EHADNE OBJAVE
Leto XXIII	Murska Sobota, dne 27. avgusta 1987	Št.: 21
URADNE OBJAVE PO MURSKIH OBČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorili urednik: Martin Vinčec
175.	Družbeni plan razvoja občine Lendava za obdobje 1986—1990
175
Na podlagi 62. in 139., 140 in 141. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81) in na podlagi 38., 39. ter 47. in 50. člena statuta občine Lendava (IjJradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota, št. 37/81, 39/83 in 9/86) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. 6. 1986 sprejela
družbeni plan razvoja občine Lendava za obdobje 1986—1990
Uvod
Obdobje 1986—1990 predstavlja prvo obdobje dolgoročnega plana občine. Družbeni plan občine pomeni konkretizacijo usmeritev in strategije dolgoročnega plana v prvem obdobju njegovega izvajanja in zagotavljanja pogojev za njegovo postopno uresničevanje.
Pri izdelavi osnutka družbenega plana občine smo izhajali tudi iz smernic za družbeni plan občine za obdobje 1986—1990. Predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990, osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za obdobje 1986—1990 ter razpoložljivih planskih dokumentov OZD in KS.
Razvojne usmeritve so usklajene z družbenim planom SR Slovenije za obdobje .1986—1990.
Kot izhodišče za opredeljevanje nadaljnjega razvoja je bila tudi ocena dosedanjega razvoja, analize ključnih problemov na prehodu iz prejšnjega v prihodnje obdobje ter analize možnosti nadaljnjega razvoja. Ker je to temeljito obdelano v analizi razvojnih možnosti v obdobju 1986—1990 z nekaterimi elementi do leta 2000, v tem dokumentu tega ne ponavljamo.
1.	Cilji družbenega razvoja občine
Upoštevaje izhodišča za opredelitev razvojne politike, v tem okviru pa zlasti cilje dolgoročnega družbenega plana občine, ki poudarjajo krepitev družbenega in materialnega položaja delovnih ljudi in občanov kot temeljni razvojni cilj ter upoštevaje možnosti in pogoje razvoja občine, so temeljni cilji družbenega plana občine v obdobju 1986—1990 naslednji:
1.1.	Razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
Pri razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bomo posebno pozornost namenili uveljavljanju odločilne vloge delavcev v združenem delu svobodni menjavi dela, samoupravnem združevanju sredstev na dohodkovnih temeljih ter nadaljnjemu razvoju in krepitvi vloge delegatskega sistema.
Zagotavljali bomo odločilno vlogo in odločanje delavcev v združenem delu o možnostih, .sredstvih in rezultatih dela v celotni družbeni reprodukciji.
Osrednjo pozornost bomo namenili nadaljnjemu razvijanju koncepcije dohodka kot temeljnega motiva za delo in gospodarjenje. Doseči moramo kakovostne premike pri uveljavljanju delitve osebnih dohodkov po delu, rezultatih dela in minulega dela. To mora delavca ekonomsko spodbujati k uresničevanju stabilizacije. Krepili bomo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in usposabljali integracijske procese, ki bodo prispevali k hitrejšemu družbenoekonomskemu razvoju občine.
1.2.	Stabilna gospodarska rast
Zagotoviti moramo stabilno in skladno gospodarsko rast v občini. To bomo dosegli z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa, boljšo organizacijo dela, s prestrukturiranjem proizvodnje, ki ni rentabilna ter s proizvodnim ukrepanjem za odpravo izgub. Hitrejšo rast bomo dosegli s preusmerjanjem proizvodnje v izvoz in izkoriščanjem komparativnih prednosti občine.
Zaradi skladnejše strukture gospodarstva bomo pospeševali razvoj terciarnih dejavnosti (turizem, drobno gospodarstvo, trgovina).
1.3.	Povečanje izvoza
Uspešnejše uključevanje v mednarodno delitev dela bomo dosegli z boljšo kvaliteto izdelkov, z uvajanjem novih izvozno zanimivih proizvodenj in povečevanjem izvoznih storitev. V naslednjem srednjeročnem obdobju moramo doseči povečanje deleža izvoza OZD, ki so se dosedaj premalo vključevale v izvoz. Povečano vključevanje gospodarstva v mednarodne ekonomske tokove bo zagotovljen selektiven vpliv zunanjih trgov na gospodarjenje, kar naj bi spodbudilo uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja in pozitiven vpliv sodobne tehnologije na proizvodnjo.
1.4.	Tehnološko posodabljanje gospodarstva
Prehod k tehnično in tehnološko intenzivnejšim oblikam gospodarjenja bo mogoč le s stimulativno mobilizacijo vseh domačih razvojno raziskovalnih potencialov in tesnejšim sodelovanjem z znanstveno raziskovalnimi institucijami.
Pri razvoju osnovnih proizvodnih faktorjev bo odločilno vlogo odigralo znanje. Zato moramo povečati intelektualni potencial, ki bo poglavitni dejavnik pri dviganju delovne in tehnične produktivnosti. V zvezi s tehnološko preobrazbo bo pomembna naloga izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih. Bistveno moramo omejiti ekstenzivno zaposlovanje nekvalificiranih in priučenih delavcev in zaposlovati, kvalificirane kadre in s srednjo, višjo in visoko izobrazbo.
Ob upoštevanju selektivnih investicijskih kriterijev bomo pomembnejši del sredstev namenili zamenjavi iztrošene opreme, posodabljanju proizvodnje v smeri tehnološko in razvojno intenzivnih in računalniško podprtih proizvodnih programov. Z vlaganjem sredstev za reprodukcijo v novo opremo bomo zagotovili, da se zniža stopnja odpisanosti opreme.
V okvire tehnološke preobrazbe gospodarstva spadajo tudi naloge v zvezi z racionalnejšo porabo surovin in reprodukcijskega materiala, večjo uporabo sekundarnih surovin, smotrnejšim izkoriščanjem razpoložljivih naravnih virov in danosti.
1.5.	Intenzivnejša kmetijska proizvodnja
Povečanje obsega tržne kmetijske proizvodnje, ki bo tudi ekonomsko zanimiva, bomo dosegli s smotrnejšim izkoriščanjem kmetijskih zemljišč, agro in hidromelioracijami in večanjem hektarskih donosov. Povečanje živinorejske proizvodnje bo temeljilo predvsem na lastni krmni osnovi v občini. Bolje bomo izkoristili možnosti v vinogradništvu, sadjarstvu in pridelavi vrtnin. Razvoj kmetijstva bomo še naprej podpirali s spodbujevalnimi ukrepi kreditne in davčne politike in sredstev intervencij v proizvodnji hrane.
1.6.	Gospodarska in komunalna infrastruktura
V okviru politike izboljševanja življenjskih razmer bomo intenzivneje razreševali problematiko infrastrukturnih dejavnosti (PTT, ceste, komunalne naprave in objekti).
V tem srednjeročnem obdobju bomo povečali delež družbenega proizvoda, ki se namenja za urejanje gospodarske in komunalne infrastrukture, k čemer bomo pritegnili tudi sredstva občanov.
Začeli bomo razreševati problematiko komunalne energetike za potrebe občanov in gospodarstva.
1.7.	Družbene dejavnosti
Temeljni cilj na področju družbenih dejavnosti bo ohranjanje doseženega standarda v okviru prilagajanja materialnim možnostim družbe.
V skladu s programom dolgoročnega programa stabilizacije bomo intenzivirali tiste programe, ki najbolj vplivajo na ustvarjalno moč družbe in posameznike. Ustvarjali bomo pogoje za uveljavljanje dvojezičnosti in sožitja med narodi in narodnostmi Jugoslavije.
Socialna politika bo naravnana v spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, spodbujanje vsestranskega razvoja družbe, osebnosti ter doseganje materialnih in socialnih ciljev. Prizadevali si bomo, da bo socialna politika temeljila na rezultatih dela, na uveljavljanju ustvarjalnosti in nadaljnji humanizaciji odnosov med ljudmi ob upoštevanju upravičene solidarnosti in vzajemnosti.
1.8.	Smotrna raba prostora in urejanje okolja
Razvoj v prostoru bomo usmerjali z usklajeno prostorsko, zemljiško in urbanistično politiko. Dosledno bomo izvajali politiko policentričnega razvoja občine in pri tem odpravljali neusklajenosti deagrari-
zacije in urbanizacije. Preprečevali bomo nesmotrne posege v prostor. V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine bomo za vsa zemljišča določili namensko rabo, kjer bo imelo prednost izboljšanje in varovanje kvalitetnih zemljišč za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo.
Ustrezneje bomo varovali okolje, predvsem s sanacijo obstoječih virov onesnaževanja. Varstvo okolja mora postati sestavni del ravnanja organizacij združenega dela in skupnosti ter občanov pri sprejemanju odločitev ter v vsakodnevnem življenju in delu.
Kvalitetneje bomo varovali naravno in kulturno dediščino ter dobrine skupnega družbenega pomena.
1.9.	Skladnejši razvoj občine
Nadaljevali bomo s pospeševanjem skladnejšega razvoja občine, tako da bomo postopoma zmanjševali razlike med mestom in vasjo ter preprečevali pretirano koncentracijo prebivalstva na eni in odseljevanje na drugi strani.
1.10.	Medobčinsko in obmejno sodelovanje
V okviru skladnejšega razvoja v širšem območju bomo spodbujali večje medsebojno sodelovanje s sosednjimi  "inami in občinami v katerih imajo naše OZD sedeže delovnih ali sestavljenih organizacij. OZD gospodarstva in družbenih dejavnosti bodo v okviru svojih razvojnih načrtov opredelile in izvajale različne oblike sodelovanja s sosednjimi območji Madžarske in Porabjem.
1.11.	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
Nadaljnjo krepitev sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo zagotavljali s stalnim povečevanjem učinkovitosti mobilnosti in celovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti prebivalstva. Usposabljali bomo delovne ljudi in občane za preprečevanje in obvladovanje vseh vrst družbenoškodljivih pojavov v miru in učinkovito delovanje v primeru naravnih nesreč in drugih nesreč, morebitnih izrednih razmer in vojne. Obrambne in samozaščitne dejavnosti bomo razvijali kot sestavni del samoupravnih pravic, odgovornosti in družbenopolitičnega delovanja delovnih ljudi in občanov.
II.	GLOBALNI MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
2.1.	Družbeni proizvod, dohodek in njegova delitev
Izhajajoč iz analize razvojnih možnosti občine za obdobje 1986—1990 z nekaterimi elementi do leta 2000 bomo v prvih petih letih dosegali nekoliko nižje povprečne letne rasti gospodarskega razvoja kot v povprečju do leta 2000. Ustvarjanje družbenega proizvoda bo v glavnem odvisno'od intenzivnosti koriščenja obstoječih produkcijskih faktorjev, zatečenega stanja glede pogojev pridobivanja dohodka in dinamike spreminjanja pogojev gospodarjenja, učinkov ukrepov SR Slovenije za skladnejši regionalni razvoj, intenzivnosti vključevanja OZD v mednarodno menjavo in povečevanje izvoza proizvodov višje stopnje obdelave na konvertibilno področje ter od dinamike vlaganj investicijskih sredstev v perspektivne proizvodne programe v sklopu prestrukturiranja gospodarstva občine.
Za uresničevanje skupnih ciljev gospodarskega in družbenega razvoja občine Lendava v obdobju 1986—1990 bo potrebno in na osnovi ocen razpoložljivih produkcijskih faktorjev tudi možno doseči 4 % povprečno letno reamo rast družbenega proizvoda.
Načrtovano gospodarsko rast bomo dosegli na osnovi kvalitetnejših dejavnikov razvoja kot so: večja produktivnost družbeno priznanega dela; povečevanje izvoza; ustrezna delitvena politika, ki bo prispevala k večji proizvodnji; selektivna investicijska politika; produktivno zaposlovanje, posodabljanje sredstev za delo in boljša izraba kmetijskih površin, izraba turističnih možnosti. V procesu prestrukturiranja gospodarstva in družbenih dejavnosti bomo hkrati ustvarjali pogoje, ki so nujno potrebni za doseganje dolgoročno zastavljenih ciljev.
Načrtovano dinamiko gospodarske rasti v obdobju 1986—1990 v občini Lendava bo možno doseči na osnovi naslednjih parametrov razvoja:
—	realna rast družbenega proizvoda 4 % povprečno letno s tem, da bodo v povprečju v strukturi več kot v preteklih letih prispevale tercialne dejavnosti;
—	rast obsega industrijske proizvodnje in rudarstva 4,5 %. Glede na pričakovane učinke novih proizvodnih kapacitet, načrtovano večjo produktivnost dela, vlaganja v posodabljanje opreme in prispevek rudarstva proti koncu srednjeročnega obdobja je načrtovana rast realno dosegljiva;
—	povprečna letna rast kmetijske proizvodnje najmanj 4 % je dosegljiva z intenzifikacijo predvsem rastlinske proizvodnje in preko izboljšanja pogojev gospodarjenja v panogi;
—	rast izvoza blaga in storitev za 7 % s tem, da se bo ugodno razmerje prodaje na konvertibilnem trgu v odnosu na klirinški trg vsaj obdržalo;
—	rast uvoza 6 %, v tem okviru pa se bo povečal delež uvoza opreme za proizvodnjo
—	sredstva za amortizacijo se morajo povečati realno za 5,3 % letno, z racionalnejšim poslovanjem pa bo dohodek realno naraščal po 3,7 % povprečni letni stopnji;
—	zaradi bistveno večjih potreb po zagotavljanju novih delovnih mest v primerjavi s povprečjem republike Slovenije bo letna stopnja rasti zaposlovanja 2,5 %, družbena produktivnost dela pa bo prispevala k rasti družbenega proizvoda 1,5% letno;
—	pri razporejanju družbenega proizvoda bo nujno zasledovati dva cilja: ohranitev deleža akumulacije v razporejenem dohodku in hkratno povečevanje realnih osebnih dohodkov. Delež dohodka, ki bo namenjen za razširitev materialne osnove dela se v nobenem letu ne sme zmanjšati izpod 23 % razporejenega dohodka, to je deleža, ki je bil dosežen v letu 1985. Realna rast povprečnih osebnih dohodkov bo v posameznem letu odvisna od rasti produktivnosti dela;
—	sredstva za reprodukcijo bodo povečala možnosti za investicijske naložbe predvsem na račun hitrejšega naraščanja sredstev za amortizacijo. Tako bomo za investicije lahko namenili letno okrog 2.200 mio din s povprečno rastjo realne vrednosti okrog 1 — 2%.
V obdobju 1986—1990 načrtujemo v občini Lendava oz. v republiki Sloveniji naslednje osnovne parametre razvoja:
Povprečna letna rast v % Občina SR Slovenija
Družbeni proizvod	4,0	3,5
Dohodek	3,7	3,2
Industrijska proizvodnja	4,6	. 4,0
Kmetijska proizvodnja	4,0	2,5
Izvoz	7,0	5,8
Uvoz	6,0	5,2
Zaposlenost	2,5	1,2
Produktivnost	1,5	2,3
Realni osebni dohodki	1,3	1,0
Načrtovani parametri razvoja so nekoliko višji od povprečja v republiki Sloveniji s ciljem in možnostjo, da se v obdobju 1986—1990 zmanjšajo razlike v razvitosti občine Lendava v primerjavi z razvitostjo republike. Slabša razvitost proizvajalnih sredstev ne omogoča večje rasti produktivnosti to pa tudi negativno vpliva na akumulativno sposobnost gospodarstva. Za hitrejše približevanje Lendave povprečno razvitim občinam V Sloveniji bo v večji meri potrebno izkoristiti lastne razvojne potenciale (kmetijstvo, energetika, delovna sila, bazna kemična industrija) ter izkoristiti prioritete, ki izhajajo iz politike skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije. Bistveno večjo stopnjo rasti načrtujemo pri zaposlovanju saj je v občini problemjskanja zaposlitve še vedno med najbolj perečimi v republiki.
2	.1.1. OBLIKOVANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA PO PODROČJIH
Iz dolgoročne strategije razvoja občine izhaja, da bo industrija v prihodnjih letih sicer še vedno nosilec gospodarskega razvoja, vendar terciarna področja dejavnosti morajo dosegati hitrejši trend razvoja. V prvem 5-letnem obdobju bo industrija sicer še rahlo povečala delež v ustvarjenem družbenem proizvodu, in sicer za 0,9 strukturnih odstotkov, vendar bo ta porast bistveno počasnejši kot v predhodnem srednjeročnem obdobju. Skupina terciarnih dejavnosti se mora razvijati bistveno hitreje, da bi se dolgoročno približalo v razvitosti slovenskemu povprečju. Predvidevamo, da bodo področja prometa in zvez, gostinstva in turizma ter obrti ustvarile v letu 1990 za 25 % več družbenega proizvoda kot v letu 1985.
Hitrejšo rast družbenega proizvoda bomo dosegli z večjim učinkom lastnega znanja in na osnovi tesnejšega sodelovanja OZD z raz-vojno-raziskovalnimi institucijami ter visokošolskimi ustanovami. Za večji prispevek lastnega znanja pri ustvarjanju nove vrednosti bomo v tem srednjeročnem obdobju več sredstev namenili za usposabljanje deficitarnih strokovnih kadrov, predvsem preko štipendijske politike, z večjim vlaganjem v opremo za raziskovalno dejavnost kakor tudi s stimulativnim nagrajevanjem raziskovalnega razvojnega in inovacijskega prispevka pri doseganju večjega dohodka.
Pomembna naloga OZD bo ustanavljanje razvojnih oddelkov oz. enot in v sodelovanju občinske raziskovalne skupnosti doseči njihovo tesnejšo medsebojno povezanost v občini.
