UKD 316.75 Peter Jambrek ODNOS SLOVENCEV DO ŠTIRIH RAZVOJNIH SILNIC INVREDNOT: DO PARTIJE IN DRŽAVE, DO SVOBODE INOKOLJA V tej nalogi nosilec raziskave in avtor analizira podatke, ki so bili zbrani z javna mnenjsko anketo vzorca slovenske populacije junija leta 1986 ter na podlagi teoretičnega modela ki ga je predhodno sam izdelal za znanstveniprojekt o "Socialni strukturi sodobne slovenske dražbe." Podatke je dal na razpolago za pričujočo analizo in interpretacijo omenjeni projekt. V tem poročilu so kot explanandum obravnavane zlasti odvisne variable razvoj- no-ideološkepolitične kulture slovencev, in sicer . partijska ideološka orientacija liberal- no-tehnokratska orientacija, etatistično-egalitarna orientacija ter postindustrijska oziroma ekološka orientacija. V regresijskih modelih se te štiri razsežnosti politične kulture pojav- ljajo v vlogi odvisnih variabel, kijih pojasnjujemo z variablami razrednega in slojevskega položaja respondenta. Ugotovili smo, da partijsko ideološko orientacijo pogojuje (pozitivno) zlasti politična moč respondenta, njegovo zaupanje v politične inštitucije, etika dela ter (negativno) cerkvena religioznost. Liberalno-tehnokratska orientacija je pogojena (negativno) z zaupa- njem v stratifikacijski sistem in (pozitivno) z avtoritarnostjo ; etatistična (negativno) z izobrazbo in poklicnim položajem terz vrsto osebnih atributov, asociacije med ekološko orientacijo in variablami razrednega položaja in osebnostnih potez pa so zelo šibke oziroma nepomembne . In this research the author analyses data collected by an opinion survey of a sample of the Slovene population which was carried out in june 1986. In this report the focus was mainly upon the dependent variables of political culture . These are: the party ideological orientation, liberal technocratic orientation, statist-ega- litarian orientation, and postindustrial-ecological orientation . In the regression models these fourdimensions ot the Slovenian political culture take the role of dependent variables to be explained by the independent variables of class and social position of the respondent . It was founf that the party ideological orientation is (positively) determined by the political powerof the respondent byhislherpolitical trust, intrinsic evaluation of work and (negativelly) by church religiosity. Liberal-technocratic orientation is produced by the dis- trust in the stratification system and (positivelly) by authoritarianism . Statist orientation is associated with low edication and occupational position and with a numberof personality traits. Regression coefficients, however, of the ecological /post- industrial orientation, are all weak and non-significant statistically. javno mnenje, socialna struktura, ldeološka orientaclja, Slovenci, stratifikacija Pričujoča razprava je motivirana teoretično, v preliminarnem pomenu . Njen namen ni toliko izčrpneje prikazati razmerja med posameznimi izbranimi variablami socialne strukture in družbene zavesti v Sloveniji. Nasprotno, podati želim širok, tokrat uvodni pogled na odnose med nekaterimi razsežnostmi socialnega in kulturnega sistema, kakršnega bo razkrila empirična analiza mesta osebe v (a) sistemu distribucile dobrin in položajev, (b) v kulturnem sistemu distribucije simbolnih vrednosti, (c) analiza kognitivnega odnosa osebe do sistema ("zaupanje v sistem", "razredna zavest") ter (d) v normativno- akcijskem odnosu (v "ideološko-političnih orientacijah") do sistema . Z drugimi besedami povedano, raziskal bom odnose med (a) položaji osebe v stratifikacijskem sistemu, (b) njenimi osebnostnimi vrednotami, (c) strukturo percepcij 60 in evaluacij stratifikacijskega in političnega sistema, in (d) razvojnimi ideološkimi orientacijami . Končni eksplanandum raziskave so ideološke orientacije, s katerih lahko sklepamo na predvidljiva politična ravnanja individualnih in kolektivnih subjektov v sistemih socialne akcije. Pričujoča študija se opira na sociološka opazovanja, zbrana in urejena na podlagi javnomnenjske ankete reprezentativnega in slučajnega vzorca slovenskega prebivalstva . Anketiranje je bilo izvedeno junija in julija 1986, osnovni vzorec pa je obsegal 2056 oseb v starosti od 18 do 70 let. Ta anketa je metodološki instrument, ki operacionalizira kompleksni teoretični model