FEBRUAR 1983 — št.3______ GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA 2 2^51 1 LET° XXIV OCENA POSLOVANJA IN PERSPEKTIVA ZA BODOČE DELO Doseženi proizvodni in finančni rezultati v letu 1982, so spričo zaostrenih — kriznih gospodarskih razmer v svetu in pri nas v Jugoslaviji, zadovoljivi. Svetovna gospodarska kriza je v letu 1982 dobila največje razsežnosti v vsem obdobju po drugi svetovni vojni, nekateri poznavalci gospodarskih razmer celo menijo, da je kriza v gospodarstvu celega sveta dobila največje dimenzije celo v tem stoletju. Naftna, energetska kriza, stagnacija v rasti proizvodnje, veliko število brezposelnih v najrazvitejših državah sveta, velik porast stopnje inflacije, likvidacija velikega števila industrijskih podjetij, denarna nelikvidnost in velike obrestne mere za bančne kredite, velika konkurenčnost za svetovni trg, protekcionizem v svobodni menjavi dela posameznih institucij (EGS, G AT, EFTA, itd.), zmanjševanje realnega standarda delavcev, itd. so dejstva, ki opredeljujejo svetovno krizo. Celoten spekter svetovnih gospodarskih razmer je deloval tudi na jugoslovansko gospodarstvo, ki pa ima še svoje specifičnosti. Vsa teža zaostrenih gospodarskih razmer pri nas se kaže: — v veliki zadolženosti do tujine — predvsem na konvertibilnem področju — v energetski naftni krizi, — stagnaciji gospodarske rasti, — padanju produktivnega dela, — veča se število brezposelnosti v nekaterih republikah, — inflacija raste hitreje kot v svetu, — razvrednotenje dinarja nasproti drugim valutam, — neskladnost izvoza z uvozom, — pomanjkanje surovin in drugega reprodukcijskega materiala, za potrebe industrije — dinarska nelikvidnost, — visoke obrestne mere pri finančnih kreditih, — nesmotrno investiranje v razširjeno reprodukcijo, — veliko število podjetij posluje z izgubo, Delovni ljudje in občani so temeljni subjekt splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Več o tem berite na 5. strani! (Foto: Branko Bizjak) — visoka rast cen, — realno zmanjševanje družbenega standarda, — neskladje med ustvarjenim dohodkom in porabljenimi sredstvi za investicije in družbeno porabo, itd. V takšnih razmerah je prav gotovo normalno gospodarjenje otežkočeno, zato so naši gospodarski dosežki v Predilnici v letu 1982 še pomembnejši. Iz podatkov na tabeli, na 2. strani zgoraj, je razvidno, da nismo dosegli proizvodnje enojne preje, kot smo planirali in je za 2 % pod planom, za isti % je tudi nižja kot v letu 1981. V sukalnici je proizvodnja za 5% večja kot leta 1981, vendar še vedno za 3 % pod planom. Vsa proizvodnja predilnice in sukalnice skupaj pa je za 1,2 % večja kot v letu 1981. V doseganju količinske proizvodnje po asortimanih pa je pomembno, da smo prav tiste vrste prej, kjer je več vloženega dela in večja akumulacija dosegli znatno večje povečanje od plana in leta 1981. Tako smo dosegli proizvodnjo česane preje za 9 % nad planom in 7 % več kot 1. 1981, sukane preje za 8 % nad planom in 14 % več (Nadaljevanje na 2. stranij V TEJ ŠTEVILKI — O skrbi za varno delo ob delovnih strojih na 3. strani — S kakšnimi težavami pri nabavi surovin smo se srečevali v lanskem letu in kaj se nam pri tem obeta letos, na 4. strani. — O lažjem delu, na 6. strani. — O letošnji inventuri, na 7. strani. Pa tudi druge prispevke velja prebrati! OCENA POSLOVANJA IN PERSPEKTIVE ZA BODOČE DELO Z našimi kupci pa smo do- 1,792.000 $ združenih deviz-segli po 68. členu ZDP pa nih sredstev. Dosežena količinska proizvodnja (v tonah) Plan dosež. 1982 Realiz.’82, PREDILNICA 1981 1982 1982 1981 Plan 1982 Mikana bomb.preja 3.302 3-312 3.159 96 95 Česana bomb.preja 684 672 734 107 109 Mikana stanična preja 98 - 129 132 - Mikana sintet.preja 3.237 3.330 3.150 97 95 7.321 7.314 7.172 98 98 SUKAENICA: Sukana preja 2.443 2.580 2.774 114 108 previta preja 6.024 6.646 6.114 101 92 efektna preja 344 350 382 111 109 8.811 9.576 9.270 105 97 Finančni poslovni uspeh v 000 din 1981 Plan 1982 Realiz. 1982 1482 1482 1981 Plan Celotni prihodek 1.148.740 1.332.620 1.409.000 123 106 Porabljena sredstva 726.060 8 .4-04 871.176 120 104 Amortizacija 67.479 68.621 87.024 129 127 Dohodek 376.616 429.595 450.000 119 105 Čisti dohodek 287.602 325.356 329.831 115 101 Osebni dohodki 178.080 220.184 216.803 122 98,5 Poslovni sklad 75.261 68.061 80.000 106 118 (Nadaljevanje s 1. strani) kot 1. 1981 in efektne preje za 9 % nad planom in 11 % več kot leto poprej. Na takšno doseganje pro-izvodje je vplivalo več objektivnih in subjektivnih faktorjev. Problematika oskrbe s surovinami je bila prisotna skozi vse leto. Čeprav zaradi surovin ni prišlo do zastojev v proizvodnji, vendar asorti-mana surovin nismo mogli oskrbeti v odgovarjajoči kvaliteti. Mešanice v bombažu so se velikokrat menjale in vplivale na slabši tek v proizvodnji. Na brezvretenskih predilnih strojih za sintetiko nismo imeli odgovarjajočih surovin in stroji dalj časa niso obratovali. Neodgovarja-joči klimatski pogoji. Zmanjšanje delovne sile za 3 %. Večja odsotnost delavcev zaradi bolniške, kot v preteklem letu in to za 6 %. Težave z rezervnimi deli, zaradi česar je prišlo do stoječih vreten v predpredilnici in predilnici itn. Produktivnost Na področju produktivnosti dela beležimo zadnje leto bistven napredek. Tudi v letu 1982 se je produktivnost povečala za 4,8 %. V kolikor ne bi bilo v proizvodnji tolikšnega števila pretrgov, bi bil front posluževanja