Po posameznih področjih dejavnosti načrtujemo naslednjo letno rast družbenega proizvoda:
	1985	— v 000 din — v cenah 1985 !990Povprečna letna rast v %	
Gospodarstvo skupaj V tem:	17.596.400	21.408.710	4,0
— združeno delo	15.432.040.	18.685.114	4,9
Industrija in rudarstvo	11.279.290	13.918.500	4,3
Kmetijstvo	2.252.340	2.660.530	3,4
Gozdarstvo	170.970	170.970	0,0
Gradbeništvo	1.460.500	1.693.157	3,0
Promet in zveze	580.675	716.727	4,3
Trgovina	1.143.765	1.358.450	3,5
Gostinstvo in turizem	314.140	391.481	4.5
Obrt	334.330	426.705	5,0
Stanovanj.-komunalna dej.	35.190	42.404	3,8
Druge proizv. storitve	25.200	29.786	3,5
V strukturi družbenega proizvoda ne bo prišlo v naslednjih petih letih do bistvenih sprememb, v razmerju združenega dela in zasebne
ga sektorja. Na področju kmetijstva se bodo sicer povečevale površine obdelovalnih površin v družbenem sektorju na račun zasebnega, vendar bo ta proces počasen na drugi strani pa načrtujemo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju.
Načrtovana gospodarska rast bo v veliki meri odvisna tudi od realizacije načrtovane investicijske aktivnosti, predvsem posodabljanje sredstev za proizvodnjo, razmer na domačem in tujem trgu surovin ter repromateriala, še posebej pa od uspešnosti izvoza.
GLOBALNE USMERITVE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETIH 1986—1990 BODO ZAHTEVALE NASLEDNJE RAZPOREJANJE DOHODKA GOSPODARSTVA:
—v 000 din
— v denah 1985
Povprečna
Element	Realizacija 1985	Plan 1990	Skupaj 1986-1990	letna rast v %— 1986-1990	Struktura	
					1985	1990
Bruto dohodek	11.621.074	14.116.069	65.461.225	4,0		
Amortizacija skupaj	1.937.755	2.508.654	11.342.573	5,3		
Doseženi dohodek	9.683.319	12.007.415	54.063.433	3,7		
Izguba	674.151	.	395.873	2.476.952	-10,1		
Razporejeni dohodek	10.357.470	12.403.288	56.540.385	3,0	100,0	100,0
Obveznosti iz dohodka	3.671.619	4.212.510	19.942.870	2,8	35,4	34,0
Skupaj poraba	693.947	856.540	3.943.835	4,3	6,7	6,9
— Davki iz dohodka	162.019	162.019	810.095	0,0	1,6	1,3
— Obresti za kredite za OS	1.036.175	1.236.607	5.768.003	3,6	10,0	10,0
— Drugo	1.779.478	•	1.917.003	9.305.871	1,6	17,2	15,5
Razporejeni čisti dohodek	6.685.853	7.794.904	36.669.714	3,1	64,5	62,8
— Bruto OD	4.452.254	5.339.170	24.857.607	3,7	43,0	43,0
Od tega						
— Neto OD	3.316.853	3.753.936	21.623.075	2,6	32,0	30,0
— prispevki za SIS družb, d.	508.359	609.627	2.838.245	3,7	4,9	4,9
— prispevki za SPIZ	555.641	890.805	3.720.661	9,9	5,4	7,2
— davki in prisp. iz OD	71.401	84.802	396.286	3,5	9,7	0,7
Skupna poraba TOZD	498.213	577.565	2.724.433	3,0	4,8	4,7
Sredstva TOZD za stanov, izgr.	195.734	195.734	987:670	0,0	1,9	1,6
Akumulacija	1.539.652	1.682.435	8.124.087	1,8	14.5	13,6
Reprodukcija	3.477.407	4.191.089	19.466.651	3,8	33,6	33,8
Pri posameznih področjih dejavnosti bo prišlo v strukturi družbenega proizvoda do naslednji sprememb:
Struktura v %
1985	1990
Gospodarstvo	100	100
Industrija in rudarstvo	64,1	65,0
Kmetijstvo	12,8	12,4
Gozdarstvo	1,0	0,8
Gradbeništvo	8,3	7,9
Promet in zveze	3,3	3,4
Trgovina	6,5	6,4
Gostinstvo in turizem	1,8	1,8
Obrt	1,9	2,0
Stanovanj.-komunalna dej.	0,2	0,2
Druge proizvodne storitve	0,1	0,1
Čeprav je načrtovani hitrejši razvoj terciarnih dejavnosti, to zaradi majhnega deleža teh področij ne bo bistveno vplivalo na spremembo strukture družbenega proizvoda v naslednjih petih letih. Še vedno bo največji porast v strukturnih odstotkih prispevala industrija, čeprav predvideni dolgoročni trendi razvoja kažejo na hitrejši razvoj drugih področij dejavnosti.
2.	1. 2. Razporejanje dohodka gospodarstva
Zaradi nujnosti hitrejšega obnavljanja in posodabljanja osnovnih sredstev v materialni proizvodnji, bo amortizacija naraščala hitreje od rasti dohodka.Pri načrtovani letni rasti dohodka 3,7 % bo letna rast amortizacije 5,5 %, to je skupaj 4 % povprečna letna rast bruto produkta. Pri razporejanju doseženega dohodka moramo še naprej izboljševati dosežene relativne odnose med akumulacijo in tekočo porabo. V tako opredeljeni politiki globalne delitve ustvarjenega dohodka morajo zakonske, pogodbene in samoupravne obveznosti, ki jih gospodarstvo pokriva iz dohodka, rasti počasneje od dohodka, da bo organizacijam združenega dela ostalo več čistega dohodka za uresničevanje politike realne rasti sredstev za . bruto osebne dohodke in skupno porabo delavcev.
Obseg sredstev, ki se bo iz dohodka in čistega dohodka izločal za stanovanjsko gradnjo bo ob predvidenih spremembah v strukturi virov financiranja in ob planiranem obsegu stanovanjske gradnje v tem petletnem obdobju ohranil realno raven iz leta 1985. To pa pomeni, da se bo stopnja izločanja sredstev iz dohodka in čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo nekoliko znižala.
Načrtovano razporejanje dohodka izhaja iz strategije delitvene politike v sprejetih smernicah za družbeni plan občine Lendava za obdobje 1986— 1990. Osnova za doseganje hitrejše rasti gospodarskega razvoja občine od povprečja republike Slovenije, je poleg ostalih dejavnikov, zagotavljanje lastnih virov financiranja za postopno prestrukturiranje gospodarstva. Izvajanje opredeljene delitvene politike bo omogočilo izločanje sredstev za razširitev materialne osnove dela v letih 1986 do 1990 v skupni višini 8.124.078 tisoč dinarjev v cenah iz leta 1985. Razpoložljivi viri izločenih sredstev za celotno reprodukci
jo bodo tako znašali okrog 19.466.651 tisoč dinarjev s predvideno povprečno realno letno rastjo 3,8 %.
V okviru sredstev za reprodukcijo bo združeno delo namenilo skupne naložbe,, druge dolgoročne plasmaje in kreditiranje prodaje v druge republike"in avtonomne pokrajine, obveznosti do gospodarko manj razvitih SR in SAP Kosovo, finančno sanacijo izgub ter za pokrivanje tečajnih razlik tako, da bo za investicije v osnovna in obratna sredstva ostalo okrog 75 % sredstev za reprodukcijo. V strukturi virov financiranja se bo povečal delež lastnih in združenih sredstev na račun deleža kreditov.
Oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb bo v skladu z doseženo rastjo dohodka in drugih kvalitetnih pokazateljev gospodarjenja. Pri planirani 3,7 % rasti dohodka se bodo sredstva za čiste osebne dohodke lahko povečala za 2,6 %. Bistveno hitrejša stopnja rasti zaposlovanja v primerjavi z povprečjem v republiki bo onemogočila hitrejšo rast fizične produktivnosti dela. 2,5 % rast zaposlovanja bo ob predvidenem povečanju produktivnosti za 1,5 % omogočilo v globalu povprečno realno rast osebnih dohodkov za 1,3 % letno na zaposlenega.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v občini na osnovi svobodne menjave dela bodo v petletnem obdobju naraščala po povprečni stopnji 3,7 % letno.
S predvideno rastjo osebnih odhodkov in skupno porabo v TOZD, načrtovano dinamijo stanovanjske gradnje, razvoja družbenih dejavnosti lahko pričakujemo, da je življenjski standard prebivalcev približno na ravni iz leta 1980.
Rast sredstev po posameznih samoupravnih intresnih skupnosti bo različna glede na dogovorjeno prioriteto in obseg novih obvezno sti.
Za potrebe družbenih dejavnosti bo leta 1990 namenjeno 1.358,— milij. dinarjev, kar je za 23 % več v primerjavi z letom 1985, skupno se bo v petih letih zbralo 6.256 milj, dinarjev.
Zbrana sredstva skupne porabe za redno dejavnost bodo omogočila enostavno reprodukcijo s povečano stopnjo amortizacije ter usklajevanje ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z gospodarstvom občine.
Proučili bomo racionalnost in možnost združitve strokovnih služb SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti in v primeru pozitivnih spoznanj pristopili k reorganizaciji teh služb.
Sredstva za splošno porabo bodo naraščala nekoliko počasneje od rasti ustvarjenega dohodka in sicer po povprečni letni stopnji 3,5 %. Za splošno porabo bo v letih 1986—1990 zbrano v občini 1.456.682 tisoč dinarjev. Navedena sredstva bodo namenjena za izvajanje zakonskih obveznosti, posodobitev upravnih prostorov povečanje učinkovitosti funkcioniranja organov družbenopolitične skupnosti in usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v upravnih organih z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu občine.
2.	2. Proizvodnja in izvoz
Industrijska in kmetijska proizvodnja bosta v obdobju 1986—1990 še vedno nosilki gospodarskega razvoja občine. Na osnovi prizadevanj za nemoteno preskrbo s surovinami in repromateriali,
boljše organizacije dela, skrbi za kvaliteto proizvodov, intenzivno raz-vojno-raziskovalno in inovativno dejavnostjo ter marketinškim pristopom do trženja bomo dosegli stabilno rast industrijske proizvodnje s povprečnim letnim povečanjem za 4,5. K povečani proizvodnji bodo prispevale poleg večjega izkoriščanja obstoječih proizvodnih kapacitet tudi naložbe v tehnološko posodabljanje proizvodnje in naložbe v povečanje proizvodnih kapacitet.
Za povečanje kmetijske proizvodnje bo odločilnega pomena ureditev cenovnih nesorazmerij med kmetijskimi pridelki in reprodukcijskimi sredstvi. S prispevkom sodobnih agrotehničnih ukrepov, pridobivanjem novih obdelovalnih površin oz. izboljšanjem pogojev za doseganje višjih hektarskih donosov bo možno doseči najmanj 4 % povprečno letno rast kmetijske proizvodnje.
Stabilnejšo gospodarsko rast bomo lahko dosegli z intenzivnejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela. Poleg fizičnega povečevanja izvoza bo pomembna tudi struktura izvoza in uvoza glede dolgoročne dohodkovne uspešnosti.
Na osnovi razvojno-raziskovalnega dela, posodabljanja proizvodnje za izvoz, višjih oblik povezovanja z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji, izboljšanja strukture uvoza v korist deleža sodobne opreme za proizvodnjo ter sodobnega marketinškega pristopa se morajo vključiti v izvoz tudi organizacije, ki še nimajo stalnih izvoznih poslov. Organizacije, ki so se že uveljavile na tujem tržišču bodo poleg razvojno-raziskovalnega dela namenile več pozornosti kvaliteti proizvodov, spoštovanju dobavnih rokov, sklepanju dolgoročnejših poslov in prilagajanju potrebam kupcev. Z ralizacijo tako zastavljene politike ekonomskih odnosov s tujino lahko v letih 1986—1990 dosežemo vsaj 7 % letno rast izvoza in to v večinskem deležu na konvertibilno tržišče. V istem obdobju se bo uvoz povečal za 6 % tako, da se bo pokritje uvoza blaga z izvozom povečalo od 171 .dstotkov v letu 1985 na 175 odstotkov v letu 1990.
2.	3. Zaposlovanje
V letih od 1986 do 1990 bomo v občini dosegli predvsem na račun produktivnega zaposlovanja povprečno 2,5 % rast zaposlovanja. Povečevanje zaposlovanja, ki bo pomenilo produktivno zaposlovanje je mišljeno zaposlovanje predvsem strokovno usposobljenih delavcev v neposredni proizvodnji in razvojnih enotah organizacij združenega dela.
Število in deleži zaposlenih delavcev v združenem delu po kvalifikacijsko — izobrazbenih stopnjah.
	1985		1990		Povpr. letna stop, rasti 86-90
	struktu-		število	strukt. v %	
	Število	ra v %			
Vsi zaposleni	7.147	100	8.008	100	2,3
— visoka izobrazba	207	2,9	250	3.1	3,8
— višja izobrazba	372	5,2	488	6,1	5,7
— srednja strok, izobr. in VKV	1.515	21,2	1.800	22,7	3,5
— 3-letna srednje in KV	2.508	35,1	2.880	36,2	2,8
— PKV in NKV	2.545	35,6	2.590	31,8	0,3
V naslednjih petih letih pričakujemo precejšnje spremembe v kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Leta 1990 se bo najmanj povečalo število zaposlenih polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev na ravni iz leta 1985, medtem ko se bo najbolj povečal delež zaposlenih z višjo in visoko strokovno izobrazbo, katerih število se bo skupaj povečalo za 159 delavcev.
Na večje možnosti za zaposlovanje bodo imeli poklici, ki so v občini deficitarni. Po posameznih stopnjah zahtevnosti so to naslednji poklici: kmetijci, rudarji, metalurgi, oblikovalci in obdelovalci kovin, monterji, električarji, elektromonterji, zidarji, tesarji, železokrivci, izo-laterji, pleskarji, steklarji, mizarji, živilski delavci iz lil in IV zahtevnostne stopnje; rudarski tehniki iz zahtevnostne stopnje; metalurški, strojni in elektro inženirji, predmetni učitelji matematike — fizike tehnične vzgoje in glasbe, varnostni inženirji iz VI. zahtevnostne stopnje; dipl, kmetijski, rudarski, metalurški, strojni inženirji in dipl. inž. kmetijske tehnologije. Število potreb za posamezne poklice po OZD bo opredeljeno v dogovoru o temeljih družbenega plana za obdobje 1986-1990.
Načrtovani pospešeni razvoj drobnega gospodarstva bo omogočil 5% letno rast zaposlovanja. V negospodarstvu bomo še nadalje težili k relativnemu zmanjševanju zaposlenosti na osnovi racionalizacije dela in obstoječih programov.
2.4.	Investicije in prestrukturiranje gospodarstva
Osnovna usmeritev investicijskega načrtovanja v občini za obdobje 1986—1990 bo usmerjena v naložbe, ki bodo prispevale k posodabljanju obstoječih proizvodnih kapacitet in spremembi sedanje gospodarske strukture, ki bo omogočila ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, omogočala večji izvoz, investicije, ki bodo prispevale k uvajanju proizvodnje višje stopnje predelave in
racionalno koriščenje obstoječih razvojnih resursov. S spreminjanjem strukture proizvodnje želimo predvsem povečati delež tehnološko in razvojno intenzivnih programov.
Se intenzivnejša morajo biti prizadevanja za pridobivanje sredstev sovlagateljev iz razvitejših območij Slovenije zaradi šibke akumulacijske sposobnosti lendavskega gospodarstva.
Večina OZD bo vlagala svoja prosta investicijska sredstva v posodobitev opreme in uvajanje novih tehnoloških postopkov. Največja sredstva za tovrstno investiranje bodo namenile organizacije: Gorenje Varstroj, Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče, INA Nafta in LEK Ljubljana TOZD Kozmetika.
Usmeritev v prestrukturiranje gospodarstva bo zahtevala intenzivno kadrovsko načrtovanje. Nujno bo dati večji poudarek usposobljenosti in opremljenosti raziskovalnih enot v OZD, ki bodo v večji meri sodelovale tudi pri pripravi investicijskih projektov.
V občini bo potrebno dati več poudarka razvoju maloserijske proizvodnje ter nekatere programe industrijske proizvodnje prenesti v enote drobnega gospodarstva v obliki trajnega kooperacijskega sodelovanja.
Za vse investicijske projekte v občini bodo veljali kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, ki bodo opredeljeni v Dogovoru o temeljih družbenega plana v SR Sloveniji. Dogovorjeni kriteriji ne bodo veljali za investicije širšega družbenega pomena kot so področja elektrogospodarstva, pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina, industrije barvastih kovin in nekovinskih rudnin. Za te vrste investicij bodo uporabljena specifična merila, enotna za SR Slovenijo.
Investicije na področju kmetijstva bodo namenjene za usposabljanje kmetijskih površin za večjo primarno proizvodnjo hrane, novogradnje in posodobitev živinorejske proizvodnje in racionalnejšo predelavo kmetijskih pridelkov.
Dinamika vlaganj sredstev za večjo primarno kmetijsko proizvodnjo v glavnem bo odvisna od dinamike združevanja sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane v republiki Sloveniji.
3.	Razvojne naloge v gospodarstvu
Poleg opredeljene strategije v razvoju industrijske proizvodnje, glede uvajanja proizvodnje višje stopnje predelave, povečevanja proizvodnje za izvoz in iskanja razvojno intenzivne proizvodnje, bomo ustvarjali ugodnejše pogoje za hitrejši razvoj področij, pri katerih bistveno zaostajamo glede učinkovitosti za razvitimi občinami. To so predvsem: drobno gospodarstvo, turistična ponudba, specializirane trgovine pa tudi intenzivna kmetijska proizvodnja. Za hitrejši razvoj gospodarskih dejavnosti bomo pritegnili investicijska sredstva za sovlaganje iz razvitih pddročij republike ter poiskali učinkovite oblike za vlaganja sredstev občanov, predvsem zdomcev.
Predvideni razvoj premogovništva v občini bo zahteval prilagajanje razvojnih usmeritev ostalih gospodarskih in družbenih področij dejavnosti, predvsem infrastrukturnih dejavnosti.