raziskovalnega projekta "Razredna bit sodobne jugo- slovanske družbe in delovanje Zveze komunistov Jugoslavije" . Inštitucionalna nosilca projekta sta Raziskovalni inštitut Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo in Center za družbene razsikave pri Predsedstvu Cen- tralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Projekt vodi raziskovalna skupina v sestavi: Slobodan Bosnič, Vlado Cvetičanin, Petre Georgievski, Vladimir Goati, Peter Jambrek, Vladimir Obradovič, Miroslav Pečujlič, Stane Saksida, Vladimir Sultanovie, Ivan Šiber in Niko Toš (vodja raziskovalne skupine) . Teoretično-metodološki model raziskaveje izdelala delovna skupina v sestavi Slobodan Bosnič Vladimir Goati, Peter Jambrek (vodja delovne skupine), Vlado Obradovič, Ivan Šiber in Niko Toš . Popolnejše informacije o projektuvsebujejo nasled- nje publikacije: Projekat naučnog istraživanja (1985), Jambrek (1987), Socialna struk- tura sodobne slovenske družbe, vprašalnik (1986), in Jambrek, Kozmik in Hafner-Fink (1988) . 1 . Teoretični model razmerij med določili sistema družbene akcije V nadaljevanju tega članka opisujem izbor in konstrukcijo variable, ki predstavljajo vsakega od štirih osnovnih raziskovanih razsežnosti socialnega sistema, ter njihova hipotetična vzročno-posledična razmerja . Grafikon 1 prikazuje celoviti teoretični model razmerij med determinantami sistema socialne akcije . Grafikon 1: Teoretični model razmerij med determinantami sistema socialne akcije položaj v stratitikacijskem sistemu distribucije (materialnih) dobrin • kognitivni odnos normativno-akcijski (percepcije, evaluacije, 4 o . odnos do sistema zaupanje) do (razvojno-ideološke stratifikacijskega in orientacije) političnega sistema položaj v kulturnem sistemu distribucije (interioriziranih) simbolov in osebnostnih vrednot Položaj osebe v stratifikacijskem (a) in v kulturnem (b) sistemu imajo časovno prednost in zato iz dveh razlogov status neodvisne variable ("proizvajalcev", "pogojev") v razmerju do subjektivne strukture percepcij in evaluacij obeh sistemov . Prvič, položaja osebe v stratifikacijskem in v kulturnem sistemu sta v pretežni meri pripisana . 61 Dosedanje raziskave v svetu in pri nas (Lazič, 1987) dokazujejo, da so položaji v distribuciji materialnih dobrin, izobrazbe in politične moči medgeneracijsko pode- dovani, z izjemo manjšega deleža cirkularne ali neto mobilnosti, ki je posledica indi- vidualno pogojenih vzponov in padcev v stratifikacijski hierarhiji . Vrednostne orien- tacije osebe do religije, dela, naroda ali socialne avtoritete pa so predvsem proizvodi primarne socializacije v družini in v šoli . In drugič, domnevam, da so percepcije in vrednostne ocene stratifikacijskega in političnega okolja osebe predvsem proizvodi njenga objektivnega položaja ter pred- hodno interioriziranih vrednot, v manjši meri pa so rezultati primarne razredne in politične socializacije . Glede na domnevo o dednosti stratifikacijskega položaja in osebnostnih vrednot, štejem, da sta oba niza spremenljivk cirkularno povezana, da je njun vpliv recipročen, oziroma, da je njuno vzajemno razmerje posledica delovanja medgeneracijskih, tradi- cionalnih homeostatičnih mehanizmov . Šele specifične kombinacije vplivov razrednega položaja, primarne vrednostne socializacije, razredne zavesti in političnega zaupanja v opisovanem teoretičnem modelu hipotetično pojasnjujejo normativno akcijski odnos osebe do sistema, kakor se kaže v konkretnih razvojno-ideoloških in politično-pro- gramskih orientacijah. 2. Faktorska struktura razvojnih orientacij Šele po predhodni teoretični razmejitvi štirih osnovnih nizov variabel je bila izvede- na statistična analiza konfiguracije in grupiranja variabel v posebne "faktorje", "dimen- zije" ali "sindrome", torej ex post teoretično interpretirane statistične konstrukte faktor- ske analize. Faktorska analiza je razkrila tak vzorec razmerij med osnovnimi variablami, ki omogoča "preureditev" in "skrčenje" podatkov na manjši niz "komponent", v našem primeru štirih statistično pomembnih faktorjev . (Tabela 1) Ali pa je te statistične konstrukte možno tudi teoretično pojasniti, interpretirati? Moj odgovor je pritrdilen . Prvi faktor, ki pojasnjuje največ (skoraj 15%) skupne variance modela, sem na kratko označil s "partijskim" . Gre za