strojev še večji in s tem tudi še večja fizična produktivnost. Tudi z boljšim in racionalnejšim izkoriščanjem delovnega časa bi produktivnost lahko še povečali. Izvoz Pridobivanje deviz z lastnim izvozom in skupnimi izvozi po 67. členu ZDP je bila ena primarnih nalog kolektiva. V kolikor izvozu ne bi posvečali toliko pozornosti in dosegli tolikšno povečanje izvoza, ne bi mogli tudi nabaviti prepotrebnih surovin za normalno proizvodnjo. Ukrep ZIS v mesecu avgustu, s katerim so delovne organizacije razpolagele le s 30 % deviznih sredstev od doseženega priliva, je problematiko oskrbe s surovinami še otežkočil. V letu 1982 smo izvozili v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Vel. Britanijo, Tunis, Grčijo, Irak in Alžir v vrednosti 4.180.000 $ po SIV tečaju 41,80 din za $. Izvoz so povečali nad planom za 4 %, za 21 % pa smo izvozili več kot v letu 1981. Iz prikazanih podatkov poslovnega uspeha se vidi, da smo kljub zaostrenim razmeram, s katerimi smo se srečevali skozi celo leto, dosegli zelo dobre dohodkovne uspehe v letu 1982, čeprav bodo nekateri kazalci, ko bo izdelana letna bilanca dokončno, za nianso morda spremenjeni navzgor ali navzdol. Celotni prihodek smo povečali nasproti prejšnjemu letu za 23 % in 6 % nad planom. Porabljena sredstva so se gibala počasneje kot rast celotnega prihodka in to predvsem zaradi zelo racionalne porabe osnovnih surovin in reprodukcijskega materiala, kakor tudi pri zmanjševanju odpadkov in ugodne strukture proizvodnje, saj je bila proizvodnja in realizacija česane preje, efektnih prej in sukane preje mnogo večja od lanskega leta in od plana za leto 1982. V omenjenih prej ah je veliko več vloženega dela in manj surovin. Amortizacijo smo povečali za 29 % nad lanskim letom in 27 % nad planom in je dosegla že vrednost 87.024.000 din. Dosežena amortizacija nam je že med letom služila za obratna sredstva, zato tudi nismo imeli bistvenih težav pri likvidnosti s finančnimi sredstvi. Dohodek, kot ena najpomembnejših kategorij za prikaz uspešnosti poslovanja, se je povečal za 19 % nasproti lanskemu letu in je za 5 % nad planom. Zaradi tolikšnega ustvarjenega dohodka smo lahko tudi razporedili sredstva za osebne dohodke v okviru družbenega dogovora in ostalih meril za izplačilo osebnih dohodkov, zato so se osebni dohodki povečali v masi za 22 %, vendar smo bili še vedno za 1,5% pod planom. Realen porast osebnih dohodkov pa je zaradi zmanjšanja števila delavcev za 3 % in zmanjšanja prispevnih stopenj, večji za 26 %. Tudi sredstva za poslovni sklad so že dosegla vrednost 80 milj. din. To bo nam omogočalo, da bomo skupaj s sredstvi amortizacije realizirali naš srednjeročni investicijski plan, oziroma bodo ta sredstva koriščena za obratna sredstva, kar nam bo omogočalo boljšo likvidnost finančnega poslovanja v letošnjem letu. K takšnemu poslovnemu rezultatu jev veliki meri pripomogel skoraj v celoti realiziran »operativni načrt ukrepov v zoženih pogojih poslovanja«, katerega so sprejeli delavci tovarne in ga s polno odgovornostjo realizirali strokovni delavci. Naj omenim le nekaj najpomembnejših akcij v okviru programa: — znatno povečan izvoz, izključno na konvertibilno področje — izterjave na deviznih prilivih od izvoza — pridobitev državnega finančnega kredita za uvoz sintetike — pridobitev blagovnega nemškega kredita za uvoz sintetike — skupaj s Svilanitom izvršena kompenzacija za uvoz bombaža — realizirani maloobmejni aranžmani za uvoz sintetike — pridobitev deviznih sredstev iz rezerv SIS EOT-a — izterjava deviznih participacij v okviru samoupravnih sporazumov z našimi kupci — izterjava deviznih stimulacij — izterjava dinarskih dolgov — saj so nižji kot leto poprej ob 300 milij. večji realizaciji — uvoz surovin iz klirinškega področja in domačih surovin, itd. Naloge za bodoče delo Razmere v gospodarskem položaju sveta in Jugoslavije se ne izboljšujejo, temveč dobivajo še težji značaj. Zato bo nujno, da začeto zavestno akcijo gospodarske stabilizacije nadaljujemo tudi v letu 1983. Glede na našo veliko devizno nelikvidnost, devizni primanjklaj v devizni bilanci, še vedno velikih dolgovih do tujine, bo normalna oskrba z uvoženimi surovinami in reprodukcijskim materialom, najtežja. Zato je potrebno: — zastaviti vse napore za povečanje izvoza in to na konvertibilno področje, — z našimi kupci skleniti in realizirati devizno participacijo za prevzete količine preje (čl. 67 in 68 ZDP); — najti optimalne rešitve za uvoz potrebnih surovin: a) terminski nakupi deviz, b) blagovni krediti, c) državni krediti, d) kompenzacijski posli, e) maloobmejni uvoz, f) dodelavni posli, g) predelava za JLA, — skrbeti za permanentno likvidnost finančnih sredstev — skrajno varčevanje s surovinami in ostalim reprodukcijskim materialom — doseči takšno strukturo proizvodnje, v kateri bo več vloženega dela in znanja in manj surovin. Za dosego boljšega finančnega rezultata in večje produktivnosti dela pa bomo morali: — kvalitetno in pravočasno vzdrževati vse strojne in klimatske naprave PROIZVODNJA 3000- 1000- RcqM981 Plan 1982. STRUKTURA PROIZVODNJE bomb- p- »vnkana — zmanjšati odsotnost delavcev na delovnih mestih in bolje izkoristiti delovni čas — zmanjšati pretrge na vseh fazah tehnološkega procesa — optimalno izkoriščati proizvodne zmogljivosti in zmanjšati zastoje — organizirati najboljše pogoje za delo, da bo mogoče ob maksimalnih hitrostih