3.1.	Industrija in rudarstvo
Z realizacijo načrtovanega posodabljanja opreme za proizvodnjo, povečanjem proizvodnih zmogljivosti, predvsem pa z dvigom kvalitete gospodarjenja z razpoložljivimi sredstvi bo v naslednjem 5-letnem obdobju doseči 4,5% letno rast industrijske proizvodnje.'Zaradi večjega izvoza in predvidevanja, da v razmeroma kratkem roku ne bo možno bistveno izboljšati dohodkovno učinkovitost izvoza, se bo rast družbenega proizvoda v industriji povečal za 4,3 % tako, da se bo strukturni delež industrije v skupnem družbenem proizvodu leta 1990 povečal le za 0,9 odstotkov.
V	naslednjih petih letih bodo cilji oziroma osnovne usmeritve razvoja posameznih dejavnosti oz. organizacij združenega dela v občini naslednje:
INA Nafta Lendava se bo usmerjala predvsem v take razvojne programe, ki bodo pomenili uvajanje proizvodnje višjih stopenj predelave rafinerijskih in petrokemičnih izdelkov, povečevanje izvoza ter izvajala raziskovalna dela na nafto in plin na področju celotne Slovenije.
INA Nafta bo investirala poleg programov za posodabljanje tehnološke opremljenosti proizvodnih procesov tudi v nove proizvodne zmogljivosti.
Na osnovi obstoječih proizvodnih kapacitet metanola bodo investirali v projekte za proizvodnjo intermedijerov kot so:
—	proizvodnja dimetiletra, kapacitete 1.200 ton/leto
—	proizvodnja metilaminov, kapacitete 10.000 ton/leto
—	priprave na realizacijo projekta metil-ter-butil-etra (MTB).
Formaldehidne kapacitete bodo osnova za postopke nadaljnje fi-nalizacije proizvodov z naslednjimi investicijami:
—	proizvodnja paraformaldehida, kapacitete 3.000 t/leto
—	proizvodnja heksametiltetramina, kapacitete 3.000 t/leto
—	proizvodnja pentaeritritola, kapacitete 9.000 t/leto
Za ta projekt je kot investitor predvidena Belinka Ljubljana.
Razvoj petrokemične industrije bo intenziven tudi na raziskavah in razvoju novih tipov karbomidnih fenolnih, melaminskih in ostalih modificiranih lepil. V tem srednjeročnem obdobju bo TOZD Petrokemija investirala v postrojenje za kontinuirano proizvodnjo karbomidnih lepil. Eden od pomembnih ciljev, je doseči takšno kvaliteto lepil, da bo ta proizvod primeren tudi za izvoz.
Naslednje razvojno področje so raziskave in proizvodnja novih tipov smol na bazi aminoplastov za potrebe papirne in tekstilne indu
strije ter razvoj fenolplastov za potrebe tekstilne industrije, proizvodnje lakov in brusov.
Sedanji način proizvodnje izolacijskih proizvodov je zastarel in neracionalen, zato bo TOZD Petrokemija investirala v postrojenje za kontinuirano proizvodnjo lendapora, kapacitete 150.000 mVleto. Prioritetnega pomena bo tudi razvoj drugih izolacijskih proizvodov na osnovi fenolformaldehidne pene.
Program rafinerijske dejavnosti bo razvojno usmerjen v izboljšanje kvalitete naftnih derivatov in njihovo nadaljnjo finalizacijo.
Za obdobje 1986—1990 načrtujejo vlaganja v naslednje projekte:
—	desulfurizacija primarnega bencina, kapacitete 100.000 ton letno,
—	proizvodnja brezaromatskih topil z adsorbcijo, kapacitete 5.000 ton letno,
—	proizvodnja aromatskih topil in
—	program drobnih izdelkov (impregnacijska sredstva za les ipd.)
INA Nafta TOZD RPNP kot nosilec raziskav na nafto in plin v Sloveniji bo v letih 1986—1990 opravila naslednje pomembne naloge:
—	raziskava ležišč nafte in plina na območju občine in perspektivnih območij, celotne Slovenije ter priprava primernih polj za pridobivanje,
—	aktualizacija ležišč odnosov in razdelava slojev s ciljem, da se poveča izkoristek iz že odkritih naftnih in plinskih polj
—	obnavljanje in nabave potrebnih osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti.
Za izboljšanje pogojev dela in večjo proizvodnjo lastne opreme za vzdrževanje postrojenj INA Nafte, kvalitetnejše in kompletnejše opravljanje storitev za druge naročnike, bo zgrajena hala za vzdrževanje, površine 2.300 m2.
Pri proizvodnji termo-električne energije bo TOZD Energetika sledila razvojnim potrebam rafinerijske in petrokemične dejavnosti.
Gorenje Varstroj Lendava bo usmeril razvojna prizadevanja v tehnološko posodobitev postopkov in posodabljanje proizvodne opreme na podlagi računalniško podprtega informacijskega sistema. Razvoj varilne tehnike bo deležen bistveno večjega prispevka lastnega strokovnega kadra kakor tudi rezultatov sodelovanja znanstvenoraziskovalnih in visokošolskih ustanov.
Pomembnejše aktivnosti oz. razvojni programi na področju varilne tehnike bodo:
—	proučevanje sodobne tehnologije varjenja v magnetno rotirajočem bloku
—	uporaba invectorskih elektronsko krmiljenih izvorov za obločne postopke varjenja z robotiko
—	razvoj programa rezalnih miz za rezanje s sodobnimi postopki kot so laser in plazma ter z CNC krmiljenjem
—	uvajanje linij za mehanizacijo in avtomatizacijo varilnih postopkov
Gorenje Varstroj Lendava bo v naslednjih petih letih namenil okrog 500 mio investicijskih sredstev za razvoj varilne tehnike.
Osnovni program proizvodnje elementov bo ostala sanitarna kabina z njenim nadaljnjim izpopolnjevanjem, predvsem glede tehničnih rešitev za možnost proizvodnje v paketu. Cilj programa sanitarnih kabin je tesna poslovno-tehnična povezanost programa s področjem gradbeništva doma in v tujini. Pod tem pogojem bo v proizvodnja tega elementa dobila dolgoročno perspektivo in možnosti za hitrejši razvoj.
Spremljajoči programi sanitarne kabine bodo proizvodi drobne galanterije in betonski strešniki. Gorenje Varstroj bo v programe gradbenih elementov vključeval tudi enote obrtnih dejavnosti za proizvodnjo in storitve, kjer bo tako povezovanje racionalno.
Razvojne usmeritve montažne dejavnosti in proizvodnje izolacijskih elementov, bodo temeljile na posodabljanju in širitvi proizvodnje razteznih posod in ventilacijskih cevi oz. posodabljanju tehnologije pri proizvodnji izolacijskih materialov. V naslednjem 5-letnem obdobju bi moralo priti do tesnejšega sodelovanja na programu izolacijskih materialov med Gorenje Varstrojem in INA Nafto glede možnosti proizvodnje termoizolacijskih elementov na bazi fenolfcrmalde-hidne pene.
Primat TOZD Skladiščna oprema Lendava bo dal poudarek razvoju in osvajanju sistemov skladiščenja. Cilj razvoja v 5-letnem obdobju je proizvodnja sodobne skladiščne opreme z uporabo avtomatizacije in računalniško podprtega sistema skladiščenja. Poleg postopnega osvajanja elementov, za sisteme skladiščenja bodo v Primatu delali tudi na razvoju dvižne opreme za posebne namene na napravah za notranji transport ter manipulacijo.
Prioritetna naloga bo izvajanje nadaljnje selekcije obstoječega proizvodnega programa in posodabljanje tehnične in tehnološke opremljenosti proizvodnje za perspektivno skladiščno opremo.
Elektrokontakt TOZD Elektromaterial Lendava se bo v tem srednjeročnem obdobju vključila v razvojne usmeritve bodoče matične delovne organizacije Elektrokontakta iz Zagreba. Osnovni proizvodni program bo ostal na področju proizvodnje elektromateriala za potrebe elektroinštalacij, predvsem sodobnih vrst stikal za različne namene. Prioritetna naloga za doseganje konkurenčne sposobnosti na domačem in tujem tržišču bo posodobitev tehnološke opremljenosti proizvodnje, razširitev kapacitet, kakor tudi tesnejše poslovno-tehnične sodelovanje z uveljavljenimi proizvajalci s področja elektronike. TOZD Elektromaterial načrtuje v okviru svoje razvojne politike teh
nološko posodabljanje proizvodnih kapacitet in izgradnjo nove proizvodne hale površine okrog 1300 m2.
Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče bo svoj proizvodni program prilagajala predvsem potrebam inozemskega tržišča v sklopu skupne izvozne politike Planike. Temeljna organizacija bo svoja razvojna prizadevanja usmerila v delno prestrukturiranje proizvodnje v smislu povečevanja obsega zahtevnejših proizvodov kot so: modna obutev, vbrizgana obutev in planinski čevlji na račun zmanjševanja proizvodnje športne obutve.
Kadrovska politika bo usmerjena v izboljšanje strokovnega kadra, predvsem tehnične usmeritve iz vrst lastnih štipendistov in usposabljanjem že zaposlenih delavcev.
Indip Lendava se bo v organizacijskem in tehnološkem smislu tesneje povezal z Muro iz M. Sobote, ki je nosilec razvoja tekstilne industrije v Pomurju.
Nujno bo potrebno povečati proizvodne kapacitete za potrebe tekstilne konfekcije, posodobiti opremo in usposobiti strokovni kader, da bi se kvaliteta proizvodnje potrdila tudi na zunanjem tržišču. Bistveno povečanje izvoza tekstilnih izdelkov je cilj delovne organizacije, da bi tako lahko obdržali tudi program dežnikov na solidnem tehnološkem nivoju. Indip bo vodil aktivnosti za izgradnjo nove proizvodne hale, velikosti okrog 1000 m2 in rekonstrukcijo sedanjih proizvodnih prostorov.
Delo za TOZD Konfekcija Velika Polana bo s pridobljeno investicijo prizidka in proizvodni hali povečal konfekcijsko proizvodnjo za 30 % in izvoz za 15 %. V naslednjih petih letih bo osnovna naloga razvoja vlaganja sredstev v sodobno proizvodno opremljenost dela in usposabljanja večjega števila strokovnih kadrov. TOZD Konfekcija se bo v razvojni politiki vključeval v skupna razvojna prizadevanja matične delovne organizacije.
SGP Konstruktor TOZD Opekarna Dolga vas bo nadaljevala s prizadevanji za sanacijo opekarniške proizvodnje. Zaradi energetsko zelo intenzivne proizvodnje je perspektiva razvoja v iskanju programov in tehnologije, ki bo prispevala k zmanjšanju porabe energije na enoto proizvoda. Glede na pričakovano stagnacijo investicijske aktivnosti bo Opekarna intenzivno delala tudi na prestrukturiranju sedanje proizvodnje. Delni nadomestni program je predviden z uvedbo uporabne in okrasne keramike,, z letno proizvodnjo 120 ton.
V	okviru združenih sredstev SGP Konstruktorja Maribor bo zgrajena in opremljena proizvodna hala za keramiko. Program bo tudi izvozno intenziven saj predvidevajo polovico proizvodnje prodati na tujem tržišču.
ABC Pomurka, Agromerkur — TOZD Tovarna močnih krmil bo nadaljevala s proizvodnim programom krmil predvsem za potrebe — lastne potrebe v okviru delovne organizacije. Glavna skrb bo namenjena iskanju možnosti za večje izkoriščanje proizvodnih kapacitet. Za nemoteno proizvodnjo bo TMK postavila dve celici za skladiščenje gotovih proizvodov. Izvozna usmerjenost proizvodnje je vgrajena v skupno razvojno politiko delovne organizacije, predvsem z izvoznimi programi perutnine.
Toko Domžale bo pri obratu v Žižkih pristopil k razrešitvi proizvodnih prostorov. Okrog 70 % proizvodnje bo prodano na tujem tržišču, povprečna letna rast proizvodnje pa bo 5 %.
Lek TOZD Kozmetika Ljubljana bo v obratu za proizvodnjo higienskih izdelkov razširila asortiman proizvodnje s ciljem pestrejše ponudbe predvsem za izvoz. Obrat za fermentativno proizvodnjo antibiotikov bo razširil proizvodne kapacitete.
Razvojne usmeritve bodo temeljile na širitvi biosinteznih obratov v Lendavi.
Zlatorog Maribor bo v sklopu obstoječega obrata za hidrogenaci-jo maščob nadaljeval z izgradnjo naprav za predelavo maščob. Predračunska vrednost objektov in tehnoloških naprav je ocenjena na 900 mio. din.
ABC Pomurka TOZD Predelava lesa-žaga bo dogradila decimer-nico v deklasirani les z namenom omogočiti predelavo manj vrednih desk v enostavnejše elemente za izvoz. Temeljna razvojna usmeritev TOZD ostaja še naprej proizvodnja polfinalnih lesnih izdelkov in proizvodov žaganega lesa.
3.2.	Kmetijstvo, lov, ribolov
Osnovni cilj razvoja kmetijstva je povečati obseg kmetijske proizvodnje z intenzivnejšo in racionalnejšo obdelavo kmetijskih zemljišč, pri tem pa bo nujno usklajevanje interesov med večimi panogami in dejavnostmi z namenom, da se v čim večji meri ohrani naravno ravnovesje in značilnosti pokrajine. Intenzivnejša in racionalnejša kmetijska obdelava bo nujno zahtevala tudi spreminjanje družbeno-eko-nomskih odnosov tako, da se bomo v okviru kmetijsko-zemljiške politike dolgoročno povečevali število čistih usmerjenih kmetij- S tem bomo ustvarili tudi pogoje za produktivno zaposlovanje. Osnova za povečevanje števila čistih usmerjenih kmetij bo ureditev takih ekonomskih odnosov, ki bodo trajneje zagotavljali stabilnost in ekonomičnost v usmerjeni kmetijski proizvodnji. V sklopu ukrepov tekoče gospodarske politike SR Slovenije za večjo pridelavo hrane bomo za realizacijo navedenega cilja vztrajali pri zahtevah glede zagotavljanjaka-kovostnih obratnih sredstev, ugodnejših kreditnih pogojev in glede tržnega oblikovanja cen kmetijskim proizvodom.
Osnovni povdarek v strukturi proizvodnje bo še vedno dan rastlinski proizvodnji. Živinoreja bo dopolnjevala rastlinsko proizvodnjo z dinarttiko, ki jo bo dovoljevala doma pridelana krma, predvsem v organizirani zasebni kmetijski proizvodnji.
Zaradi izboljšanja pogojev pri odkupu mleka bomo gradili in opremili zbiralnice mleka v naseljih.
Povečanje rastlinske proizvodnje bo možno s povečanjem porabe umetnih gnojil, boljšim sortnim izborom ter učinkovito zaščito rastlin. Največje rezerve glede doseganja večjih hektarskih donosov so zlasti v zasebnem sektorju.
Z uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov, zlasti pa z intenziviranjem rastlinske proizvodnje v zasebnem sektorju, bo možno doseči v petih letih naslednje povprečne letne rasti hektarskih donosov: pri osnovnih poljščinah pšenica 3,5 %, koruza za zrno 3 %, koruza za sila-žo 2,5 %, sladkorna pesa 2,3 %, krompir za 4,5 %.
- v ton						
	zaseb. sektor		družb, sektor		skupaj	
	1985	1990	1985	1990	1985	1990
Pšenica	8.156	9.186	3.804	4.410	11.960	13.596
Koruza za zrno	14.516	16.240	7.220	8.370	21.736	24.610
Silažna koruza	20.776	22.506	3.922	4.437	24.698	26.943
Sladkorna pesa	5.855	10.000	11.586	12.792	17.910	22.795
Krompir	9.804	10.780	—	 —	9.804	11.512
V petih letih se bo proizvodnja osnovnih poljščin skupaj povečala pri pšenici za 13,7 %, koruzi za zrno 13,2 %, silažni koruzi za 9 %, sladkorni pesi za 10% in krompirju za 12%. Ob hitrejši rasti hektarskih donosov v zasebnem sektorju se bodo povečevale površine v družbenem sektorju letno za okrog 10 ha.
Od načrtovanega obsega proizvodnje bo prodana celotna proizvodnja sladkorne pese in pšenice v družbenem sektorju. Samostojni kmetijski proizvajalci bodo predvidoma realizirali naslednjo tržno proizvodnjo:
	enota	1985	1990
pšenica	ton	3.700	4.000
koruza za zrno	ton	1.000	2.000
sladkorna pesa	ton	5.855	10.000
krompirja	ton	3.000	4.000
Struktura kultur se bistveno do leta 1990 ne bo spreminjala razen pri povečanju površin pod sladkorno peso, kjer naj bi se površine povečale za okrog 70% na račun pridobljenih površin z melioracijami. Bistveno povečanje pridelka pričakujemo pri pridelku grozdja, kjer bo ob normalnih vremenskih pogojih dosegla tržna proizvodnja okrog 1.500 ton.
Živinorejska proizvodnja bo v obdobju do leta 1990 dosegla povprečno letno rast 4 % v glavnem na račun povečanja proizvodnje pitanega goveda. Odkup mleka se bo povečal od 7.000 tisoč litrov v letu 1985 na 7500 tisoč v letu 1990.
Večja živinorejska proizvodnja bo zahtevala tudi povečano skrb veterinarske službe predvsem za preventivno zdravstveno varstvo. Veterinarska postaja in kmetijsko-pospeševalne službe bosta poskrbeli za tako vzrejo in selekcijo, ki bo omogočala večjo prirejo mesa, izboljšala mlečnost krav in tako omogočili tudi večji izvoz kmetijskih pridelkov.
Investicijska sredstva bomo v kmetijstvu uporabili za naslednje investicije:
I.	Investicije skupnega programa TOZD Poljedelstvo in govedoreja ter Kmetijske zadruge Lendava:
— postopna izgradnja vinske kleti v Lendavi v obodbju do leta 1990 bo zgrajen prevzemni center za grozdje in objekti za primarno predelavo,
— hidromelioracije s komasacijami gosposko-Grudje 491 za in Dobrovnik—Strehovci 250 ha
II.	PLAN INVESTICIJ KMETIJSKE ZADRUGE LENDAVA
Vlaganja v hidromelioracijske posege s komasacijami bodo predvidoma opravljena na skupni površini 1.217 ha na naslednjih področjih: Gradišče—Žižki 477 ha (I in II)*, Ložič 190 ha (II), Mosjte 150 ha (I), Renkovci 300 ha (I) in skupni program s KG Rakičan TOZD Motvarjevci na področju Kobilja, hidromelioracije na površini 100 ha.
