za konja ter dobro ohranjeno prešito odejo zamenjam
Srotivreduost. Po-a pri Stegnar -Stritarjeva ul. 9.
1
V najem
odda
POZOR, večja gospodinjstva, zavodi etc.t . Večje zemljišče pri D. M. Polje dam v najem. Naslov v upravi »SI.«
pod št. 1980.
(P
Glasba
UGLASEVALEO glBsovirjev. Telefon 39-28. Jur&sek. Zrinj. skega 7-11.	m
KI »vir. HARMONIKO,
predvojno blago, 120 basov s registrom proda«. Naslov t upravi
ii
_lasovit
brezhiben,
dam protivrednost, — Ahačic, Gledališka 7.
IlibjaveJ
OPOZORILO. 20 letna ženska - brez vsakih svojih dokumentov se izdaja z dokumenti Strumbelj Angele. — Kdor jo izsledi, je naprošen, da jo jovi domobranski komandi na Igu ali v Laščah. (o
jj| živali I
KRAVO, ki bo teletila čez 2 meseca, prodam.
Stožicc_št1_»;_(J
K(5NJE m meso ku puje Pušnik Justin«, konjska mesarica na Opekarski c. 38, Tr-
nove__
KOZO, brejo, zamenjam za protivrednost ali prodam. Pod-limbarskegs 39. (l
IR (planino) . n, kupim ali
JARCKE zamenjam za stare kure. Dolenjska
cesto 19. _(j
Psr PftAilCKOV. mlol dih, z« roje prodam. Cerkven« nI. 19. Tr-
nyp. _ 0
KRAVO, d.bro molza-rlco. kupim ali zamenjam. Nasiov v npravi »Slov.« pod št. 2008. (j
Damski KOSTIM, siv, zamenjam za krompir in fižol. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2030._ Not KOSTUM,"" razkošen, zamenjam. Aha-čič. Gledališka 7. OTR. VOZIČEK, t bok. predvojen, dobro ohranjen, zamenjam za dobro ohranjeno žensko kolo. — Kronjc, Emonska c. 2-1.
IZmslJ
LEPOSI.OVJB slovensko t« tuj« tet ostale izvirne knjige in prevode kupni« J»nn Dolžan, knjigarn« -Stritoriev« olic« HRAM. Modro ptico in druge knjigo - »amo dobro ohranjene, kupi knjigarna žužek, pasa ža^__
KUPIM: Krek. Članki in govori; Sušnik, Pregled svetovnega »lovstvo. Ponndbe no upr. »Slov.« pod »Dobro ohranjene« št. 2062. CANKARJA, komplet., v polusnju, prodam. . Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2023._
I Siv, stroji |
SIV. STROJ, pogrezljiv prav dobro ohr« njen, s okroglim iol. ničkom. z« šivanje naprej in nazaj, kupim Cenj. ponndbe » ceno In znamko »troja na npr. »Slov.« pod zn. »Dober šivalni »trot«
št. 1381.____
SINGER šivalni stroj, okrogel čolniček, prodam, deloma zamenjam z« protivrednost. Ribniška ul.' 15. Moste. ŠIVALNI STROJ SiT g«r, krojaški, pripraven tudi trn šivilje -okrogel čol«l£ek, pro-dom ali zamenjam. -
Intolniii r m mm. 3 t »-
Jul k«, Pred škofijo 19.
t
rošičjo krmo kupim jočam v gotovini ali z drugim blagom. Po-
li 0*ra.netSkarisKa tt Telefon (B-il
I Pridelki I
KRMILNO REPO prodam. Poizve se Drav-lje, Vodnikova 256. PESO in korenje za
Pr Pli
z---..— _ ..
nudbe na upr. »Slov.« pod »Krma« šLJilU^ KRMILNO PESO ku. pim do 1000 kg. Po-renta Franc, Litijska cesta 64.
IH^O
RADIO APARAT 5+1, popolnoma nov . prodam - Rožna do-dolina. Cesta III-8.
Radio ŽARNICO EF 9 kupim. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »Radio žarnica« 1994.
1 Pohištvo I
SPALNICA, trd les -z žiinnicami in modro-ci naprodaj. Naslov v upr. »SI.« št. 2079.
patentne postsljn« ji reže. otoman«, mo ierne kauče la fet« U« audi solidno ln p< olivi osni
RUDOLF RADOVAH
tapetnlk
LJUBLJANA
Mestni trg Stev. 18
Dotrpela je v 79. letu »iarosli moja zlato mati, gospa
Marija I.avrič
posestnica
Drago pokojnico bomo spremili k zadnjemu počitku v nedeljo 25. t. in. ob '/. na 11 z žal. kapela »v. Nikolaja no pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. marca 1945. Hčerka ELA ln FRANCI.
——ituti v ■■--■'-»"■»■'"•'—
+ Dne 23. t. m. je v 50. letu dotrpela naša drago sestra, teta, svakinja itd., gospodična
Darinka Vdovič
trgovka
Pogreb blagopokojoe bo v nedeljo 25. t. m. ob ■/« na 10 dopoldne z žal. kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. marca 1945.
Žalujoči Stanislav Vdovič, brat z družino in sorodstvom.
t V globoki žalosti sporočamo, da nas je zn vedno zapustil v 70. letu starosti uaš dobri oče, mož. brat, dedek in stric, go&pod
Franc Furlan
posestnik in dolgoletni cerkveni ključar Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek dne
26. marca 1943 v Ligojnj pri Vrhniki. Ljubljena, Mala Ligojna, dne 24. marca 1941.
Žalujoči: Marija, žena; Mici, Ivan, Franc, Lojze, Frončiško, Augela in Štefan, sinovi in Mete; bratje iu sestre — ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Vsem, ki »te bili našemu ljubemu
JANEZU
dobri v življenju in ste ga ljubili v smrti — bodi Bog največji plačniki Ljubljana, Jarše, Komenda, 25. marca 1945. Družin« BORSTNAR-jcv«.
ZAHVALA. Vsem, kl sle z nomi sočustvovali ob težki izgubi ljubega moža, očeta itd., gospodu
Joras Vincenca
kurjavo drž. žel. in ga spremili na njegovi zadnji poti, najtoplejša zahvala. Posebnn zahvala čč. duhovščini, za-slopnikoin Direkcije drž. žel., stanovskim tovn. rišem z« cvctje in spremstvo pri pogrebu, žalujoč« žen« a hčerko, brat tn sestre.
Za »ljudsko tiskarno«: Jožr Kramarlč -
Izdajatelj: Joško K ruše!' — Uredniki J«»Vo Hafner.