strojev, povečati tudi front posluževanja. Z realizacijo vseh navedenih nalog bomo lahko naš plan proizvodnje povečali za 5 % in za enak % tudi produktivnost dela. V tako povečanem obsegu proizvodnje in produktivnosti dela, bomo tudi poslovni rezultat dosegli takšen, ki bo omogočal hitrejšo rast dohodka, osebnih dohodkov, družbenega standarda, kakor tudi hitrejšo modernizacijo naših strojnih naprav. Glavni direktor, JOŽE MIRTIČ Periodični pregled delovnih naprav in priprav V preteklosti je opravljal te periodične preglede verificiran zavod za varstvo pri delu. Na podlagi potrjene metodologije, ki jo je 11.2.1981 potrdil Republiški inšpektorat dela opravlja sedaj periodične preglede strokovna komisija delovne organizacije. Pri pregledu ugotavljamo na gradbenih objektih, strojih in drugih delovnih pripravah ali so gradbeni objekti, stroji in druge delovne priprave zavarovane in ne predstavljajo večje nevarnosti za obolenja, za poškodbe na delu ali za nastanek požara. ' Komisija med pregledom upošteva JUS standarde, normative in tehnične predpise iz varstva pri delu. Delo komisije je zelo odgovorno, saj pregleda komisija letno vse gradbene objekte, delovne stroje, instalacije in druge naprave. Za delovne priprave in naprave, na podlagi zapisnika o pregledu, izda služba varstva pri delu potrdilo o brezhibnosti delovne priprave in naprave. Če delovna priprava in naprava nima potrdila, ne sme obratovati. V zapisniku so navedene vse pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila komisija ob pregledu. Če posamezne pomanjkljivosti predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje ali življenje, služba varstva pri delu izda pismeni ukrep o odpravi pomanjkljivosti z navedbo datuma do katerega mora biti pomanjkljivost odstranjena. Komisija za periodične preglede je od leta 1981 do konca januarja 1983 opravila 23 strokovnih pregledov. Služba varstva pri delu je na podlagi ugotovitev pregledov v posameznih primerih izdala tudi varnostni ukrep z navedbo rokov o odpravi pomanjkljivosti. Ker v strokovni komisiji sodelujejo vodje proizvodnje in vzdrževanja, so ustvarjeni primerni pogoji za sodelovanje posameznih tehničnih služb. Katere napake se ob pregledih najčešče pojavljajo? Zapiralna vratiča od zobniškega pogona ali nad ote-palnimi valji se lahko odprejo tudi med obratovanjem posameznih strojev, centrifugalne — blokirne naprave ne delujejo. Tako je posluže-valec stroja ogrožen, ker lahko z rokami poseže v nevarno območje. Na raztezalkah so često skrivljena zapiralna vratiča in zato stikalna naprava pravilno ne deluje. Predice podkladajo navitke, da lahko stroje poslužujejo. V preteklosti smo delovne priprave in naprave vzdrževali, ko so se pojavile motnje v proizvodnji, ko so delovne priprave (stroji) zaradi okvare obstale. Periodično preventivno vzdrževanje pa postavlja zahtevo po tekočem vzdrževanju. Na osnovi zapisnikov o pregledih delovnih priprav in naprav in izdanih varnostnih ukrepih so se razmere v posameznih obratih spremenile in strokovne službe z večjo zavzetostjo vzdržujejo obstoječe delovne priprave in naprave. Preventivno vzdrževanje strojev zahteva veliko čuta odgovornosti, in več delovnih ur vzdrževalcev, ker z izrabljenostjo opreme nastaja tudi več okvar, stroj elomov in drugih motenj. Na drugi strani vsi posluževale! še niso motivirani za varno delo. Če nekdo dopusti, da valji mikalnika zagrabijo omelo, kar povzroči ogromno materialno škodo,je naravno, da za opustitev varnostnih ukrepov ne more biti poslu-ževalec pohvaljen in mora z razumevanjem sprejeti denarno odškodnino, ki jo mora plačati in še ta odškodnina je simbolična, ker ne dosega 1% dejansko povzročene škode, ker odškodninska komisija upošteva olajševalne okolnosti, ki so pogojevale nastanek škode. Iz zgornjega sestavka je razvidno, da periodični pregledi delovnih priprav in naprav: — zagotavljajo po odstranitvi motenj, varno delo posluževalcev strojev in predle; — zmanjšujejo nevarnosti za nastanek poklicnih obolenj (pravilna uravnava in čiščenje klimatskih naprav); — zagotavljajo zaradi odprave okvar na strojih manjšo ustrujenost posluževalcev in večjo proizvodnjo. Končno pa to pripomore tudi k večjim osebnim dohodkom, ki so nam ob vseh podražitvah še kako potrebni. Franc Lesjak, varn. inž. Problemi nabave repromateriala v 1982. ter predvidevanje za leto 1983 Bombaž — svetovna situacija Proizvodnja bombaža v svetu je lansko sezono znašala 71.372.000 bal to znaša 15.539.000 ton, za sezono 1982/83 pa se predvideva 68.019.000 bal ali 14.809.000 ton. Najslabša berba bombaža v zadnjih 10 letih je bila v sezoni 1975/76, ko je znašala samo 54.321.000 bal odnosno 11.741.000 ton. Prehodne zaloge bombaža v svetu v sezoni 1980/81 so znašale 22.523.000 bal je 4.883.000 ton. Zaloge za sezono 81/82 so znašale vsega 21.758.000 kg odnosno 4.718.000 ton. Za sezono 82/83 se ocenjuje, da prehodne zaloge znašajo 27.737.000 bal ali 6.014.000 ton. Svetovna poraba je v poslednjih letih zelo spremenljiva. Skupno v svetu predelana količina bombaža v sezoni 1980/81 je bila 66.149.000 bal to je 14.328.000 ton. V sezoni 1981/82 je znašala svetovna poraba bombaža 65.573.000 bal ali 14.227.000 ton. Za sezono 1982/83 se predvideva, da bo znašala poraba 66.245.000 bal ali 14.423.000 ton. Svetovne cene bombaža so se gibale zelo spremenljivo vendar celokupno gledane so v zadnjem letu in pol imele trend padanja. V naslednji tabeli je prikazana kotacija ameriškega in ruskega bombaža v USA centih za kilogram C. I. F. Severna Evropa. Datum U.S.A. Middling 1-5/52 centiAg SSSR II 52/55 centiAg 7.8. 