Agromelioracije s komasacijami bodo izvedene na površini 1300 ha in sicer: Nedelica 400 ha, Genterovci 150 ha, Radmožanci 300 ha. Gomilice 450 ha. Sistemi za namakanje bodo postavljeni na področju Turnišče II.
Poleg navedenih posegov bo KZ Lendava investirala v nakup cca 50 ha, povečanje hlevskih kapacitet za govedorejo v predračunski vrednosti 400 mio din in prašičerejo v vrednosti 100 mio din. Za povečanje oz. obnovo strojnega parka bo porabljeno 250 mio din in posodobitev mlinske proizvodnje 100 mio din.
III.	PLAN INVESTICIJ KG RAKIČAN TOZD POLJEDELSTVO IN GOVEDOREJA LENDAVA
Hidromelioracije bodo izvršene na površini 160 ha od tega Dobrovnik 100 ha (I) in Genterovci 60 ha (I).
Sistemi za namakanje bodo postavljeni na površini lOOo ha in sicer: Ginjevec 400 ha (II), Žitkovci 200 ha (II). Benica 200 ha (I) in Ivankovci 200 ha (I).
Pri navedenih posegih v prostoru bo kmetijstvo usklajevalo interese z lovskimi družinami in ribiško družino Lendava s ciljem, da bi v
čim večji meri ohranili pogoje za razvoj teh dejavnosti, predvsem zaradi prizadevanj za varstvo in izboljšanje naravnega okolja kakor tudi zaradi rekreacijsko-turističnega pomena.
* Številka I. oz. II. pomenijo prvo oz. drugo prioriteto. Prva prioriteta zajema področja, kjer je že opravljena osnovna odvbdnja.
3.3.	GOZDARSTVO
V gozdarstvu bodo vsa prizadevanja usmerjena v ohranitev in ja-čanje funkcije gozdov, maksimalno izkoriščanje kvalitete lesa ter krepitev produktivne sposobnosti gozdnih zemljišč.
Na področju gozdarstva bomo obdržali skozi srednjeročno obdobje približno enake gozdne površine. Zaradi zaščite gozdnih površin in njihovega vzdrževanja bo območje Pomurja razdeljeno v interesne predele med kmetijstvo ingozdarstvo in to tako da bomo določili prioriteto enega področja dejavnosti nad drugim. Skrbeli bomo za vzdrževanje gozdnih površin z zasajevanjem drevja v pasovih, ki bodo ščitili kmetijska zemljišča pred vetrom in z izvajanjem melioracij v skladu z interesi obeh področij dejavnosti.
Povečanje poseka bomo omogočili s kvalitetnejšim gojenjem drevja in boljšo zaščito gozdov. Gozdne površine bodo stagnirale, zaradi intenzifikacije gojitve pa bo izkoriščanje gozdov naraščalo po povprečni letni stopnji 0,5 %.
V večji meri moramo gozdno bogastvo izkoristiti doma, v smislu višjega ovrednotenja lesnih proizvodov. Lesnopredelovalna industrija se bo zato morala usposobiti za višjo stopnjo finalizačije v manjših obratih. Les, ki se bo predeloval na območju občine, bi moral zagotoviti tudi del sredstev za razširjeno reprodukcijo.
3.4.	GRADBENIŠTVO
Počasnejša dinamika investiranja v nove proizvodne objekte in objekte družbenega standarda, umirjena rast stanovanjske gradnje kažeta, da bo rast gradbene dejavnosti do leta 1990 za 0,4 indeksne točke počasnejša od rasti družbenega proizvoda. Bolj dinamičen razvoj lahko gradbeništvu omogoči le dodatno angažiranje v tujini. Pri čemer bomo kos vse ostrejši mednarodni konkurenci le s kompletno ponudbo znanja, tehnologije in kompleksnih uslug. Zagotovili bomo višjo raven strokovne usposobljenosti delavcev in kar največjo možno industrializacijo gradnje ob bistvenem zmanjšanju udeležbe živega dela na račun tehnologije in organizacije ter boljše tehnične opremljenosti.
Gradbene organizacije ter proizvajalci gradbenih elementov se bodo tesneje povezovali v zaokrožene reprodukcijske enote, k sodelovanju pa bodo pritegnili tudi drobno gospodarstvo. S tem bomo dosegli povečanje izkoriščenosti kapacitet, večjo racionalizacijo dela in izboljšanje opremljenosti gradbene operative ter kompletnejšo ponudbo. Proizvodna dejavnost gradbenih organizacij se bo usmerila na proizvodnjo betonskih gradbenih in pregradnih elementov, ki bodo izolativno, transportno in delovno primernejši. Gradbene organizacije bodo sodelovale s svojimi storitvami pri raziskovalnih delih na rudniku v Benici.
Zelo pomembno za gradbeništvo v občini in regiji bo sporazumevanje in povezovanje glede razvojnih programov gradbenih OZD, OZD zaključnih del v gradbeništvu in enotah zasebnega sektorja, (nosilci SGP Konstruktor TOZD Gradbenik, Gorenje Varstroj TOZD Montaža-Purlen, Gidos TOZD Obrtno inštalacijska dela in obrtna zadruga Lindau). Cilje in smeri razvoja posameznih nosilcev bomo uskladili v dogovoru o temeljih planov občine za obdobje 1986—1990.
Zaostreni pogoji gospodarjenja narekujejo gradbeništvu izboljšanje kvalitete dela, skrajšanje rokov gradnje, omogočitev manjše odvisnosti gradnje od vremenskih razmer, racionalizacijo transportnih stroškov itd.
3.5.	PROMET
V tem srednjeročnem obdobju bomo pristopili k organiziranju racionalnega potniškega in blagovnega prometa, ki bo zagotovil varen, hiter, kakovosten in učinkovit prevoz blaga in potnikov. Za dosego boljše usklajenosti in racionalnosti potniškega in blagovnega prometa bomo preusmerili predvsem prevoze na daljše razdalje s ceste na železnico. V ta namen bomo železniško postajo v Lendavi usposobili za sodobno manipuliranje blaga. V srednjeročnem obdobju 1986— 1990 bomo izgradili industrijske tire za potrebe Primata TOZD Skladiščna oprema, za potrebe Premogovnika in druge uporabnike na tej relaciji, razširili pa bomo tudi prometna terminala in ju opremili z elektrorelejnimi varnostnimi napravami.
V cestno tovornem prometu bo TOZD Promet in delavnice, ki je edina organizacija s področja prometa v občini, specializirana zg prevoz tekočega in razsutega tovora še naprej razvijala svojo osnovno dejavnost, to je prevoz blaga s cestnimi motornimi vozili ter dopolnilno dejavnost vzdrževanj? in popravila motornih vozil in kmetijske mehanizacije. Razvojne usmeritve te prometne organizacije bodo usmerjene v nabavo prevoznih enot za razsuti tovor, predvsem za prevoz premoga iz rudnika v Benici že v času raziskovalnega izkopavanja. Glede na deficitarnost servisne dejavnosti za motorna vozila in kmetijsko mehanizacijo bo TOZD Promet in delavnice izboljšala organiziranost servisne službe ter namenila več pozornosti za pridobivanje potrebnih kadrov. V tem srednjeročnem obdobju bodo dokončali in opremili halo za tehnične preglede, zgradili bodo objekte za čistilno napravo ter avtopralnico za osebna vozila. Vzpodbujali bomo vključevanje
privatnega sektorja v organizirano dejavnost režijskega prometa v okviru poslovne enote Avtoradgone.
Zaradi zadovoljevanja potreb potnikov tako glede obsega kot kvalitete avtobusnega prevoza, bomo tako, da bo ustrezal potrebam delavcev in občanov. V začetku tega srednjeročnega obdobja bomo nadaljevali z gradnjo avtobusne postaje v Lendavi. Nosilec investicije je Certus TOZD Avtobusni promet Murska Sobota, kot sovlagatelji pa bodo sodelovale zainteresirane gostinske in trgovske OZD ter ostale OZD v občini.
3.6.	TRGOVINA
Temeljna naloga trgovine bo njen skladen razvoj z razvojem in proizvodnjo in končno potrošnjo, posodabljanje in specializacija trgovin s tem pa izboljšanje preskrbe, predvsem z blagom široke potrošnje.
Kot nosilec dejavnosti v občini bo DO Mercator Univerzal preko povezave.z drugimi trgovskimi in proizvodnimi organizacijami zagotavljalo ustrezen nivo ponudbe blaga, hkrati bomo poiskali tudi možnosti za ustanovitev poslovne enote trgovine na debelo za preskrbo industrijskih OZD s potrebnim repromaterialom.
Trgovina bo v razvojnih usmeritvah upoštevala neenakomerno razvitost trgovske mreže na območju celotne občine. V občinskem središču bomo nadaljevali s specializacijo trgovin po vrstah blaga, v ostalih trgovinah z mešanim blagom pa izboljšati asortiman blaga ter posodobitev trgovine na podeželju. V ta namen bo pri investicijah v prodajni prostor prioriteta dana:
—	.novogradnji samopostrežbe v Hotizi
—	'adaptaciji zadružnega doma s trgovino v Odrancih
-	novim prodajnim kapacitetam in povečanju asortimana blaga v Turnišču
—	razširitev poslovnih prostorov v Črenšovcih z odkupom poslovnih prostorov Ljubljanske banke, ki se preseli v novi prostor.
Ostale OZD s področja trgovine, ki imajo poslovne enote na območju občine se bodo vključevale v skupni program razvoja trgovine. V skladu z zakonom o blagovnih rezervah bomo tudi v tem obdobju zagotavljali sredstva za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo zgrajeni silosi za moko, pri katerem bo 1/3 sredstev zagotovil »Intes« Maribor. 1/3 Zavod za republiške zadeve. 13 pa občina iz sredstev za blagovne rezerve.
V okviru maloobmejnega gospodarskega sodelovanja z LR Madžarsko bo posrednik Mercator Univerzal in se bo angažiral za povečanje obsega in oblik tega sodelovanja.
3.7.	GOSTINSTVO IN TURIZEM
Gostinsko-turistična dejavnost bo v naslednjem obdobju usmerila svoje aktivnosti za popestritev turistične ponudbe na osnovi naravnih danosti, povezovanjem in sodelovanjem z ostalimi dejavnostmi gospodarstva in družbenih dejavnosti, ter tako dosegla kvaliteten premik ter ustvarila boljše razmere za celovitejše zadovoljevanje turisti-čno-gostinskih in rekreativnih potreb domačih in tujih gostov.
Zdraviliška dejavnost bo osnova turistično zdraviliške ponudbe, ki jo bomo dopolnjevali z oblikami kot so: kmečki turizem, rekreacija, lov, ribolov, izletniški turizem.
Sedanjo turistično infrastrukturo bomo dopolnili s spremljajočimi turističnimi in gostinskimi objekti. Investicijske aktivnosti na področju gostinstva in turizma bodo usmerjene v:
—	gradnjo menjalnice z gostinskim objektom na mejnem prehodu v Dolgi vasi
-	- gradnjo gostinskega objekta na avtobusni postaji v Lendavi
—	adaptacijo restavracije Park
—	dokončanje izgradnje letnega kopališča pri hotelu »Lipa«
Pri vseh navedenih naložbah bo soinvestitor Integral Golfturist TOZD Naravno zdravilišče Lendava.
Za obogatitev gostinsko-turistične ponudbe v občini bomo poskrbeli tudi z večjo vključitvijo kulturnih in naravnih spomenikov in rekreativnih objektov v kompleks turistične ponudbe. V ta namen bomo morali zagotoviti tudi sredstva za ohranjanje in obnavljanje navedenih objektov v okviru Spomeniškega varstva, Turističnega društva Lendava in s prispevki OZD. Prenočitvene zmogljivosti bomo povečali z izgradnjo prenočitvenih zmogljivosti v zasebnem sektorju.
Gostinsko-turistična dejavnost ima perspektive razvoja, v kolikor se intenzivneje vključi v procese povežovanja in sodelovanja za nudenje celovite in kvalitetne turistične ponudbe v pomurskem prostoru. H kompleksni turistični ponudbi bodo prispevale ostale gospodarske ter družbene dejavnosti. Zasebni sektor se bo vključeval v turistično ponudbo in bo v sodelovanju z družbenim sektorjem prispeval k razvoju turistične ponudbe. Pospeševali bomo razvoj kmečkega turizma in ga vključevali v celovito turistično ponudbo v različnih oblikah (na primer izletniški kmečki turizem, možnost najemanj vinskih kleti).
Proučili bomo potrebo po organiziranju obrata za družbeno prehrano za celotno združeno delo.
3.8.	DROBNO GOSPODARSTVO
Na področju drobnega gospodarstva bo poseben povdarek na področju odpiranja obrtnih obratovalnic za storitvene dejavnosti in
na razvoju novih proizvodnih programov na bazi kooperacijskega sodelovanja med zasebnim sektorjem in organizacijami združenega dela.	’
Drobno gospodarstvo bo v večji meri postalo dopolnilni člen industrije in gradbeništva. Z dodatnimi ugodnostim! pri kreditiranju, s selektivno davčno politiki in s cenovno in prostorsko politiko bomo pospeševali razvoj drobnega gospodarstva, od katerega pričakujemo realizacijo naslednjih nalog: izboljšanje kvalitete osebnih in drugih storitev, krepitev kooperacijskih odnosov z združenim delom za odpravo ozkih grl in izvajanje programov, ki zaradi neracionalnosti ne sodijo v industrijski način proizvodnje, nadomeščanje uvoza, pospeševanje izvoza, uresničevanje inovacij v proizvodnih procesih in zagotavljanje dodatnih zaposlitev.
V	okviru tako zastavljene politike bomo spodbujali ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela.
V	skladu z določili obrtnega Zakona bomo omogočili opravljanje popoldanske dejavnosti tam. kjer ni pogojev za redno obrtno dejavnost ali uvajali popoldansko dejavnost kot obliko prehoda v redno obrtno dejavnost.
V	procesu usmerjenega izobraževanja je potrebno izkoristiti vse možnosti za izvajanje praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse v združenem delu in pri samostojnih obrtnikih, tako da učenci že v času šolanja pridobijo ustrezno splošno in strokovno znanje za delo v drobnem gospodarstvu.
Z razvojem poslovnega sodelovanja in kooperacije med drobnim gospodarstvom in industrijo, gradbeništvom in turizmom ter drugimi dejavnostmi bomo zagotovili boljšo oskrbo tržišča s storitvami in proizvodi drobnega gospodarstva.
3.9.	KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Razvoj komunalnega gospodarstva bo v tem srednjeročnem obdobju sledil razvoju in potrebam gospodarstva v občini s ciljem izboljšanja življenjskih pogojev prebivalstva. Razmeroma skromni materialni okviri bodo v komunalni dejavnosti zahtevali racionalno, učinkovito in usklajeno delovanje. Nujno bo tehnološko, kadrovsko in organizacijsko usklajevanje pri premagovanju problemov in pomanjkljivosti komunalnega gospodarstva.
Posebna skrb bo pri razvoju komunalne infrastrukture do leta 1990 posvečena realizaciji prioritetnih nalog kot so oskrba prebivalstva in gospodarstva z zdravo pitno in tehnološko vodo, razširitev primarnega vodovodnega omrežja, opravljanje komunalnih dejavnosti nedoločljive rabe za razširitev vodnih zajetij, razširitev primarnega kanalizacijskega omrežja z izgradnjo čistilnih naprav za Lendavo in Turnišče, redno in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe, pridobitev strokovnih podlag ter ureditev novega odlagališča smeti in odpadkov.
Na področju vodooskrbe bomo v naslednjih petih letih racionalizirali in konsolidirali obstoječe vodooskrbovalne sisteme, kar je pogoj za nadaljnji tehnološki in ekonomski razvoj vodooskrbe. Povečali bomo varnost koriščenih virov pitne vode v kakovostnem in količinskem pogledu, saj je večina vodnih zajetij nezadostno zavarovana pred onesnaževanjem.
Pri kanalizaciji se bo razvojna politika usmerila v izgradnjo novih kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav, ki so potrebne tam kjer odplake vsebujejo kemikalije.
Za hitrejše reševanje problema odlaganja smeti in odpadkov bomo v tem srednjeročnem obdobju pridobili ustrezne strokovne podlage in usposobili primerno lokacijo za centralno odlagališče smeti in odpadkov.
Izdelali bomo kataster odlagališča za komunalne odpadke, lokacijo odlaganja posebnih odpadkov pa bomo poiskali v okviru regije ali republike.
Za vzdrževanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe bomo pripravili kriterije, normative in standarde.
V skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih bomo novoplanirana. območja kompleksne gradnje opremili z zadostnimi kapacitetami komunalnih dobrin kjer bo sklad stavbnih zemljišč nastopal kot investitor. Na področju pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za potrebe družbene in individualne gradnje bomo izhajali iz načela. da bomo stavbna zemljišča urejevali na manjvrednih kmetijskih površinah, kjer so že sprejeti urbanistični redi oziroma zazidalni načrti.
4.2.	PROMET
V tem srednjeročnem obdobju bomo oblikovali funkcionalno enoten in strukturno usklajen prometni sistem, ki bo zagotovil varen, hiter, kakovosten in učinkovit prevoz blaga in potnikov. Osnovna usmeritev pri razvoju prometne infrastrukture bo temeljila na nadaljnji modernizaciji in rekonstrukciji regionalnega in lokalnega cestnega omrežja. Upoštevali bomo načelo kontinuiranosti planiranja in bomo zato nadaljevali ter zaključili odseke lokalnih in regionalnih cest ter objektov na teh cestah, ki so bili planirani v prejšnjem srednjeročnem obdobju, pa niso bili dokončani. Zagotovili bomo enakomeren razvoj regionalnega in lokalnega cestnega omrežja v smeri, kjer so intenzivnejši prometni tokovi med večjimi naselji in občinskem središču.