1981 190,15 184,65 6.11.1981 165,90 165,55 4.12.1981 154,50 151,00 8.1. 1982 159,50 148,80 5-5. 1982 161,50 155,20 2.7. 1982 175,25 169,20 7.11.1982 158,75 149,90 5-12.1982 159,85 146,60 7.1. 1985 165,15 149,90 Za leto 1983 se pričaku- v porastu, kar se že tudi je da bodo svetovne cene vidi v gornji tabeli. Situacija v zvezi z nabavo bombaža v predilnici Litija v letu 1982 in perspektive za leto 1983 Za leto 1982 je bilo značil- ur naprej ali bomo »laufali« no, da je bilo, kar se tiče na- ali ne. Pričelo se je že takoj v bave bombaža izredno burno začetku leta, kajti ruske do-in do skrajnosti napeto, kajti bave iz 4. kvartala 1981 leta včasih nismo vedeli niti 24 so močno kasnile tako da so se zaloge bombaža močno zmanjšale pod kritično mejo. Ko pa je končno prišla pošiljka ruskega bombaža smo morali večino le tega vrniti zvezni direkciji in drugim tovarnam, ki so nam ob naši izjemno kritični situaciji priskočile na pomoč. Povedati je še treba, da je bila dinamika dobav ruskega bombaža za leto 1982 izredno neugodna manjše količine bombaža smo dobili v I. in II. kvartalu medtem ko v tretjem kvartalu sploh ni bilo nobenih količin. Zaradi tako neugodne dinamike dobav ruskega bombaža se je vodstvo podjetja odločilo, da se gre v velike kupovine bombaža iz konvertibilnega področja. Tako smo imeli velike kupovine iz Turčije, Tanzanije ter Sudana. Pri takšnih velikih kupovinah pa se javlja drug problem. Naenkrat je treba spraviti skupaj veliko količino deviz, kar pa tudi za srednje veliko podjetje kot smo mi, ni tako enostavno, kajti recimo količina bombaža 1000 ton stane cca 2 milijona dolarjev. Zato smo šli v terminski nakup deviz pri naših bankah, kar smo po velikih borbah tudi dosegli. Ko smo vendar vsa ta soglasja dobili so se pričele borbe z inaliferanti, kajti le ti niso odposlali robe, dokler niso imeli v rokah nepreklicnega akreditiva naše banke, nobena druga inter-vancija ni pomagala. Tako je recimo dobava Sudanskega bombaža kasnila skoraj 2 meseca, vmes sta namreč ušli 2 ladji, kajti dobavitelj ni hotel vkrcati robe dokler ni imel v rokah absolutnih argumentov naših bank. Če se skušamo še enkrat ozreti po letu 1982 moramo nesporno omeniti tri obdobja, ko je naša tovarna prišla v težke krize kar se tiče dobav bombaža. Prva takšna kriza se je-zgodila v sredini 1. kvartala, ruske dobave za 4 kvartal 1981 so bile »izlifrane«, vendar pa zaradi velikih posojil zvezne direkcije v letu 1981 smo morali skoraj vse količine vrniti, pošiljka Turškega bombaža je kasnila tako, da je kriza postajala že akutna, no kljub temu smo nekako izplavali s pomočjo drugih tovarn, dokler ni prišla pošiljka Turškega in Tanzanijskega bombaža. Druga velika kriza je sledila koncem meseca avgusta, katera je bila premagana s pomočjo raznih poslov z vojno pošto. Tretja in najhujša kriza pa je sledila v sredini novembra katera pa se je vlekla do konca leta. Zakaj je prišlo do te velike krize, tu je bilo več vzrokov, katere bom poskušal na kratko razvrstiti: — dobava ruskega bombaža je močno kasnila; — prav tako je močno kasnila dobava Sudanskega bombaža; — rezerve zvezne direkcije so padle daleč po minimumom, tako da se iz te strani ni moglo pričakovati pomoči. Kako smo krizo reševali bi v nekaj stavkih zelo težko povedal omenim naj le da je bil prevzet cel niz ukrepov in kombinacij, da smo nekako zdržali do konca leta, povem naj le to da je bilo v nekaterih dneh tako dramatično, da se je šlo celo za ure ali bomo dobili surovino ali ne in s tem nemoteno obratovali. Perspektiva za leto 1983 je nekoliko boljša kot je bila v letu 1982 in sicer predvsem po zaslugi ameriškega kredita ki znaša približno 40,000 ton bombaža za celotno Jugoslavijo, vendar pa je po drugi strani dobava ruskega bombaža še bolj neugodna kot je bila lansko leto. Zato lahko pričakujemo, da tudi leta 1983 ne bo rožnato vendar pa upamo da ga bomo uspešno zvozili. Umetna in sintetična vlakna Tudi pri dobavi umetnih in sintetičnih vlaken, so se vrstile raznovrstne situacije in težave, ki pa smo jih po zaslugi celotne strukture, ki dela na tej problematiki dokaj uspešno rešili. V letu 1982 smo imeli velike težave z dobavo vlaken od domačih proizvajalcev, pa naj bo to od celuloznih vlaken, polia-krilnih vlaken kot tudi polie-sterskih vlaken. Kaj je bilo vzrok za tako slabe dobave? Naštel bom nekaj najbistvenejših: — zaradi izvozne orientacije celotne naše države so tudi naši primarci prisiljeni, da izvažajo zato je logično, da pride do pomanjkanja na domačem trgu. — Tudi naši primarci so, kar se tiče izhodnih produktov vezani na uvoz in to v glavnem iz konvertibilnega področja, kar ima za posledico veliko porabo deviz, ki pa seveda niso vedno na razpolago. To je povzročalo pri naših dobaviteljih zastoje in s tem je že tako slaba dobava postala še slabša. — Tovarna poliesterskih vlaken Vartilen, Varaždin je še vedno v fazi utekavanja proizvodnje, kar ima za posledico majhno proizvodnjo in s tem seveda so tudi dobave zelo neredne. Glede na opisano situacijo na domačem trgu, smo bili v glavnem kar se tiče sintetike vezani na uvoz. Uvažali smo iz konvertibilnega področja, ter deloma tudi iz klirinškega področja. Tudi na področju dobav sintetike smo stalno bili borbe za pridobivanje robnih kontingentov ter zagotovitve deviznih sredstev. Na področju ljudske obrambe so naslednje pravice in dolžnosti: — vojaška dolžnost, ki se jo izvršuje v JLA, TO organih za notranje zadeve, v vojni pa posamično, če se ne Rezervni deli Tudi na področju dobav rezervnih delov, je bila situacija podobna, kot pri surovinah. Oskrba z rezervnimi deli ni bila najboljša, kar je v glavnem posledica pomanjkanja deviznih sredstev, kajti tudi tu smo tako kot pri surovinah v glavnem vezani na uvoz s konvertibilnega področja. M. Dolinšek morejo pridružiti oboroženim silam; — delovna dolžnost v organizacijah združenega dela, krajevnimi skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, kjer že danes delujemo; — materialna dolžnost z dajanjem sredstev za oborožene sile in vse ostale komponente obrambo samozaščitnega sistema; — dolžnost delovati v štabih in enotah civilne zaščite; — dolžnost delovati v sistemu za opazovanje in obveščanje; — dolžnost usposabljati se za splošno ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in civilno zaščito. Za uresničevanje družbene samozaščite pa so pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov naslednje: — da se seznanijo s sovražnikom in družbeno škodljivimi pojavi in nevarnostmi, ocenjujejo varnostne razmere in v skladu z njimi sprejemajo in izvajajo potrebne ukrepe za varnost svoje delovne organizacije ali krajevne skupnosti; — da odkrivajo in preprečujejo sovražne in druge družbeno škodljive pojave; — da varujejo družbeno premoženje ter druge družbene in naravne dobrine; — da varujejo osebno premoženje in varnost; — da varujejo državne, vojaške, uradne in poslovne tajnosti. Zakon tudi določa posebno pravico in dolžnost delovnih ljudi in občanov, da organizirajo narodno zaščito in delujejo v njej v vseh okoljih dela, tako v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah. Delovati v narodni zaščiti pomeni, da vsak posameznik daje v vojni ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah svojo pomoč in solidarnost, ma- vendar se robovi podstavkov aluminjastih kontejnerjev obrabijo, kar predstavlja nevarnost, da skladiščeni kontejnerji zdrsnejo in padejo na pod. Tehtajo nad 200 kg. Odvržen cigaretni ogorek skozi okno stranišča predilnice bombaža je povzročil zanetek čistilnih niti na strehi predpredil-nice. terialna sredstva za udeležence in prizadete, ter da skrbi za opremo, ki mu je bila zaupana za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prav tako je ena od splošnih dolžnosti delovnih ljudi in občanov, da ob vsaki nevarnosti, ki smo jo opazili ali zanjo zvedeli in bi utegnila ogrožati življenje ljudi, materialne in druge dobrine v večjem obsegu ali druge interese varnosti, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite takoj obvestiti naj bližji organ za notranje zadeve, postajo milice ali druge pristojne dejavnike. Ne glede na vojaško dolžnost imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnost opravljati tudi druge naloge obrambe in zaščite po odločitvi pristojnega organa dokler niso poklicani k opravljanju nalog, h katerim so razporejeni. Pravica in dolžnost služiti v civilni zaščiti je sedaj izenačena s sposobnostjo za sklenitev delovnega razmerja in nastopi z dopolnjenimi 15 leti starosti. Poleg tega imajo delovni ljudje in občani pravico, da delujejo v enotah in štabih civilne zaščite na podlagi prostovoljne odločitve tudi potem, ko dosežejo določeno starost. Da bi lahko čimbolje samozaščitno delovali moramo angažirati vse človeške in materialne zmogljivosti družbe, da zavarujemo nedotakljivost naše zemlje in hranimo vse pridobljene dobrine, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter samoupravno socialistično ureditev SFRJ. Franc Mali Delovni ljudje in občani so temeljni subjekt splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v________im____________y V letu 1982 je izšel nov dopolnjen republiški zakon, ki povzema po zveznem zakonu temeljne pravice in dolžnosti, ki jih imajo delovni ljudje in občani pri uresničevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na delovnem mestu v DO in kraju bivanja v krajevni skupnosti. Poleg nadur, ki so nastale zaradi nadomeščanja delavcev, ki so bili na rednem ali bolniškem dopustu, kar se redno pojavlja pri vseh sektorjih, je bilo v tem obdobju v proizvodnem sektorju, sektorju vzdrževanja in obratu družbene prehrane precej nadur opravljeno tudi zaradi organiziranega nadurnega dela. Nadure v 4. trimesečju OKTOBER $0VE MpER DECEMBER Štev .Štev. Štev .Štev. Štev .Štev. oseb nadur oseb nadur oseb nadur PROIZVODNI SEKTOR - čistilnica 27 372,5 5 41 21 382 - mešalnica 7 100 1 2 8 117 - mikalnica 21 273 - - 19 274 - predpredilnica 82 1176 2 42 90 1198 - predilnica 224 3109,5 246 3391,5 - sukalnica 158 2263 1 8 157 2224 - ef. sukalnica 28 376 27 287 - vlagalnica 23 336 3 16 23 328 - zbiralnica cevk 3 32 3 40 - administr. delavci 4 35 4 12 4 65 Skupaj 577 8073 16 IH 598 8306,5 SEKTOR VZDRŽEV. - mehanična de lav,. 1 1 7 72 1 1 - elektro delav. 3 53 2 16 4 38 - kotlarna - - 4 32 1 2 - zidarska skupina 2 15 - - - - valjčkarna 3 24 - - 3 19 - čistilne kolone 3 12 - - remont PP-mikal. 1 6 8 125,5 2 8 - vzdrževanje (Zore) 1 6 5 71 1 5 - remont predilnice B - - sukalnica 5 71 8 131 8 61 - remont predil. A 2 38 1 8 1 7 - remont predpred. 