V tem. srednjeročnem obdobju bomo izvedli modernizacijo in ojačitev vozišč na naslednjih odsekih regionalnih cest:
Št. ceste	Odsek	Vrstni red	Dolžina v m
R 357	Dobrovnik—Dolga vas	1	7.650
R 351	Dobrovnik—Renkovci		
	(Dokončanje)	2	712
R 351	Renkovci—Gančani	2	550
R 357	Lendava—Pince	3	1.200
R 351	Meja M. Kobilje —Dobrovnik	5	3.900
R 357	Lendava—Pince	5	350
	Skupaj		14.362
Do leta 1990 bomo izvedli asfaltiranje na naslednjih odsekih lokalnih cest:
Cesta št.	Odsek	Vrstni red	Dolžina v m
L—4213	M. Polana	1	1.200
L—4212	G. Bistrica—Melinci	1	996
L—4201	Petišovci—Benica	2	2.565
L—4208	Žižki—V. Polana	3	1.200
L—4208	Trnje—R 358—Črenšovci Gomilice	4	520
L—4210	Kobilje—Motvarjevci	5	1.919
	Skupaj		8.400
Zaradi dotrajanosti asfaltnih vozišč bomo izvedli ojačitev z asfaltno prevleko na relaciji Lendava—Trimlini — Petišovci v dolžini 2.200 m in Gomilice—Lipa dolžine 690 m. V tem obdobju bomo rekonstruirali most na Ledavi na relaciji Dobrovnik—Renkovci in most na Ledavi v Benici.
Na magistralnih cestah bomo izvedli ojačitve cest na odsekih Črenšovci—Lendava, Lendava—Dolga vas in Dolga vas — državna meja v skupni dolžini 7.670 m ter manjšo rekonstrukcijo na odseku Ceste Črenšovci—Lendava, dolžina vkopa bo 5.500 m.
Občinska skupnosfza ceste bo koordinator pri usklajevanju interesov med investitorji za modernizacijo cest skozi naselja in krajevnimi skupnostmi glede dogovorov o istočasnem urejanju plačnikov v naseljih.
V letu 1986 bomo dokončali gradnjo 1. faze postajnega objekta avtobusne postaje v Lendavi. V skladu s potrebami potnikov po obsegu in kvaliteti avtobusnega prevoza s potrebami potnikov po obsegu in kvaliteti avtobusnega prevoza bomo usklajevali medkrajevni potniški promet. Posodobili bomo mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi in se zavzemali za posodobitev cestne povezave na slovenski cestni križ. Za potrebe ureditve hitre ceste Lendava—Maribor in Lendava— SR Hrvaška bomo ohranili rezervat, ki je bil sprejet v preteklem srednjeročnem planu.
Na območju občine bomo v tem srednjeročnem obdobju vzdrževali 112 km cest in obstoječe cestne objekte, pri čemer bomo največ pozornosti namenili vzdrževanju cestnega telesa in prometnih površin izven vozišča, objektov, cestnega zemljišča, opreme in naprav ter zagotavljanju prevoznosti cest v letnem in zimskem času. Odpravljali bomo zmrzlinske in druge poškodbe ter odstranjevali ovire nastale zaradi elementarnih dogodkov ali povzročenih po uporabnikih cest.
Na področju železniškega prometa bomo pristopili k izgradnji industrijskih tirov za potrebe OZD — industrijski coni, predvsem za potrebe Gorenje-Varstroja in Primata. Vodili bomo tudi aktivnosti za izgradnjo železniških tirov za potrebe rudnika v Benici, tako, da bo izgradnja zaključena do začetka redne proizvodnje v rudniku ter ojačitev proge Lendava—Čakovec za večje osne pritiske.
V tem srednjeročnem obdobju bomo proučili realnost načrtovanja izgradnje železniške povezave med Lendavo in Redicsem na Madžarskem.
4.3.	VODNO GOSPODARSTVO
Na področju vodnega gospodarstva bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju varovali in razvijali razpoložljiva vodna bogastva tako, da bomo zagotovili zadostne količine kakovostne pitne in tehnološke vode ob vsakem času. V tem petletnem obdobju bo vodno gospodarstvo vzdrževalo vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi ter vzdrževalo in urejalo korita naravnih vodotokov za ohranitev obstoječega vodnega režima. Zaradi vedno večje porabe pitne in tehnološke vode bomo nadaljevali z raziskavami in odkrivanjem novih vodnih virov ter jih ustrezno zavarovali, posebno skrb pa bomo namenili racionalizaciji porabe zdrave pitne vode in vode za potrebe industrije. Zagotavljali bomo boljšo kakovost vode s postopnim zmanjševanjem onesnaženosti s strani neposrednih onesnaževalcev. Po potrebi bomo izvajali regulacije in gradili zadrževalnice za zmanjšanje oziroma preprečevanje nevarnosti poplav.
Do leta 1990 bomo za potrebe melioracij in obrambe pred poplavami regulirali Črnec, Ledavo in Kobiljski potok ter Kopico. Pri teh
posegih pa bo upoštevano varstvo vodnega življa. Družbeno-politična skupnost bo zagotovila pravno zaščito varstvenih voda ter v sodelovanju s sosednjimi DPS zagotovila nadzor nad onesnaževalci ter z vsemi pravnimi sredstvi zagotovila zmanjšanje onesnaženosti voda že pri izvoru. Z izvedenimi regulacijami in z urejanjem osnovne odvodne mreže bomo omogočili izvedbo hidromelioracij na površini 2.130 ha kmetijskih zemljišč in za namakanje 1.250 ha.
Sodelovali bomo v komisiji za spremljanje aktivnosti pri izgradnji hidroelektrarn na reki Muri, ki je ustanovljena na nivoju Pomurja in prispevali k temu, da bodo izkoriščeni pozitivni učinki, ki jih bo prinesla gradnja hidroelektrarn in da bodo negativni učinki zmanjšani na minimum.
Pri izvajanju vodnogospodarskih posegov bomo ohranjali krajinski izgled in z ustreznimi ukrepi omogočili ohranitev nižinskih gozdov.
4.4.	PTT PROMET
Do leta lv90 bomo dosegli takšen samoupravno organizacijski in tehnološki razvoj PTT prometa, da bo kot osnovni sistem za prenos informacij sposoben količinsko in kakovostno čim bolj obvladati potrebe po pretoku informacij. Povečali bomo dostopnost vseh vrst PTT storitev in zmanjšali razkorak med potrebami in možnostmi zadovoljevanja potreb uporabnikov po PTT storitvah. S povečanjem obsega in izboljšanjem kvalitete PTT storitev ter z uvajanjem sodobnih delovnih priprav in sodobne organizacije dela bomo prispevali k hitrejšemu razvoju gospodarstva in družbe ter k varčevanju z energijo in materialnimi stroški. V obdobju od 1986—1990 bomo širili in posodabljali pošto v Lendavi in krajevne poštne enote, poštne storitve pa bodo porasle za 1,6 %.'
Telegrafsko omrežje bomo povečali za 5 teleks priključkov, s tem bomo dosegli 6,2 teleks naročnika na 10.000 prebivalcev, hkrati pa bomo izboljšali kvaliteto in hitrost prenosa telegrafskih sporočil s povečanjem posredovanja telegramov po telefonu in teleprinterju. Do leta 1990 bo zgrajena nova digitalna teleks centrala v Ljubljani, obstoječi in novi teleks naročniki pa bodo vključeni v promet preko kon-centratorja v Murski Soboti.
Pri razvoju telefonskega omrežja bo dan poseben povdarek razširitvi kapacitet vozelne avtomatske telefonske centrale z ustreznimi prenosnimi sistemi do končnih avtomatskih telefonskih central. Telekomunikacijski sistem bomo razširili za 1.412 naročniških priključkov in s tem dosegli leta 1990 9,3 telefone na 100 prebivalcev. Izgradnja kabelske kanalizacije v smeri Lendava—Orešje Lendava—Lakoš in Lendava—Dolga vas ter izgradnja medkrajevnih kabelskih povezav bo osnova za povečanje telefonskih naročnikov. Osnova za povečanje števila naročnikov telefona bo gradnja krajevnih telefonskih omrežij, usposobitev poštnih objektov v Črenšovcih in Dobrovniku ter povečanje zmogljivosti central v omenjenih krajih. Hitrejši razvoj PTT prometa bomo vzpodbujali s sofinansiranjem iz občinskih referendumskih sredstev. V letu 1986 bomo montirali 120 kanalni prenosni sistem Lendava—Murska Sobota. V tem srednjeročnem obdobju bomo postavili 14 novih telefonskih govorilnic.
Prizadevali si bomo za kvalitetnejše delovanje telefonskega omrežja, kar bomo dosegli z modernizacijo PTT zmogljivosti, z rednim in kvalitetnim vzdrževanjem ter s hitrim odstranjevanjem napak in prekinitev na PTT omrežju in napravah.
Vključili se bomo v izgradnjo slovenskega sistema za prenos podatkov in s tem omogočili povezavo posameznih uporabniških terminalov na računalnike.
4.5.	KANALIZACIJA IN VODOOSKRBA
Naraščajoči porabi vode je v preteklih obdobjih še nekoliko sledila izgradnja vodovodnega omrežja in črpalnih naprav vode, zaostajala pa je gradnja kanalizacijskih sistemov in naprav za čiščenje odpadnih voda. Njihovo vlogo opravljajo v preveliki meri greznice, po-nikovalnice in vodotoki. Potreba po zaščiti bivalnega okolja in naravnih virov bo narekovala prednostno vlaganje sredstev v posodabljanje in dograjevanje komunalne infrastrukture. Razvojno politiko bomo pri kanalizaciji prvenstveno usmerili v izgradnjo novih kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav.
V tem srednjeročnem obdobju bomo pristopili k etapni izgradnji biološke čistilne naprave za Lendavo. Rekonstruirali bomo obstoječo kanalizacijo v Spodnji, Vodni, Riharjevi, Rudarski in Kranjčevi ulici. Obstoječo kanalizacijo bomo povezali na kolektor za fekalne vode št. 1. Izgradili bomo kanalizacijo in čistilno napravo v Turnišču.
Sedanji vodni viri zadoščajo za oskrbo s pitno in tehnološko vodo, ne zagotavljajo pa perspektivne porabe glede na predviden razvoj gospodarstva v občini. Problem zagotavljanja zadostnih količin pitne vode je predvsem.v dotrajanosti, zastarelosti in v različni zmogljivosti lokalnih vodovodov, kar povzroča težave glede krožnega sistema vo-dooskrbe v občini.
Investiciji na področju vodooskrbe bomo v obdobju 1986—1990 usmerili v razširitev vodnega zajetja s krožnim vodom, črpališče D. Lakoš—Trimlini — Lendava. Rekonstruirali bomo vodovod v Kolodvorski, Partizanski in Spodnji ulici. S težnjo po izboljšanju oskrbe s pitno vodo bomo izgradili vodovodno omrežje v vaseh Dolnji Lakoš—Gaberje in v Mostju—Radmožancih—Genterovcih. V tem srednjeročnem obdobju bomo pridobili idejne študije za sanacijo vodo-oskrbnih sistemov in ostalih komunalnih naprav v KS.
Rezervate pitne vode v podtalnici bomo ustrezno zavarovali in s tem zagotovili kakovostno in varno oskrbo prebivalstva z vodo.- Za zaščito vodnih virov bomo morali uveljaviti sodobne, strokovno dognane in že standardizirane metode, ki omogočajo istočasno varnejše in racionalnejše reševanje tega vprašanja.
V. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Na področju družbenih dejavnosti kot sestavnega dela celotne družbene reprodukcije bomo vložili vse napore za ohranjanje dosedanje ravni in za nadaljnji kvalitetni razvoj v skladu in odvisno od razvoja gospodarstva. Izboljšali bomo smotrnost in učinkovitost, organiziranja teh dejavnosti. Prednost bo dana tistim programom, ki bodo prispevali k hitrejšemu razvoju gospodarstva. Težili bomo za enakomernim policentričnim razvojem občine na vseh področjih družbenih dejavnosti. Nadaljevali bomo z uveljavljanjem ustavnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti na področju izobraževanja, vzgoje, kulture in informiranja. Naloge na področju družbenih dejavnosti bomo izvajali na osnovi usklajenih in sprejetih samoupravnih sporazumov in srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti.
5.1.	OSNOVNO ŠOLSTVO
V osnovnem šolstvu bomo nadaljevali z uvajanjem življenja in dela reformirane osnovne šole. Prednost bo imel zagotovljeni program, ki bo omogočal izenačeno raven osnovnega izobraževanja za vse otroke. V vzgojno izobraževalni proces bomo vključili sodobne oblike izobraževanja, še posebej na področju politične vzgoje, skladno z materialnimi in kadrovskimi možnostmi izvajalskih OZD ter kadrovskimi potrebami združenega dela. Zasnova dela vsake osnovne šole se bo z menjavanjem izobraževalnih, rekreativnih in fakultativnih dejavnosti približala značilnostim celodnevne šole. Najugodnejši razvoj vsakega učenca bomo omogočili z razvijanjem programov, ki bodo še bolj notranje diferencirani po sposobnostih in nagnjenjih učencev.
Za dejavnost osnovne šole s prilagojenim programom bomo zagotovili program na osnovi zakonskih opredelitev, ki jih določa zakon o osnovnem šolstvu in zakon o usposabljanju otrok ali mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
V korist razvoja izobraževalnega procesa bomo več pozornosti namenili permanentnemu izobraževanju strokovnih kadrov. Skladno s konceptom življenja in dela ter vzgojnoizobraževalno in družbeno funkcijo osnovne šole se bodo učitelji začeli izobraževati po programih visokega šolstva.
Nadaljnji razvoj glasbene vzgoje kot'pomemben činitelj v vzgoj-noizobraževalnem procesu bo usmerjen v čim večje vključevanje otrok in mladine v glasbeno izobraževanje. Kvalitetnejše povezovanje dejavnosti med osnovno šolo in glasbeno šolo in krepitev zmogljivosti dislociranih oddelkov bo omogočilo masovnejše vključevanje mladih v tovrstno izobraževanje.
Delavska univerza bo namenila večjo pozornost učinkovitemu izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju odraslih že zaposlenih občanov. Pripravila bo programe za izobraževanje delavcev, da bi delavci, ki nimajo poklica, pridobili poklic ne glede na to, da nimajo končane osnovne šole. V ta namen bo delavska univerza tesneje sodelovala z organizacijami združenega dela, predvsem kadrovskimi službami ter v primeru izkazanih potreb proučila možnost organiziranja študija ob delu za strojništvo v Murski Soboti.
S posebno pozornostjo bomo spremljali razvoj dvojezične osnovne šole in sedanji sistem dvojezične osnovne šole dograjevali in ga dvignili na še kvalitetnejši nivo.
Investicije v ureditev in razširitev osnovnošolskega prostora bomo uvrstili med prioritetne. Prioritetni program ureditve in razširitve osnovnošolskega prostora s programom kontinuitete v srednjeročnem obdobju 1985—1990 je določen v programu razvoja mreže šol v občini Lendava v letu 1983. Sredstva bomo zagotovili z občinskim referendumom, krajevnimi referendumi, sredstvi osnovnih šol, republiškimi sredstvi za razvoj narodnosti in iz sredstev za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji.
5.2.	USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
V procesu oblikovanja usmerjenega izobraževanja bomo razvijali tiste programe, ki bodo izobraževali kadre za prednostne gospodarske panoge in družbene dejavnosti v občini. Organizacije združenega dela s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti se bodo vključevale v vzgojnoizobraževalni proces tako, da bodo zagotovile pogoje za izvajanje proizvodnega dela, delovne prakse in pripravništva.
Na srednji stopnji usmerjenega izobraževanja v Lendavi bomo poleg usmeritev, ki izobražujejo za potrebe lendavskega gospodarstva kot so kovinarska, pedagoška, ekonomska in rudarska usmeritev, razvijali tudi tiste, ki zadovoljuje uresničevanje pravic narodnosti, obenem pa ustvarjajo pogoje za uveljavljanje fnkcionalne dvojezičnosti (naravnoslovno-matematična usmeritev). Zagotovili bomo, glede na materialne možnosti, združevanje sredstev za sofinanciranje programa posodobitve strojne opreme v šolskih delavnicah, učno tehnologijo in opreme za potrebe srednje šole v Lendavi.
Prioritetna naloga na področju poklicnega usmerjanja bo prido
bivanje mladih za izobraževanje v poklicih za potrebe rudarstva.
V usmerjenem izobraževanju bo delavska univerza imela posebno vlogo pri razvijanju sistema permanentnega izobraževanja in dograjevanje pridobljenega znanja.
5.3.	ZDRAVSTVO
Pri nadaljnjem razvoju zdravstvenega varstva kot dejavnosti posebnega družbenega pomena bomo zagotovili hitrejši razvoj osnovnega zdravstvenega varstva in specialističnega ambulantnega zdravljenja na osnovi veljavne delitve dela v Sloveniji ter relativno počasnejšo rast bolnišničnega načina zdravljenja.
Predvsem je treba zagotoviti večji obseg preventivne in dispanzerske metode dela za obvladovanje socialnomedicinskih problemov pri nas.
Za krepitev zdravstvenega varstva bo potrebno zagotoviti sodobno medicinsko opremo, hkrati pa bomo poskrbeli za kadrovsko ojačitev zdravnikov splošne prakse in dispanzerjev..
Obseg zdravstvenih storitev bomo glede na prednostne naloge opredelili z normativi, ki bodo omogočili hitrejši razvoj zdravstvenega varstva aktivnega prebivalstva, starejših občanov, borcev NOV, otrok v vzgojnovarstvenih zavodih šolske mladine ter žena. Zagotovili bomo kadrovske in materialne pogoje za normalno delovanje zdravstvenih postaj v policentrih.