1 2 4 76 3 38 - klima 4 106 8 146 6 126 - administr. delav. 1 2 1 16 2 4 Skupaj 24 324 51 705.5 32 309 KOMERCIALNI SEKTOR - skladišče, zaboj, 23 262 20 234 30 286 - administr. delav. 2 10 1 2 2 3 Skupaj 25 272 21 236 32 289 KADR. SPL. SEKTOR - pomožno osebje - - - - - - - gasilci - šofer H 120 30 4 1 120 24 4 1 120 30 - administr. delavci 3 6 2 4 - pripravniki S k u p a j 5 150 8 150 7 154 FINANČNI SEKTOR 1 2 1 2 1 1 OBRAT DR. PREHRANE 11 186 8 31 14 153 SKUPAJ 630 9007 105 1 245,5 684 9212,5 Primerjava s III. trimesečjem 1982 53 JULIJ 40 AVGUST 46? 43 SEPTEMBER ~ZT62 Premeščanje delavcev na opravljanje lažjih del in nalog Poleg tega pa še: Proizvodni sektor — v mikalnici in predpredilnici — za čiščenje odsesovalnih naprav in vzdrževalnega dela. Sektor vzdrževanja: — mehanična delavnica: nadure opravljene za večja popravila med državnimi prazniki; elektro delavnica: nadomeščanje dežurnih električarjev, opravljanje del med prazniki; zidarska skupina: delo v novi poslovni zgradbi; remontne skupine: za nujna popravila, ki so bila opravljena v popoldanskem času in za dela, ki se izvajajo samo v času, ko proizvodnja ne obratuje (čiščenje klimatskih naprav, popravila kompresorjev); administrativni delavci: organiziranje in vodenje del med prazniki. Kadrovsko splošni sektor: — šofer: za vožnjo prek polnega delovnega časa, administrativni delavci pa za opravljanje rednega dežurstva. Finančni sektor: nadure so bile opravljene v času obračuna osebnih dohodkov. Komercialni sektor: — skladišče: nadure so bile opravljene zaradi množičnega prihoda surovin, rednega dežurstva in nadomeščanja zaradi upokojitve. Administrativni delavci: knjiženje produkcije ob nadurnem delu proizvodnega sektorja. Koncem leta 1982 je opravljalo lažja dela in naloge 58 delavcev s statusom delovnega invalida in 45 delavcev premeščenih na podlagi zdravniškega potrdila, skupno torej 103 delavci, kar pomeni 10% delavcev od skupnega števila zaposlenih, pomeni pa tudi ogromno težav pri zaposlovanju teh delavcev v delovni organizaciji. V ta odstotek niso zajete nosečnice. Kot smo že večkrat poudarili so lažja delovna mesta zasedena, zato delavcu le s težavo zagotovimo dela in naloge, ki ji glede na svoje obolenje lahko opravlja. Samo v letu 1982 je bilo zaradi bolezni na novo premeščenih 14 delavcev, ostalih 31 pa opravlja lažja dela in naloge že leto ali več nazaj. Večina njih je razporejenih za nedoločen čas, zato ne vemo kako dolgo bo še potrebno, da delavec takšno delo tudi opravlja. Drugače je seveda z delovnimi invalidi katerih premestitev je v večini stalna. Med delovnimi invalidi je kar 41 žena, ki opravljajo po razporeditvi oz. ocenitvi naslednja dela in naloge: 13 zbiralk cevk, 4 čistilke raztezal, 4 čistilke strojev, 4 administratorji, strojepiska, 3 po-enterke, 3 čistilke fly. cevk, 3 previjalke, 1 snemalka kop-sov, 1 za leplenje vretenskih trakov, 1 čistilka pisarniških prostorov, 1 predica v rezervi, 1 sukalka, 1 laborant in 1 za razmoževanje in ekspedit. Njihova povprečna starost je 44 let, medtem ko je povprečna starost moških 45 let. Ce upoštevamo, da je nekaterim priznana stopnja invalidnosti že nekaj let, lahko ugotavljamo, da so pravzaprav zboleli v tako imenovani najbolj produktivni ži-vljenski dobi. V letih 1982 so bili poslani na ivalidsko komisijo 4 delavci, katerim je bila tudi priznana invalidnost III. kategorije, en delavec pa je bil poslan na poklicno rehabilitacijo. Največ premestitev na lažja dela in naloge je bilo v oddelku predilnice bombaža in sintetike, nato sledita oddelka predpredilnice in sukalni-ce. Predvidevamo, da se število teh delavcev premeščenih na lažja dela in naloge v letu 1983 ne bo bistveno spremenilo. Namreč le malo je delavcev, ki prično ponovno opravljati svoje delo. Veličina njih pridobi ali status delovnega invalida ali zdravljenje še ni zaključeno, nekateri pa so tik pred upokojitvijo. Osebni dohodek delavca razporejenega na opravljanje lažjih dela in nalog zaradi zmanjšane zmožnosti delavca, se določa s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke (člen 131, člen 132 in 133) omenjenega samoupravnega sporazuma. Bistvo je, da ima delavec oz. delavka, ki je razporejen na opravljanje lažjih del in nalog pravico do istega osebnega dohodka oz. do obračuna osebnega dohodka za dela po času prejš-nih del oz. nalog oz. po učinku, če je opravljal-a normirana dela in naloge. Pravico do prejemanja osebnega dohodka po tem členu 131 ima samo delavec-ka, ki je dopolnil 25 let delovne dobe v Predilnici. To pravico pa izgubi s pridobitvijo nadomestila od Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja. Nosečnici, ki je bila razporejena na lažja dela in naloge pa se obračunava osebni dohodek po času in to za dela in naloge, ki jih je delavka opravljala pred razporeditvijo. Delavcem oz. delavkam, ki nimajo 25 let delovne dobe v delovni organizaciji pa se jim obračunava osebni dohodek prav tako za dela po času prejšnih del oz. nalog, vendar lahko to pravico uživajo najdlje 6 mesecev. socialna delavka Jolanda Konrad PISMO IZ SKRINJICE V začetku januarja smo prejeli precej dolgo pismo v katerem naša sodelavka piše takole. (Pismo smo nekoliko skrajšali). Vodstvu predilnice Litija! Prizadeti delavci si dovolimo nasloviti naslednjo vlogo. Pri nas je zaposlenih 600 delavcev na izmenskem delu, 400 pa je administrati-vno-računovodskega osebja z vodstvom. Gre predvsem