Osnovno zdravstveno dejavnost bo treba okrepiti in usposobiti z nujno medicinsko pomočjo na nivoju delovnih organizacij. Naraščanje stroškov neposrednega zdravstvenega varstva bo treba ustaviti, kar pa seveda med drugim omogoča učinkovita preventiva, ki bo morala postati sestavni del skrbi za delavca v sleherni organizaciji združenega dela.
Kot prednostne naloge zdravstva se bodo izvajale naslednje aktivnosti:
—	- redni zdravstveni pregledi 3-letnih otrok;
—	pravočasno ugotavljanje določenih motenosti v duševnem in telesnem razvoju pri predšolskih otrocih na podlagi katerih bi lahko WO organizirala razvojni oddelek;
—	obiski zdravnikov po vrtcih, še posebej v jasličnih oddelkih v romskem oddelku.
Na osnovi analize dela in vloge Pomurskega zdravstvenega centra na področju delitve dela bomo spremljali in dograjevali organiziranost službe na področju regije in občine.
Na področju investicijske dejavnosti bomo pristopili k ustrezni sanaciji sedanjih prostorov lekarne v Lendavi v smislu razširitve in rekonstrukcije obstoječih prostorov in opreme. Pri novih investicijah bomo dali prednost nabavi sodobne medicinske opreme. Skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju medobčinske zdravstvene skupnosti Pomurja bomo nadaljevali z akcijo dograditve regijske bolnice.
5.4.	otroško varstvo
Na področju otroškega varstva se bo razvijala celovita družbena skrb za otroke od rojstva do vstopa v osnovno šolo, pri čemer bodo prizadevanja usmerjena v vzpostavitev približno enakih možnosti za celovit razvoj ter odpravo socialnih razlik.
V	programu vzgojnovarstvene dejavnosti bomo organizirali celotno pripravo otrok na osnovno šolo in vzgojo in pripravo otrok do priprave na malo šolo. V okviru programov vzgojnovarstvene dejavnosti bomo opredelili tudi naloge za ohranjanje m razvoj dvojezičnosti.
V	smeri izenačevanja pogojev in približevanja vzgojnovarstvenih dejavnosti vsem otrokom, ki niso vključeni v VVO, si bomo prizadevali vključiti čim več predšolskih otrok v različne krajše oblike predšolske vzgoje. V ta namen bomo izvajali dodatne dejavnosti za pripravo na osnovno šolo.
V	organizirano vzgojno delo bomo vključili tudi vse predšolske otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Otrokom iz socialno in materialno ogroženih družin bo solidarnostno zagotovljena dogovorjena raven socialne varnosti predvsem v funkcionalni obliki (subvencije).
Zaradi fizičnega in psihosocialnega zdravja otrok bomo podaljšali porodniški dopust na eno leto. Upravičencem bodo dane različne možnosti načina izrabe tega dopusta.
Nezaposlenim porodnicam, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije, bodo 84 dni zagotovljeni denarni prejemki za nego in varstvo otrok. Kmetbvalke bodo glede pravic do denarnega prejemka za čas poroda ter za nego in varstvo otrok postopoma izenačene z delavkami.
Investicijska aktivnost na področju otroškega varstva bo morala biti usklajena z demografskimi gibanji. Zaradi naraščajočih potreb po večjih zmogljivostih v policentrih, bomo poleg dosedanjega večjega izkoriščanja širili obstoječe zmogljivosti. Investicijske aktivnosti bodo usm’erjene predvsem v naslednje objekte:
—	novogradnja v Črenšovcih za 125—150 otrok
—	novogradnja vrtca v Bistrici
—	dograditev zunanjih igrišč z igrali
Sredstva bomo zagotovili z amortizacijo VVO, občinskim referendumom in krajevnimi referendumi KS Crenšovci in KS Bistrica.
5.5.	KULTURA
V	kulturi in kulturnih dejavnostih bomb v naslednjem planskem obdobju pospeševali razvoj tistih dejavnosti, ki omogočajo čim večje vključevanje delavcev in občanov vse oblike kulturnega življenja, kot tudi v kulturno vzgojo šolske in predšolske mladine.
Poseben povdarek bomo dali razširitvi in utrjevanju ljubiteljske kulturne dejavnosti v KS in OZD. Ljubiteljsko umetniško izražanje bo tudi zagotovilo alternativne in ustvarjalne oblike izkoriščanja prostega časa.
Prednostna naloga na področju spomeniškega varstva bo ohranitev in obnova naravne in kulturne dediščine.
V okviru prizadevanj za skladni razvoj kulture slovenskega naroda in madžarske narodnosti bomo poglobili in razširili sodelovanje na kulturnem področju z LR Madžarsko in razvitimi kulturnimi centri in organizacijami v Sloveniji.
Investicijske aktivnosti na področju kulture bodo usmerjene v naslednje objekte:
—	dokončanje kulturnega doma v Dobrovniku,
—	obnova vaških domov, ki so v slabem stanju, — obnova dvorane Nafte v Lendavi.
Za potrebe kulturnih dejavnosti v občini bo možno koristiti tudi večnamenski prostor v osnovni šoli Drago Lugarič, ki ga bo osnovna šola opremila tako, da bo primeren tudi za koriščenje v te namene.
Pri načrtovanju investicij v nove prostore za kulturne dejavnosti bo vsekakor potrebno upoštevati potrebe občanov v zaokroženih stanovanjskih območjih (naseljih).
Ob skrbi za približevanje kulture delovnemu človeku in občanu bomo posebno pozornost namenili nadaljnjemu razvoju knjižničarstva, kjer bomo skrbeli za večji dotok knjig.
Dejavnost kina bomo usmerjali v smotrnejšo programsko politiko in k filmski vzgoji mladine. Razvijali bomo gledališko dejavnost s poudarkom na razvoju amaterskih društev.
Prioritetno bomo razvijali galerijsko in muzejsko dejavnost, s poudarkom na ustvarjanju pogojev za likoyno ustvarjalnost ter do-skončni ureditvi muzeja v lendavskem gradu.
Posebno skrb bomo namenili zavarovanju objektov naravne kulturne dediščine, s poudarkom na objektih, ki ohranjajo identiteto slovenskega naroda in madžarske narodnosti ter kulturne krajine.
5.6.	SOCIALNO SKRBSTVO
Zagotavljanje socialne varnosti bo pomembna sestavina programov družbenih dejavnosti, Center za socialno delo se mora uveljaviti kot osrednja socialnoskrbstvena ustanova, ki bo sposobna socialne varnosti ljudi. Spremenjen obseg in vsebina potreb pa bo narekovala tudi nadaljnje uveljavljanje in razvijanje njegove preventivne vloge ob uvajanju oblik skupnostnega in svetovalnega dela. Pri načrtovanju prednostnih nalog socialnega skrbstva bomo v naslednjih letih v večji meri preprečevali nastajanje socialnih problemov, zagotavljali raven socialne varnosti posameznikom in družinam kot tudi preko sistema solidarnosti skušali odpraviti nekatere prevelike razlike v možnostih zadovoljevanja socialnovarstvenih storitev.
V skrbi za varstvo otrok in mladostnikov motenih v telesnem in duševnem razvoju bomo zagotovili, da bodo vsi taki otroci in mladostniki vključeni v organizacijo za usposabljanje. Za varstvo in zaposlovanje težje duševno prizadetih invalidnih oseb bomo poskrbeli v zavodih za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji v Lendavi. •
Cim večjemu številu starejših bomo z različnimi prostovoljnimi in strokovnimi storitvami omogočili življenje na svojih domovih. Zato bo socialno skrbstvo v sodelovanju s področjem zdravstva razvijalo zdravljenje in nego na domu ter v okviru društev in družbenih organizacij ter vzgojnoizobraževalnih ustanov uveljavilo in razvilo prostovoljno socialno delo.
Večjo pozornost bomo namenili celovitejšemu reševanju problematike Romov. V sklopu te naloge bodo predvsem OZD in skupnost za zaposlovanje iskale možnosti za hitrejše zaposlovanje Romov.
Nadaljevali bomo z načrtnim urejanjem stanovanjskih razmer predvsem tistih romskih družin, ki se bodo vključevale v ukrepe družbe za njihovo socializacijo.
5.7.	TELESNA KULTURA
Na področju telesne kulture bomo krepili množičnost in skrbeli za športno aktivnost vseh ljudi, zlasti pa otrok in mladine. Telesno-kulturna skupnost bo zagotavljala vso podporo pri izvajanju množične telesne kulture ob skladnem sodelovanju organizacij združenega dela, telesnokulturnih društev in klubov ter krajevnih skupnosti. Te-lesnokulturna skupnost bo uskladila telesnovzgojne, športno-rekreati-vne in tekmovalne programe z interesi čim širšega kroga delovnih ljudi in občanov.
V krajevnih skupnostih, kjer rekreativna dejavnost ni zaživela, bomo nadaljevali z ustanavljanjem društev, katera bodo izvajala rekreativne aktivnosti za tisto kategorijo krajanov, ki niso vključeni v obstoječe programe selektivno-tekmovalnega športa.
Selektivni dejavnosti bomo namenili posebno pozornost in omogočili sposobnim in uspešnim mladim športnikom, da se bodo vključili v delo sekcij. Ekipam in posameznikom, ki so že vključeni v šport-no-tekmovalne sisteme občine, regije in republike, bomo zagotovili
ustrezne materialne in strokovne pogoje za delo.
Za področje selektivnega športa, kakor tudi za potrebe rekreacijske dejavnosti bopio v večji meri skrbeli tudi za ustrezno kadrovsko bazo. Stalno bo treba usposabljati amaterske strokovne kadre v klubih in društvih preko seminarjev in tečajev, ki se organizirajo v te namene.
Investicijske aktivnosti na področju telesne kulture bodo usmerjene v nadomestitev neustreznih in gradnjo novih zunanjih objektov pri osnovnih šolah in v krajevnih skupnostih, ki po površini telesno kulturnih objektov na prebivalca zaostajajo za povprečjem v občini. Površino pokritih telesnokulturnih objektov bomo bistveno povečali z izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli v Odrancih, Turnišču, Črenšov-cih, Dobrovniku in Bistrici.
5.8.	RAZISKOVALNA DEJAVNOST
Na področju raziskovalne dejavnosti bo treba zagotoviti pogoje za širjenje raziskovalne dejavnosti ter doseči večjo povezavo raziskovalne dejavnosti z organizacijami.združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
Raziskovalna skupnost bo ustvarila boljše splošne razmere za kakovostnejše in bistveno večje vključevanje znanja v gospodarski in družbeni razvoj. To bo odvisno tudi od ustvarjanja takega družbenoekonomskega okolja, ki bo zahtevalo večje znanje in izsledke znanstvenega raziskovalnega dela.
Občinska raziskovalna skupnost bo s sofinanciranjem uporabnih raziskovalnih nalog spodbujala raziskave na področju: možnosti koriščenja lastnih energetskih virov, prestrukturiranje gospodarstva, racionalizacije porabe surovin in repromateriala, raziskave novih programov in proizvodov.
Med prednostne naloge bomo uvrščali tudi raziskave na področju družbenih dejavnosti s posebnim poudarkom na raziskavah dvojezičnosti, boljše organizacije dela ter realnejšega planiranja potreb po storitvah družbenih dejavnosti v občini.
V okviru raziskovalnih nalog in študij, ki se bodo pripravljale na regijskem nivoju, se bo vključevala občinska raziskovalna skupnost, po potrebi pa'tudi druge organizacije in skupnosti.
6.	SKLADNEJŠI RAZVOJ OBČINE IN RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Razvoj krajevnih skupnosti se bo nadaljeval v skladu z ustavnimi opredelitvami. Posebno pozornost bomo namenili specifičnim razvojnim problemom manj razvitih in manj razvitih obmejnih območij. Na podlagi odloka republiškega izvršnega sveta bodo v prehodnem obdobju do leta 1988 imeli status manj razvitih območij vse krajevne skupnosti, po tem letu pa samo krajevne skupnosti: Čentiba, Dobrovnik, Dolga vas, Orešje-Dolina, Petišovci, Turnišče, Lakoš, Gorice pri Lendavi in Polana.
Ukrepi za pospeševanje hitrejšega razvoja manj razvitih območij bodo opredeljeni v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Ti ukrepi bodo vzpodbujali k vlaganju v razvojno perspektivne obrate, na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev, ki bodo omogočali hitrejše produktivno zaposlovanje prebivalcev.
Konkretne obveznosti in aktivnosti glede pospeševanja skladnejšega razvoja v občini prevzemajo OZD in SIS z dogovorom o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990.
Krajevne skupnosti bodo svoje programe uskladile s programi SIS in OZD. Pomemben vir za realizacijo srednjeročnih planov krajevnih skupnosti bodo krajevni samoprispevki. V občini bomo s samoupravnim sporazumom o sofinanciranju programov krajevnih skupnosti v obdobju 1986—1990 združevali sredstva po stopnji 0,40% od bruto osebnih dohodkov, iz čistega dohodka. Sredstva se bodo delila krajevnim skupnostim po principu solidarnosti. Za obdobje 1986—1990 se bodo izdelali novi kriteriji za določitev manj razvitih krajevnih skupnosti in naselij v občini.
S politiko urbanizacije in določitve omrežja naselij bomo oskrbne in storitvene ter proizvodne dejavnosti razmeščali tako, da bo dosežena enakomerna razporejenost lokalnih središč, pomembnejših lokalnih središč in občinskega središča.
Za krepitev in razvoj vloge krajevnih skupnosti bomo vzpodbujali in jzpopolnjevali delovanje delegatskega sistema. Posebno pozornost Bomo namenili povezovanju organizacij združenega dela in kra-jevnitfskupnosti pri razreševanju skupne problematike.
Nadaljevali bomo z aktivnostmi za pridobitev novih proizvodnih obratov za manj razvite KS s tem, da bo dana prioriteta policentričnemu razvoju.
7.	DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA
, Na področju družbenega sistema informiranja bomo ustvarjali pogoje za postopen prehod na celovit in enoten sistem družbenega informiranja v občini. Zato bomo modernizirali in uvajali tehnične osnove sistema v OZD in skupnostih, znanstveno-tehničnih, finančnih in drugih informacij, kar bo prispevalo k večji učinkovitosti odločanja organov upravljanja, poslovodnih organov, delegatskih skupščin ter k bolj učinkovitemu spremljanju izvajanja odločitev.
Za usklajeno akcijo različnih nosilcev družbenega sistema informiranja bomo v vse evidence, ki se nanašajo na občana, vnesli enotno matično številko občana, vzpostavili register teritorialnih enot ter nanj vezali podatke, ki se nanašajo na prostor.
Preko sredstev javnega obveščanja in delegatskih gradiv bomo vsem občanom in delegatom skupščin zagotavljali kakovost odločanja. Zato bo glasilo Informacije še naprej služilo potrebam obveščanja in dela delegatov in delegacij.
Vestnik in Radio M. Sobota ter Nepujsag in glasila OZD bodo tudi v prihodnje opravljali funkcijo medija javnega obveščanja delavcev in občanov v občini. RTV Ljubljana bo morala zagotoviti tehnično posodobitev in posebno frekvenco za radijski program v madžarskem jeziku, kar bo podlaga za povečanje obsega tega programa.
8.	POVEZOVANJE OZD IN OBČINE V MEDOBČINSKEM SODELOVANJU
V občini bomo vzpodbujali in pospeševali vsestransko sodelovanje naših OZD z OZD iz drugih občin oziroma republik, pri čemer bomo krepili obstoječe oblike povezav in razvijali nove. V okviru medobčinskega in medrepubliškega sodelovanja OZD bomo zasledovali interese dolgoročnega plasmana proizvodov in dolgoročne oskrbe, s surovinami in repromaterialom.
Medobčinsko sodelovanje na nivoju pomurske regije bomo dogovorili z Dogovorom o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja za obdobje 1986-1990.
V okviru tega dogovora bomo usklajevali in izvajali skupne interese in cilje na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, gospodarske infrastrukture raziskovalne dejavnosti, informiranja varstva okolja in SLO.
Razvijali in okrepili bomo sodelovanje v okviru bratskih občin SRS in SRH, pri čemer bomo posebno pozornost posvetili sodelovanju s sosednjo občino Čakovec na področju gospodarskega sodelovanja, političnem področju, varstva okolja in urejanja prostora ter SLO.
Ohranili in krepili bomo gospodarsko sodelovanje z občinami, v katerih imajo naše TOZD sedeže delovnih ali sestavljenih organizacij združenega dela.
Posebno pozornost bomo posvetili sodelovanju s sosednjo republiko Madžarsko na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. V okviru dogovora o medsebojnem sodelovanju občine Lendava z mestnim svetom Lenti in Monošter bodo svoje oblike sodelovanja razvijale tudi OZD in skupnosti.
9.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
9.1.	SLO
Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot oblike in vsebine obrambne organiziranosti naše socialistične samoupravne družbene skupnosti se bo nadalje uveljavljal kot sestavina socialističnega samoupravnega razvoja in kot neločljiv del samoupravnih pravic, odgovornosti in družbenopolitične aktivnosti delovnih ljudi in občanov.
Temeljne naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so:
—	nadaljnji razvoj teritorialne obrambe s poudarkom na usposabljanju starešin, poveljstev in enot teritorialne obrambe občine;
—	nadaljevanje narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela;
—	razvoj civilne zaščite, s poudarkom na usposabljanju štabov in enot civilne zaščite v katero bi vključili do 17 % prebivalstva. Opremljenost s predpisano opremo bo dosegla 80 % MTS.
—	razvoj upravnih zvez ter sistema opazovanja in obveščanja s poudarkom na nabavi tehničnih sredstev, ki zagotavljajo ustrezne zveze z osnovnimi nosilci obrambnih priprav;
—	nadaljevati proces podružbljanja SLO in DS s težiščem samozaščitne in obrambne aktivnosti delovnih ljudi in občanov v OZD in v KS v najbolj neposrednih in življenjskih objektih;
—	zavzemanje za uresničitev celovitega sistema samozaščitnega in obrambnega usposabljanja, ki naj vključuje vse delovne ljudi in občane predvsem pa mladino v vzgojnoizobraževalnem procesu;
—	dograjevanje in izpopolnjevanje obrambnih priprav na vseh področjih s poudarkom na večjem vključevanju organov DPS, kot usmerjevalcu obrambnih priprav na svojih področjih dela;
—	načrtna in organizirana gradnja zaklonišč osnovne zaščite, predvsem dvonamenskih ter družinskih zaklonišč dopolnilne zaščite in zagotavljanje materialnih sredstev za zaščito prebivalstva v primeru vojne ter ob nevarnih in drugih nesrečah;
—	oblikovanje blagovnih rezerv posebej še v zdravstvu in kmetijstvu.