za plače!!! Nismo proti vodilnim uslužbencem, ki se brigajo za delo, ampak smo odločno proti tistim štiristotim v administraciji, ki nimajo kdove kakšne izobrazbe, dobijo pa večje plače kot mi, ki delamo v proizvodnji. Seveda, ne pozabimo, da delamo mi tudi ponoči. Vedno se veliko govori, da je treba število delavcev v administraciji zmanjševati, pri nas pa je to število vedno večje. Nas se nenehno sili delati kar največ, v pisarnah pa vkljub vsem mogočim računalnikom mnogi nič ne delajo, ker jih je preveč. Včasih je bilo manj zaposlenih v pisarnah, ni bilo računskih strojev, pa je bilo vseeno vse v pravem času postorjeno. Slišati je tudi, da delavci iz pisarn nočejo odhajati takrat domov kot mi, da ne bi šli skupaj. Enostavno, delajo naj do 16. ure pa bo šla »gospoda« posebej domov. Pomisliti bi morali kdo je od koga odvisen. Kaj bi delali v pisarnah, če ne bi bilo nas, ki delamo tudi za njih. Toliko vsem poštenim v vednost. Na precej hudo pismo naše dopisnice (pismo je bilo seveda podpisano) in njenih sodelavcev želimo kar se da objektivno odgovoriti. Gotovo je v njem dosti pretiravanja, morda zaradi neobveščenosti ali pa morda zaradi trenutne slabe volje naše dopisnice. Res je, da je pri nas okroglo 400 režijskih delavcev in 600 (tudi okroglo) delavcev v proizvodnji. Točno (vsi podatki veljajo za dan 31.12.1982 — od takrat so se namreč lahko že spremenili): režijskih delavcev je 456, delavcev v proizvodnji, na izmenskem delu pa 559. Ta podatek je verjetno, vendar brez potrebe, razburil našo dopisnico. Vedeti moramo, da niso vsi režijski delavci tudi »pi-sarniško-računovodski« delavci. Poleg vodilnih, vodstvenih delavcev in delavcev v pisarnah (teh je v naši tovarni 83) so režijski delavci še: transportni delavci, mojstri, vodje izmen, delavci v laboratoriju, zbiralke cevk, vzdrževalci, delavci v menzi itn. Povedati pa je potrebno še to, da se število pisarniških delavcev, zlasti v računovodstvu, z leta v leto manjša. Glede osebnih dohodkov pa tole: Res je, da moramo na področju nagrajevanja še marsikaj narediti, pa naj bo to za delavce v proizvodnji, kot za one, ki delamo v administraciji. Ni pa prav, da vedno posplošujemo in mečemo v en koš vso administracijo. Žal je v naši Predilnici zelo zakoreninjeno mnenje, da je vsako delo v pisarni nepotrebno oz. da delavci v pisarnah nimamo kaj po- četi, čeprav je znano, da v nobenem sistemu ni mogoče delati brez administracije. Res je, da je težje delati za strojem fizično. Toda, da se to delo lahko opravlja, je potrebno najprej nabaviti surovino, potem izdelke prodati, opraviti vse finančne posle in ne nazadnje vse splošne zadeve v zvezi z zaposlenimi. Tudi brez vzdrževanja strojev najbrž ne bi šlo. Znanje, ki ga potrebujemo, da opravljamo določena dela v pisarnah, je potrebno pridobiti v šolah. To pa še ni dovolj, saj se je potrebno še tekoče izobraževati, posebno za opravljanje raznih strokovnih del. Delo v tovarni poteka v treh izmenah, kar je seveda težje, kot delo samo v eni izmeni. Priznati pa je treba, da je to delo posebej nagrajevano in se dodatki, ki izhajajo iz pogojev dela povečujejo; s tem pa se tudi bolj povečujejo osebni dohodki delavcev v proizvodnji. Za odgovor na to pismo so poskrbeli: Vera Bric — kadrovikinja, Ani Povše — analitik dela in nagrajevanja in Matic Malenšek Še o planu varstva pri delu V letu 1983 načrtujemo, 'da bo opravljala preizkus znanja iz varstva pri delu 686 delavcev in delavk iz čistilnice in predpredilni-ce, predilnice sintetike in bombaža, sukalnice, su-kalnice ef. sukancev in dela vzdrževanja. To bi bilo predvidoma 30 skupin, planiranih ur pa 72. Preizkuse znanja iz varstva pri delu bo v celoti opravila služba za varstvo pri delu. Izobraževanje iz varstva pri delu se sestoji iz predavanja in preizkusa znanja iz varstva pri delu. Vse skupine bodo opravljale preizkus znanja po programu tovrstnega izobraževanja. Skladno z Zakonom o varstvu pri delu mora delovna organizacija tudi pošiljati delavce na delovnih mestih z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare ter delavke, ki delajo ponoči, na periodične zdravstvene preglede. V letošnjem letu predvidevamo, da bo te preglede opravilo 210 delavcev in delavk iz predilnic, elektrodelavnice in vozniki viličarjev. Tudi plan iz leta 1982, kjer so zajete delavke in delavci iz predpredilnice, sukalnice efektnih sukancev in del snemalk moramo še realizirati. Osnovni pregled stane 585,89 din, kar znese po planu za leto 1983 122.451 din. Za osebna varstvena sredstva smo letos planirali 1.248.500 din, od tega gre 90 % sredstev za zaščitne obleke oz. halje in ortopedsko obutev, poleg tega so v planu zajete še zaščitne rokavice in očala, zaščitno vato, respira-torji in druga zaščitna sredstva. Pri planiranih osebnih varstvenih sredstvih so upoštevana osebna varstvena sredstva, ki jih vsebuje pravilnik o varstvu pri delu Predilnice Litija. Andrej Krhlikar KAKO JE POTEKALA LETOŠNJA INVENTURA Izvršilni odbor je na svoji seji dne 4. 11. 1982 v skladu z določili Pravilnika o popisu imenoval popisne komisije za izvršitev popisa po stanju na dan 31. 12. 