Družbeno samozaščito bomo uresničevali kot del skupne idejnopolitične, samoupravne in družbene aktivnosti. S stalnim spremljanjem varnostnih razmer in ocenjevanjem pojavov, ki vplivajo na te razmere, bomo s sprejemanjem konkretnih odločitev v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah zagotovili varovanje samoupravnih pravic, družbenega premoženja ter osebne in materialne varnosti.
9.2.	POŽARNO VARSTVO
Z namenom, da bo razvoj požarnega varstva v tem srednjeročnem obdobju sledil razvoju celotnega gospodarstva bomo razvijali požarnovarnostno kulturo pri vseh uporabnikih o samoupravnih organizacijah, kakor tudi v krajevnih skupnostih. Uveljavljali bomo učinkovitejše in racionalnejše oblike požarnega varstva ob sodelova
nju Občinske gasilske zveze in Občinskega štaba civilne zaščite. Gasilske enote v organizacijah združenega dela in v prostovoljnih gasilskih društvih, kjer sedanje stanje požarne varnosti ne ustreza minimalnim potrebam požarne preventive, bomo kadrovsko izpopolnili in tehnično opremili. Kadre bomo strokovno usposobili za učinkovite intervencije ob požarnih in drugih elementarnih nesrečah. Zagotovili bomo ustrezne in zadostne količine gasilsko tehničnih sredstev in opreme skladno z razvojem in stopnjo nevarnosti v naši občini, hkrati bomo skupaj z drugimi subjekti zagotovli zadostne količine vode skladno s potrebami požarne obremenitve. Uredili bomo primerna orodišča za gasilsko tehnično premo in zagotovili dežurno službo. Temeljne investicijske aktivnosti na področju varstva pred požarom bodo usmerjene predvsem za nabavo gasilskih motornih brizgalno gasilskih vozil, osebnih zaščitnih sredstev, delovnih oblek in škornjev, opreme za reševanje z višin, opreme za gašenje gozdnih požarov, za reševanje iz vode, za reševanje ob razlitju škodljivih snovi, gasilskih sredstev in druge gasilske opreme po posebnem programu. V tem srednjeročnem obdobju bomo uredili center za dojavo požara in dežurno službo ter servisno delavnico. Nekaj investicijskih sredstev pa bomo namenili za izgradnjo vodohramov in za vzdrževanje vozil in ostale gasilske opreme.
10.	OKVIRI IN UKREPI ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA
10.1.	S tem družbenim planom opredeljujemo okvire in ukrepe za ukrepanje na področjih, ki so temeljnega pomena za razvoj občine. Ukrepi bodo temeljili na nalogah, ki so jih sprejele samoupravne organizacije in skupnosti v svojih planskih aktih. V teku uresničevanja družbenega plana občine bodo poleg navedenih sprejeti še drugi ukrepi, če bo prihajalo do večjega odstopanja v uresničevanju sprejetih ciljev in politike na ključnih področjih, kot so:	X
—	temeljna razmerja na področju delitve dohodka za tekočo porabo iz razširitev materialne osnove OZD;
—	oskrba prebivalstva z osnovnimi prehrambenimi proizvodi, oblikovanje občinskih blagovnih rezerv;
—	zagotavljanje z zakonom določenih pravic na področju skupne in splošne porabe;
—	prometna in komunalna infrastruktura, zaščita vodnih virov, urbanizacija in varstvo okolja;
—	zagotavljanje nalog na področju SLO in DS.
Občina bo v primeru motenj na navedenih področjih v okviru zakonskih določil predlagala obvezno združevanje sredstev in sprejela druge ukrepe.
10.2.	Ukrepi skupščine bodo usmerjeni v nadaljnje uveljavljanje kriterijev prestrukturiranja gospodarstva, ki so določeni v dogovoru o temeljnih družbenega plana SR Slovenija. Te in druge kriterije bodo nosilci razvoja uporabljali pri načrtovanju in ocenjevanju investicijskih naložb v nove proizvodne programe v industriji, smiselno pa tudi v drugih dejavnostih.
10.3.	OZD bodo vzpodbujale tehnološki napredek dela. V okviru tega bodo izvajale aktivnosti na področju organizacije dela, usmerjanja in zaposlovanja kadrov, združevanja dela in sredstev, razporejanj dohodka.
OZD bodo dopolnile svoje samoupravne akte o združitvi v delovno organizacijo glede na pogoje za uresničevanje skupnih razvojnih interesov, združevanje dela in sredstev in organiziranost razvojnih funkcij.
10.4.	OZD bodo pospešile procese združevanja dela in sredstev v okviru občine in v širšem postoru. Ob podpori izvršnega sveta občine bodo povečale napore za pridobivanje novih proizvodnih programov.
10.5.	OZD bodo zagotavljale usmerjanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka na akumulacijo in porabo, tako da bodo ustvarjene podlage za samoupravno urejanje odnosov na področju oblikovanja in razporejanja akumulacije ter oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Sredstva amortizacije bodo realno naraščala hitreje od rasti dohodka, zlasti v dejavnostih, kjer se osnova sredstva hitreje starajo.
OZD bodo ob podpori gospodarske zbornice in pristojnih organov sprejele in izvajale ukrepe za zmanjševanje stroškov, predvsem materiala in energije. OZD bodo ukrepale za racionalno porabo in varčevanje z energijo. V ta okvir sodi tudi nadomestitev porabe tekočih goriv s premogom, kjer je to tehnološko izvedljivo, narodnogospodarsko upravičeno in ekološko dopustno.
10.6.	Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo izvesticijske aktivnosti izvajale na osnovi skupno in medsebojno usklajenih programov. V planih samoupravnih interesnih skupnosti bodo morale biti zagotovljena sredstva za izvedbo programa izvajalske organizacije, kateri bo objekt dan v upravljanje, sicer se investicije ne bodo mogle začeti.
10.7.	OZD s področja predelave, predelave in prometa s kmetijskimi in prehrambenimi proizvodi bodo v okviru poslovnih skupnosti oziroma splošnih združenj sklepale letne sporazume o pridelavi, predelavi in prometu s kmetijskimi proizvodi in oskrbo kmetijstva in živinske industrije z reprodukcijskim materialom.
Za uresničitev povečanja družbene organizirane kmetijske proizvodnje bo v občini zagotovljeno združevanje potrebnih interventnih sredstev.
Občina bo v planu opredelila območja urejanja kmetijskih zemljišč (osuševanje, namakanje, agromelioracije in komasacije).
Kmetijska zemljiška skupnost bo do konca leta 1987 zagotovila izdelavo agrokarte. Zagotavljala bo racionalno koriščenje kmetijsko zemljiškega sklada s tem, da bo zemljišča dajala v zakup kmetijskim organizacijam ali kmetom v organizirano kooperacijsko proizvodnjo ter zagotavljala obdelovanje kmetijskih površin ostarelih občanov skupno s skupnostjo socialnega skrbstva v skladu z zakonom o preživninskem varstvu kmetov.
Kmetijske OZD bodo izvajale melioracije in komasacije po sprejetem programu ter skrbele za vzdrževanje melioracijskih sistemov.
10.8.	Na področju cen bodo OZD gospodarstva ob uveljavljanju ekonomskih zakonitosti samostojno odločale o cenah svojih izdelkov in storitev ter pri tem upoštevale tržne zakonitosti.
V okviru politike cen bodo postopoma uvedene ekonomske stanarine do konca srednjeročnega obdobja. Stanovanjska in komunalna skupnost bosta v skladu z določbami zakona o cenah samostojno oblikovali cene komunalnih storitev in stanarin tako, da bodo le-te do leta 1990 zagotovile enostavno reprodukcijo stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
Za zaščito življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov se bo za cene osnovnih ževljenjskih proizvodov izvajala poostrena družbena kontrola cen, po potrebi pa predlagali tudi ukrepi neposredne kontrole cen.
10.9.	Za zaustavitev padca življenjskega standarda bodo sprejeti določeni ukrepi. Na področju sebnih dohodkov bo dosežena njihova realna rast, usklajeno z rastjo produktivnosti dela in ustvarjenega dohodka, s čimer se bo krepila njihova ekonomska funkcija in s tem motivacija za čim kvalitetnejše delo.
Upravičencem družbeno denarnih pomoči bomo na osnovi sporazuma o zagotavljanju socialno varstvenih pravic zagotovili dogovorjeno raven socialne varnosti, ki se bo ohranjala z letnimi in po potrebi medletnimi valorizacijami. Ti ukrepi ne bodo smeli destimulativno vplivati na prizadevanje delavcev za boljše delo.
Sštipendijsko politiko bomo vzpodbudili izobraževanje na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja učencem in študentom iz materialno ogroženih družin.
10.10.	OZD bodo v okviru skupnosti za zaposlovanje na osnovi SaS o letnih načrtih zaposlovanja uresničevale usmeritve in naloge iz družbenega plana glede politike zaposlovanja, uveljavljale načelo produktivnega zaposlovanja in kadrovsko štipendiranje za načrtno in organizirano zadovoljevanje kadrovskih potreb.
Na delovnih mestih s težkimi in zahtevnejšimi pogoji bodo organizacije združenega dela pričele skrajševati delovni čas.
10.11.	Z občinsko davčno politiko bomo še nadalje vzpodbujali razvoj inovativne dejavnosti, razvoj kmetijstva in drugega gospodarstva.
10.12.	Na področju turizma bo občina pospešila urbanistično urejanje prostora ter izdajo dovoljenj za gradnjo gostinskoturističnih objektov ter pospeševala razvoj kmečkega in izletniškega turizma. Na področju samostojnega osebnega dela bo občina vzpodbujala gradnjo gostinskih objektov na turističnih točkah in tranzitnih poteh pri čemer bodo kriteriji zaostreni v smeri višje stopnje gostinskih uslug.
10.13.	Na področju drobnega gospodarstva bomo v občini v okviru Družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva dali poudarek zlasti izvajanju nalog in ukrepov, ki zadevajo: pospeševanje kooperacije industrije z drobnim gospodarstvom, ukrepe občine pri ustvarjanju pogojev za razvoj drobnega gospodarstva, ugodnejše kreditne pogoje.
10.14.	V občini bomo vzpodbujali razvoj enakomerne osnovne oskrbe občanov, specializacijo trgovine v pomembnejših lokalnih središčih ter oskrbo gospodarstva s surovinami in repromaterialom.
10.15.	Na področju družbenih dejavnosti bodo v vse programe in naloge vključeni elementi ekonomske stabilizacije, ki bodo usmerjeni v skrbnejše gospodarjenje, varčevanje in racionalizacijo. To bo prispevalo k prestrukturiranju programov družbenih dejavnosti.
S ciljem učinkovitejšega urejanja investicijskega vzdrževanja in sanacij bodo izvajalske OZD združevale del sredstev amortizacije. IS bodo izvajale investicije, ki so dogovorjene v občinskem referendumskem programu.
10.16.	Sistem skladnejšega razvoja krajevnih skupnosti bo temeljil na:
—	ukrepih republike Slovenije za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja;
—	kriterijih za delitev sredstev za sofinanciranje razvojnih programov KS;
—	programih investicij SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti.
10.17.	Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo na podlagi obveznih izhodišč iz dolgoročnega plana SR Slovenije in bilanc namenske rabe zemljišč, zavarovali vse naravne vire: vodne vire, mineralne surovine, kmetijska zemljišča, naravno in kulturno dediščino, območja za gospodarsko infrastrukturo in območja stavbnih zemljišč.
Strokovni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine bodo opredelili koncept obvarovanja naravne in kulturne dediščine.
Izvršni svet bo sprejel program, s katerim bo opredelil dinamiko zagotavljanja sredstev za izdelavo in uskladitev prostorskih izvedbenih aktov ter nosilce finansiranja.
Občina si bo preko sklada stavbnih zemljišč prizadela za pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter s tem orno gočila
nemoteno oddajanje stavbnih zemljišč ter izvajanje plana stanovanjske izgradnje.
Geodetska dejavnost bo usmerjena v izdelavo evidence nepremičnin, pri čemer bo dana prioriteta obnovi zemljiškega katastra v ravninskih območjih, ki so namenjena iztenzivni kmetijski proizvodnji.
10.18.	Organizacije združenega dela, SIS in druge samoupravne organizacije in skupnosti bodo v svojih planskih aktih določile pogoje in sredstva za izgradnjo in prilagoditev določenih proizvodnih zmogljivosti za usmerjeno proizvodnjo v skladu s sprejetimi načrti proizvodnje in storitev v vojnih razmerah, za oblikovanje zalog deficitarnih surovin, repromateriala in drugih obrambnih potreb za delovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter izrednih razmerah.
Izvršni svet skupščine občine bo skrbel za izvajanje zakloniščne politike, programa občinskih blagovnih rezerv ter programa na področju urejanja prostora, ki imajo posredno obrambni pomen (vodni viri, male hidrocentrale, ipd).
11.	UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
11.1.	CILJI, KI JIH JE TREBA V SREDNJEROČNEM OBDOBJU URESNIČITI
11.1.	Cilji na področju urejanja prostora
Na področju urejanja prostora bomo uresničevali cilje, ki smo jih zastavili v dolgoročnem planu. Predvsem bomo ohranjali in varovali zdravo življenjsko okolje in skrbeli za smotrno izrabo prostora. S skladno namensko izrabo površin bomo obvladovali in preprečevali konflikte med uporabniki prostora in ekološko nevarnostjo. Posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da bomo dosegli optimalne učinke glede naravnih pogojev ekonomskih efektov in interesov investitorjev.
Pri vseh posegih v prostor bomo upoštevali širši družbeni interes pred kratkoročnim individualnim. Razvoj bomo načrtovali usklajeno in po etapah, ki so določene v urbanističnih dokumentih.
11.1.2.	Cilji na področju komunalnega urejanja
Z načrtovanim komunalnim urejanjem bomo nadaljevali pričete akcije iz preteklega srednjeročnega obdobja. Z novimi posegi bomo zagotavljali kvalitetnejši nivo oskrbe s komunalnimi storitvami na območju občine ter prispevali k čistejšemu in bolj urejenemu okolju. Prednostno bomo reševali komunalno problematiko v novih in obstoječih stanovanjskih soseskah, kjer bo komunalno urejanje zemljišč sledilo stanovanjski gradnji.
11.1.3.	Cilji na področju urejanja infrastrukture
Nadaljevali bomo z obnavljanjem cest, s čimer bomo, povečali propustnost in dostopnost do centralnih naselij. V železniškem prometu bomo razširili mrežo železniških tirov do večjih DO, tako da bi pripomogli k preusmeritvi tovora iz ceste na železnico.
11.1.4.	Cilji področja varovanja okolja
Na področju varovanja okolja bomo nadaljevali z aktivnostmi za ohranjevanje in izboljšanje bivalnega okolja. Vsak poseg v prostor bomo obravnavali iz vidika varovanja okolja, izvajanje tega pa dosegli s sprejemanjem ustreznih odlokov in programov za varovanje.
Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine bomo vse posege v prostor preverili tudi iz tega vidika.
11.2. RAZVOJ V PROSTORU
11.	2. 1. Površine za stanovanjsko gradnjo
Družbeno stanovanjsko gradnjo in organizirano individualno stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali na območja, ki so določena v dolgoročnem planu občine in dogovorjena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti.
V tem srednjeročnem obdobju bomo družbena stanovanja v Lendavi gradili na območju centralne cone med Kranjčevo in Partizansko ulico, v centralni coni ob Župančičevi ulici, ter v Turnišču in Črenšovcih.
Prenovo stanovanjskih objektov bomo izvajali v Tomšičevi in Partizanski ulici, kjer bomo pridobili 31 stanovanjskih enot.
Individualno gradnjo bomo usmerjali le v zapolnitve obstoječih območij (v Lendavi) ter na območja, ki so za kmetijsko proizvodnjo manj primerna ter področja, ki so, oz. bodo urejena z zazidalnim načrtom. Posamezne lokacije bomo opredeljevali na podlagi urbanistične dokumentacije.
V Lendavi bomo v okviru stanovanjske zadruge pričeli z gradnjo 30-tih stanovanjskih enot na lokaciji, ki bo določena z urbanistično zasnovo naselja (le-ta bo končana do predloga srednjeročnega plana).
Tabela: Stanovanjska gradnja v letih 1986—1990
Lokacija	Blokovna Zadružna		Prenova	Potrebna urban, dokumentacija
	gradnja	gradnja		
Centralna cona Lendava — med Kranjčevo in				sprejet ZN
Partizansko	42			
— Župančičeva ul.	44			sprejet ZN
Turnišče	8			sprejet ZN
Črenšovci	6			nadom. grad.
				(LD)
Lendava — Tomšičeva ul.			14	ureditveni
				načrt
— Partizanska ul.			17	urbanistič.
— severni del naselja		30		nov ZN
11.2.2. Površine za industrijsko in obrtno dejavnost
Za industrijske dejavnosti so opredeljene lokacije v industrijski  coni v Lendavi, ter na nekaterih že obstoječih lokacijah s proizvodno dejavnostjo. Obrtno dejavnost bomo usmerjali v obrtno cono v Lendavi ali na posamezne lokacije v ostalih naseljih, kot to opredeljuje urbanistična dokumentacija.
Posege na nove površine bomo izvajali delno v skladu z že sprejeto urbanistično dokumentacijo, ali izdelali ustrezen prostorski izvedbeni akt.