1982. Komisije so svoje delo opravljale z vso odgovornostjo. Kljub težavam, ki se pojavljajo vsako leto, posebej pa so se pokazale pri letošnjem popisu, saj je bil s Pravilnikom o popisu spremenjen način popisa, so svoje naloge opravili v določenem času. K izvršenem popisu so komisije sestavile poročila o poteku popisa iz katerih je razvidno, da pri usklajevanju med dejanskim in knjižnim stanjem ni bilo bistvenih razlik, le komisija za popis terjatev in obveznosti je ugotovila večjo terjatev do DO Gival, Gnjilane in predlagala, da se jim zamudne obresti in ostanka računov odpišejo. Izvršilni odbor je o predlogu razpravljal na svoji seji dne 26. 1. 1983 in sprejel sklep, katerega je posredoval DS-u v razpravo in sprejem, da se DO — Gival, Gnjilane zamudne obresti odpišejo, za neporavnana računa pa naj se izterjava še nadaljuje. Izvleček iz inventurnega elaborata je bil predlagan DS-u dne 31. 1. 1983, ki je bil v predloženi obliki tudi sprejet. jyj KRNC Udeleženci ustanovne skupščine taborniške organizacije v Litiji. (Foto: B. B.) -------------------- . Taborniška organizacija Litiji V______________________ Na prvi seji delavskega sveta v decembru 1982 smo dali soglasje, da se na novo ustanovljena taborniška organizacija v naši občini imenuje »Srebrni pajki«. Tako ime pa tudi znak, ki vsebuje med drugim tudi pajka, ki prede mrežo, so taborniki izbrali v čast naše delovne organizacije, Predilnice Litija z obrazložitvijo, da imamo najdaljšo tradicijo in dosegamo tradicionalno dobre poslovne rezultate in da imamo že v preteklosti nemalo zaslug za razvoj celotne občine, prav tako pa smo bili nemalokrat pobudniki za ustanovitev najrazličnejših dejavnosti. Konec decembra je bila v prostorih Skupščine občine Litija ustanovna skupščina taborniške organizacije Litija. Tako so tudi v naši občini dobili, čeprav zadnji v Sloveniji, tudi formalno taborniško organizacijo (v Litiji so delovali že pred vojno skavti in gozdovniki, predhodniki današnjih tabornikov). Njeno delo je že v avgustu 1982 začel iniciativni odbor, ustanovljeni so že štirje vodi (Veverice, Modrasi, Kobre,Srebrni volki) in delo le-teh dobro teče. Ustanovno skupščino je odprla predsednica iniciativnega odbora Marijela Lebin-ger, pozdravil jih je tudi Zvone Bric-Sil, borec NOV in predvojni skavt. Izvolili so tudi upravo odreda s pripadajočimi komisijami, starešina je postal Rihard Urbanc, načelnik Lidija Grilj, gospodar pa član naše DO Milan Škoberne. Predstavili so tudi program za leto 1983, ki je izredno pester, obsega osvajanje različnih taborniških veščin, udeleževanje in pomoč pri organizaciji različnih manifestacij, pohodov itd.; vrh vsega pa naj bi dosegli z letnim taborom nekje^ na področju naše občine. Že v minulem mesecu (od 22.—27. januarja) pa so izvedli prvi zimski tabor na Dolah. Zvezo tabornikov Slovenije sta na skupščini zastopali Slavica in Darka Petančič, SZDL naše občine Miro Kaplja, šmarsko šolo pa Lojzka Koritnik, drugih D PO in predstavnikov šol pa ni bilo, čeprav so vsem poslali vabila. Taborniki in tabornice so ob tej priliki pripravili razstavo, na kateri so predstavili svoj prvi propagandni tabor na Ježi, svoj znak in pa svoje delo v pripravljalnem obdobju. o Pohod na Tišje V počastitev občinskega praznika 24. decembra je štab teritorialne obrambe v sodelovanju z Planinskim društvom Litija, organiziral sedaj že tradicionalni pohod na Tišje in pa že 10. prav tako tradicionalni orientacijski pohod po poteh II. štajerskega bataljona na Tišje. Start obeh pohodov je bil pred spomenikom padlih v NOB v Litiji, pot je vodila preko Šmartnega, Jelše, Biča, Grmade, Tišja do Pusto-vega mlina, orientacijski pohod pa se je končal na strelišču v Reki. Planinskega pohoda se je udeležilo kljub slabemu vremenu okoli 700 pohodnikov iz skoraj cele Slovenije, organizacijo tega pohoda je prevzel alpinistični odsek planinskega društva, ki je svojo nalogo dobro opravil, na različnih mestih so organizirali okrepčevalnice, na katerih pa so poleg čaja na žalost prodajali tudi žgane pijače, kar je v precejšnji meri vplivalo na nekatere pohodnike. Na koncu pohoda v Pustovem mlinu je vsak pohodnik, če je prešel vse točke, dobil spominsko značko in izkaznico pohoda. Malo težjo nalogo od pohodnikov so imele ekipe na orientacijskem pohodu, morali so se orientirati po busoli in iskati kontrolne točke, na katerih so dokazovali svoje znanje veščin iz topografije, metanja bombe, reševanja nalog iz topografije in pa streljanja, vsaka veščina se je točkovala, prav tako pa je bil omejen tudi čas pohoda. Tekmovanja se je udeležilo 22 ekip s skupno 110 tekmovalci. Poleg domačih teritorialcev so se orientacijskega pohoda udeležile še ekipe TO iz Kočevja, Vrhnike, Domžal in Trebnjega, ter poleg teh, ekipe OO ZSMS iz občine in ekipa taborniške organizacije. Prvo mesto je zasedla ekipa TO iz Trebnjega, drugo OO ZSMS Gabrovka, tretje OO ZSMS Velika Štanga. Zmagovitim ekipam so podelili pokal in diplome, ostali pa so prejeli poleg značke orientacijskega pohoda tudi značke planinskega pohoda. Potrebno je pohvaliti organizatorja, ki je kljub slabemu vremenu odlično izpeljal oba pohoda in zagotovil avtobusni prevoz za vse pohodnike. s. C. Malo težjo nalogo od pohodnikov so imele ekipe na orientacijskem pohodu. (Foto: B. B.) — Vaši dopisi so čedalje boljši, je rekel šef tajnici. — Oh, to me pa zelo veseli, je vsa iz sebe izjavila tajnica. — Mene tudi, draga sodelavka; kmalu bo prišel dan, ko bomo lahko vaš dopis tudi poslali. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in Niko Stamatovski. Fotografije: Matic Malenšek. Štev. telefona: (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.