V srednjeročnem obdobju 1986—1990 načrtujemo:
—	izgradnjo nove proizvodne hale v industrijski coni INA-Nafta (Ina TOZD Strojne delavnice)
—	širitev proizvodnih prostorov Planike v Turnišču
—	novo proizvodno halo za 1NDIP v Lendavi in pripravljalna dela za nadomestno zgradbo, ki bi jo pričeli graditi v naslednjem srednjeročnem obdobju
—	širitev proizvodnih prostorov Deloze v Veliki Polani in TOKO Žižki
—	rekonstrukcijo klavnice (ABC Pomurka, TOZD Predelava mesa)
—	širitev proizvodnih prostorov (ABC Pomurka, TOZD Tovarna močnih krmil)
—	izgradnja novih hlevov na Ginjevcu (ABC Pomurka, KG Rakičan TOZD PG Lendava)
—	določitev nove lokacije za selitev spremljajočih dejavnosti in izdelava zazidalnega načrta (TOZD Gradbenik)
nadaljevanje izgradnje avtobusne postaje (TOZD Avtobusni promet)
—	izgradnja zbiralnice grozdja v Centibi (KZ Lendava)
—	izgradnja silosov za moko v Lendavi
11.2.3.	Urejanje kmetijskih zemljišč
V tem srednjeročnem obdobju bomo za povečanje kmetijske proizvodnje uredili 2130 ha kmetijskih zemljišč. Za vsa območja bomo pripravili ustrezne prostorske izvedbene akte, v katerih bomo poleg tehničnih rešitev upoštevali tudi naravovarstven vjdik in potrebo po varovanju krajine.
Vsak ureditveni poseg bomo uskladili še z interesi lovskih in ribiških družin.
Tabela: Program urejanja kmetijskih zemljišč
	Skupaj	1. prior.	2. prior.
Obč. Lendava	2330	722	1408
KG Rakičan	310	310	—
— Genterovci	60	60	—
— Dobrovnik—Strehovci	.-.250	250	—
KZ Lendava	2020	412	1408
— Gradišče —Žižki	477	—	477
— Gosposko—Grudje	491	—	491
— Ložič	190	—	190
— Kobilje	300	300	—
— Dobrovnik	112	112	—
— Mostje	150	—	150
— Renkovci	300	200	100
Poleg navedenega posega za urejanje kmetijskih zemljišč bomo dokončali hidromelioracije na področju Turnišča II pod L prioriteto na površini 300 ha.
11.2.4.	Urejanje gozdnih zemljišč
Zaraščene površine, za katere ocenjujemo, da jih je na območju občine cca 270 ha, bomo namenili primarni rabi. Na osnovi dogovora med gozdno-gospodarskimi organizacijami in KZS bomo določili površine, kijih bomo usposobili za kmetijsko proizvodnjo oz. jih prepustili gozdu.
11.2.5.	Vodnogospodarske ureditve
V tem srednjeročnem obdobju bomo izvedli regulacijo Kobilj-skega potoka, zaradi obrambe pred poplavami, za potrebe melioracij pa regulirali strugo Ledave in tudi Kobiljskega potoka. Pričeli bomo tudi s sanacijo Črnca za potrebe oskrbe s pitno vodo in melioracij.
Še naprej bomo vzdrževali vodnogospodarske objekte in naprave, urejali korita vodotokov, ter z vodnogospodarskimi ukrepi omogočali izvajanje hidromelioracij in usposabljanje kmetijskih zemljišč.
11.2.6.	Ureditve v zvezi z raziskovanjem rudnih nahajališč
Za potrebe premogovnika v Benici bomo pričeli s pripravljalnimi in prvimi ureditvenimi deli, ki zaenkrat še ne bodo fizično posegla v kvalitetne kmetijske površine.
Prav tako bomo nadaljevali z raziskovanjem ležišč nafte in plina na območju občine, za kar bomo opredelili poseben režim pridobivanja zemljišč in dokumentacijo.
11.2.7.	Površine za rekreacijo, turizem in ljubiteljsko kmetijstvo
Za rekreacijo namenjamo že opredeljene površine v Petišovcih, Lendavskih goricah in Bukovniškem jezeru. Na rekreacijskem Območju ob hotelu Lipa v Lendavi bomo dokončali izgradnjo letnega kopališča. Območja, ki so predvidena za organizirano vinogradniško proizvodnjo bomo postopoma urejali in z ustrezno urbanistično dokumentacijo omogočali gradnjo gospodarskih kleti.
11.2.8.	Površine za komunalne dejavnosti
Površine za pridobivanje gline so določene v Dolgi vasi in se bodo v letih 1986—1990 povečale za približno 1,8 ha. Površine za pridobivanje gramoza so opredeljene v bližini Petišovcev, v letih 1986—1990 se bodo povečale za cca 1,5 ha.
V začetku tega srednjeročnega odbodja bomo še koristili odlagališče odpadkov pri Petišovcih, pričeli pa bomo z izdelavo prostorske preve-re za novo odlagališče komunalnih odpadkov za potrebe celotne občine. Ko bo lokacija izbrana, bomo ustrezno dopolnili tudi prostorski del družbenega plana.
11.2.9.	Sanacija območja razvrednotenih dobrin splošnega pomena
V tem srednjeročnem obdobju bomo sanirali in določili novo namembnost opuščenemu glinokopu pri Dobrovniku (površina 2 ha). Postopoma bomo tudi sanirali mala odlagališča odpadkov ob naseljih.
11.2.10.	Pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč
V prihodnjih 5 letih bomo komunalno uredili in opremili 2 ha zemljišč za potrebe organizirane stanovanjske gradnje. Nova stavbna zemljišča bomo urejali na manj vrednih kmetijskih površinah in na območjih, ki omogočajo doseganje minimalne gostote poseljenosti in izrabe zemljišč glede na ekonomske možnosti opremljanja s komunalno infrastrukturo.
S pridobivanjem zemljišč bomo pričeli tudi na območju premogovnika v Benici.
11.2.11.	Urejanje vodovodnega omrežja
Urejanje vodovodnega omrežja bo sledilo gradnji stanovanjskih sosesk, sanacijo najbolj vodovodnih sistemov in širjenje primarnega omrežja v vaška naselja, kjer vodooskrba ni zadovoljivo urejena.
V letih 1986—1990 bomo izvedli sledeče:
—	razširitev vodnega zajetja, krožni vod Črpališče Dol. Lakoš, Trimlini, suha Terma
—	rekonstrukcija vodovodnega omrežja v Kolodvorski, Partizanski, Vodni in Spodnji ulici,
—	novogradnja vodovodnega omrežja Dol. Lakoš—Gaberje
—	novogradnja vodovodnega omrežja Mostje, Radmožanci — Genterovci
—	pridobitev idejnih študij za sanacijo vodooskrbnih sistemov v KS in ostalih komunalnih naprav,
—	dovod protipožarne vode v industrijsko cono v Lendavi
—	izgradnja vodovodnega omrežja Genterovci—Kamovci . (200 m)
—	izgradnja sekundarnega vodovodnega omrežja v Radmožan-cih, Kamovcih, Genterovcih (4500 m)
—	širitev sekundarnega omrežja na območju Lendavskih goric (2500 m)
—	širitev sekundarnega omrežja v Žitkovcih
—	širitev sekundarnega omrežja v Turnišču
11.2.12. Urejanje kanalizacijskega omrežja v letih 1986—1990 načrtujemo sledeče:
—	etapna izgradnja čistilne naprave za Lendavo
—	rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja v Spodnji in Vodni ulici
—	povezava obstoječe kanalizacije na kolektor št. I
—	kanalizacija in čistilna naprava v Turnišču
—	rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja v Riharjevi, Rudarski in Kranjčevi ulici
—	izgradnja kanalizacijskega omrežja v Kamovcih (1500 m), Genterovcih (1500 m) in Radmožancih (2500 m)
—	širitev kanalizacijskega omrežja na območju Lendavskih goric Dolac — trgovina v Dolgi vasi (250 m)
—	Stara opekarna — Lendava (80 m)
—	Posebna šola — Altovi (50 m)
—	Vinska klet — L Rajon (50 m)
—	IV. Rajon (400 m)
—	Izgradnja sekundarnega omrežja v Dobrovniku, Strehovcih in< Žitkovcih
—	Izgradnja sekundarnega omrežja v Mostju
—	Izgradnja sekundarnega omrežja v Orešju, Zataku in Čentibi
11.2.12.	Lokacije novih infrastrukturnih omrežij
Prometna infrastruktura
Pri izgradnji prometne infrastrukture bomo delovali v smeri nadaljnje modernizacije in večjega tekočega in investicijskega vzdrževanja. V tem srednjeročnem obdobju bodo imele prednost investicije, ki zaradi manjših materialnih možnosti niso bile realizirane v obdobju 1981 — 1985, te investicije so:
—	asfaltiranje ceste Dobrovnik—Rašica v dolžini 1262 m
—	modernizacija ceste Lendava —Pince v dolžini 1550 m
—	modernizacije ceste Dolga vas—Dobrovnik v dolžini 7.650 m
—	asfaltiranje ceste Velika Polana—Nedelica v dolžini 2000 m
V obdobju 1986—1990 so planirane naslednje investicije na magistralnih cestah:
—	ojačitev ceste Črenšovci —Lendava, dolžina vkopa 5.670 m
—	manjše rekonstrukcije na odseku ceste Črenšovci —Lendava, dolžina vkopa 5.500 m
—	ojačitev ceste Lendava—Dolga vas, dolžina vkopa 1.300 m
—	ojačitev ceste Dolga vas—državna meja, dolžina vkopa 1.870 m
Asfaltirali bomo naslednje odseke lokalnih cest:
—	Petišovci —Benica v dolžini 2.565 m
—	Odranci—Trnje—Gomilica v dolžini 520 m
—	Mala Polana v dolžini 1.200 m
—	Žižki —Velika Polana v dolžini 1200 m
—	asfaltiranje ceste Gornja Bistrica—Melinci v dolžini 996 m — asfaltiranje ceste Kobilje—Motvarjevci v dolžini 1919 m — asfaltiranje ceste. Nedelica—V. Polana, dolžine 2515 m
Na področju železniškega prometa bomo pristopili k izgradnji industrijskih tirov za potrebe OZD v industrijski coni, predvsem za potrebe Gorenje—Varstroj in Primata ter vodili aktivnosti za izgradnjo železniških tirov za potreba rudnika v Benici tako, da bo izgradnja zaključena do začetka redne proizvodnje v rudniku.
Elektrogospodarstvo
V skladu s sprejetim srednjeročnim planom za obdobje 1986—1990 bo TOZD Elektro Murska Sobota nadaljevala z izgradnjo nizko napetostnega omrežja in z rekonstrukcijo 10 KV daljnovodov na 20 KV napeljalno napetost z izgradnjo daljnovodov in kablovodov na relacijah:
—	DV Lendava—Dobrovnik v dolžini 15 km
—	DV RTP Lendava—Lendava v dolžini 2 km
— DV RTP Murska Sobota—Gaberje v dolžini 10 km
—	DV RTP Murska Sobota—Gaberje v dolžini 12 km
Predvidena je izgradnja 16 transformacijskih postaj s priključki v skupni moči 1.500 KVA in gradnja poslovnih prostorov za rajon Lendava.
Sodelovali bomo pri pripravah gradnje hidroelektričnega sistema na Muri, pri čemer bomo zasledovali cilje čim bolj usklajenega poseganja v prostor ob reki Muri.
PTT dejavnost
V tem srednjeročnem obdobju bodo imele prioriteto izpadle investicije iz obdobja 1981 —1985 kot so položitev koaksilnega kabla Lendava—Murska Sobota, razširitev telefonskih central v Dobrovniku in Turnišču in PTT kanalizacija na relaciji Lendava, Hotiza, Lendava— Mostje in Lendava—Pince.
S tem se bo precej povečalo število telefonskih naročnikov (za 1400) in javnih telefonskih govorilnic (za 14).
Za potrebe 120-kanalnega prenosnega sistema VF PCM med GATC M. Sobota—VATC Lendava, bo v Lendavskih goricah montiran mikrovalovni reflektor na parcelni št. 4619/4 k. o. Lendava.
11.2.13.	Lokacije objektov družbenih dejavnosti
Za zadovoljevanje potreb občanov in povečevanje družbenega standarda bomo v naslednjih letih izgradili naslednje objekte:
—	prizidek k šoli v Turnišču, telovadnice v Turnišču, Črenšov-cih, Dobrovniku in Bistrici,
—	izgradnja vrtca v Črenšovcih, Bistrici
—	končanje kulturnega doma v Dobrovniku, ureditev dvorane v O. Š. D. Lugarič v Lendavi
—	izgradnja trgovine v Hotizi in Turnišču,
—	adaptacija združenega doma v Odrancih za potrebe trgovine
11.3.	PRIPRAVA PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV (PIA)
11.3.1.	Dopolnitev ali ali sprememba veljavnih PIA
Za izvajanje načrtovanih posegov v prostor na območjih, ki so že izdelana z urbanistično dokumentacijo, novi poseg pa ni v skladu z veljavnimi predpisi, bomo obstoječo urbanistično dokumentacijo dopolnili in uskladili z vsebino nove zakonodaje.
Take dopolnitve bo potrebno izdelati za:
—	ZN industrijske cone v Lendavi se spremeni in dopolni
—	ZN za del centralne cone v Lendavi se spremeni in dopolni
11.3.2.	Priprava PIA za posege v prostor
Za vse posege prostor, ki nimajo veljavne urbanistične dokumen-. tacije, bomo izdelali nove prostorsko izvedbene akte:
, KZ za območje Črnega loga pod Veliko Polano
PUP za območje izven naselij
URN za Kobilje in del Velike Polane
ZN za del naselja Odranci
ZN za del naselja Čentiba
ZN za del naselja Turnišče
ZN za območje ob Kolodvorski ulici v Lendavi
ZN za Tomšičevo naselje v Lendavi
ZN za stanovanjsko območje med Dolgo vasjo in Mlinom v Lendavi
PUP za naselje Petišovci, Lakoš, Gaberje, Kapca, Bistrica, Trnje, Žižki, Gomilica, Renkovci, Nedelica in Genterovci.
Do sprejetja PIA za naselja bomo lokacijsko dokumentacijo izdelovali na podlagi določil urbanističnega reda.
PIA —. prostorski, izvedbeni akti
ZN — zazidalni načrt
URN — urbanistični red naselja
PUP — prostorski ureditveni pogoji
11.3.3.	Priprava strokovnih podlag
Za izdelavo PIA, ki urejajo večje ali krajinsko (oz. urbano) občutljiva območja, bomo pripravili ustrezne strokovne podlage.
Strokovne podlage bomo pripravili za:
—	ureditvene načrte melioracij
—	prenos središča Lendava (URN)
—	urbanistični red naselja za Kobilje.
11.4.	ZBIRNI PRIKAZ POSEGOV V PROSTOR V OBDOBJU 1986—1990
Stanovanjska gradnja
—	centralna cona v Lendavi	nov ZN
—	prenova stanovanj v Lendavi .	URN
—	zadružna gradnja v Lendavi	nov ZN
—	Turnišče	LD
—	Črenšovci — stanovanjsko-poslovni prostori	LD
'industrija
—	INA TOZD Strojne delavnice izgradnja nove hale	LD
—	Indip — Nova proizv. hala	sprememba ZN
—	Planika Turnišče — Ureditev prostorov	LD
—	Delo za V. Polana — razširitev proizv. hale	LD
—	INA Nafta — prizidek pri tovarni fenolnih smol —	LD
razširitev avtomatske tel.centrale	LD
Prizidek k laboratoriju	• LD
—	Gorenje Varstroj —. vratarnice in proizvodna hala	LD
skladiščni prostori	LD
—	Toko Žižki — prizidek k proizvodni hali	LD
—	skladišče za žitarice pri mlinu v Lendavi	LD
—	TOZD Gradbenik — selitev vzporednih dejavnosti
v indust. cono	nov ZN
—	TOZD Avtobusni promet — Izgradnja avtobusne
*	postaje	LD
—	Intes — izgradnja silosov za moko	LD
—	Zlatorog Maribor — podpostaja za vodik pri obratu hidrogeniranja maščob	LD
kmetijstvo
—	ABC Pomurka — TOZD TMK: razširitev proizvod-
ne hale	LD
—	ABC Pomurka — KG Rakičan, TOZD PG Lendava, hlevi na Ginjevcu	LD
—	ABC Pomurka — KZ Lendava — zbiralnica grozdja v Čentibi	LD
—	ABC Pomurka — KZ Lendava TZO Dobrovnik prizidek k poslovnim prostorom in skladišču
turizem in gostinstvo
—	gradnja menjalnice ter gostinskega objekta na mejnem prehodu v Dolgi vasi	ZN
—	gradnja gostinskeg aobjekta v Lendavi (Avtobusna postaja)	LD
—	izgradnja letnega	kopališča v Lendavi	LD
—	brezcarinska trgovina na mejnem prehodu v Dolgi
vasi	LD
trgovina
—	samopostrežnica v Hotizi	LD
—	adaptacija zadružnega doma v Odrancih	LD
—	trgovina v Turnišču	LD
—	prodajni center Gorenje Commerce v Lendavi	LD
družbene dejavnosti
—	izgradnja vrtca v Črenšovcih	.	LD
—	izgradnja vrtca v Bistrici	LD
—	dozidava šole v Turnišču	LD
—	izgradnja telovadnice v Črenšovcih	LD
—	Dozidava telovadnice v Dobrovniku	LD
•	— dozidava telovadnice v Bistrici	LD
—	prizidek pri Ljubljanski banki v Lendavi	LD
—	obnova dvorane nafte	LD
energetika
—	Elektro M. Sobota — delovni prostori za rajon Lendava	’	LD
obrt
—	Obrtna zadruga LINDAU — izgradnja poslovnih prostorov v Lendavi	LD
promet
—	TOZD Promet in delavnice — izgradnja avtopralnice	LD
—	Certus TOZD Avtobusni promet — izgradnja avto-
busne postaje v Lendavi	LD
—	ureditev avtobusnih postajališč v Trnju, Nedelici, Renkovcih, Črenšovci, Gomilice, V. Polana in drugih naseljih	#
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudi LEINER L r.