grozd ideoloških orientacij, katerih vsebina je pozitivni odnos do vodilne politične vloge Zveze komunistov ter do njene monopolne vloge v razmerju do drugih političnih organizacij . Zvezi komunistov je pripisana tudi progresivna družbena fuukcija . Na zgornje izraze partijske lojalnosti se vežeta še prepričanji o avantgardni zgodovinski vlogi delavskega razreda ter militantnost do "drugače mislečih" s fundamentalističnih ideoloških izhodišč . Ta niz političnih prepri- čanj je seveda tudi empirično in teoretično razpoznaven kot "dogmatski marskizem", "boljševizem", "historični materializem", "leninizem" . Predstavlja torej konzervativno jedro ideološkega programa vladajočega političnega režima . Gre za izrazito ideološko, mitološko, politično religiozno simboliko, ki je v funkciji legitimizacije konkretne, parcialne politične in razredne formacije -Zveze komunistov . Naslednji statistično le malo šibkejši (skoraj 11% pojasnjene variance) faktorski vzorec je prejšnjemu diametralno nasproten . Gre za sklop prepričanj o družbenem pomenu podjetniške in individualne svobode, strokovnega znanja in nagrajevanja glede na sposobnost, delo in uspeh. Tudi ta sklop je praktično, teoretično in ideološko razpoznaven : kot "liberalizem", "tehnokratizem", "meritokratizem", katerega podlaga je lojalnost do gospodarske in politične demokracije, ob spoštovanju temeljnih pravic človeka in državljana . Skoraj enako statistično težo (10% pojasnjene variance) je dobil v našem faktor- skem modelu sindrom "avtoritarne modernizacije" . Nosilna variabla tega sklopa je vera v državno oblast, v centralizacijo .odločanja, politično avtoritarnost . Prav tako po- membna je z zgornjo asociirana egalitaristična orientacija, "ekonomsko-socialna urav- nilovka", prepričanje v razvojno funkcijo industrializma ter nezaupanje v prav tako funkcijo mauj izobraženih slojev oziroma "delavskega razreda" . Tudi ta ideološko-razvojni sindrom je teoretično znan in interpretabilen . Gre za model "avtoritarne politične mobilizacije", "etatizma" in "centralizma" v razvojni funkciji 62 industrializma kot najpomembnejše razsežnosti modernizacije ter seveda za oblastno prerazdeljevanje sredstev v funkciji uravnilovke . Ta faktor torej tudi statistično veri- ficira znano hipotezo o koaliciji med avtoritarno-modernizacijskimi vizijami političnih elit in egalitarnimi interesi množic . Tabela 1: Faktorska struktura razvojnih orientacij Orientacije Faktorji avtoritarno partijski liberalno ekološki -egalitarni -tehnološki -nuklearna razvojna orientacija -.64 -antinuklearna eko- loška zavest + .54 -antipopulacijska orientacija + .53 -reciklaža surovin + .48 -elitizem - anti- egalitarizem + .68 -liberalizem + .65 -tehnokratizem + .60 -zveza komunistov kot oblast .75 -Zveza komunistov kot avantgarda .68 -politični monopol ZK .67 -ideološka avtoritarnost .56 -delavski razred kot avantgarda .53 -etatizem centralizem .72 -egalitarizem .70 . -industrializem .46 -antidelavski elitizem .42 Četrto, po statističnem pomenu najšibkejšo komponento faktorskega modela pred- stavlja "zeleni" razvojni program, kije antinuldearen in antipolucijski - s poudarkom na varčnosti pri uporabi surovin ("reciklaža") . Na to ekološko "post-industrijsko" krista- lizacijsko jedro se veže še pozitivni odnos do kontrole oziroma omejevanja rojstev . Zdi se nam, da prikazani faktorski model precej zanesljivo odraža ideološko struk- turo slovenskega javnega mnenja. Njegovo notranje diferencirano, pluralno zgradbo iz 63 deloma ko-eksistirajočih, deloma pa polarno nasprotnih ideoloških orientacij "bolj- ševizma", "težkega industrializma", "liberalizma" in "post-industrializma" . Na podlagi korelacijske matrice štirih faktorjev lahko domnevamo o obstoju dveh polarnih parov ideoloških orientacij : "Partijsko-ideološki" nasprotuje 'liberalno- pod-jetniški" (koeficient korelacije med obema faktorjema = -0.15) ; "liberalno-podjetniš ka se (močno) izključuje s post-industrijsko-ekološko (faktorska korelacija = -0 .22), ter šibko z etatistično-industrijsko (faktorska korelacija = -0 .06) . V skladu z našim pričakovanjem je uegativna zveza med "boljševiškim" in "liberal- nim" programom . Teoretično povsem prepričljivo je seveda tudi izrazito nasprotje med "liberalno podjetniško" in "ekološko" orientacijo - čeprav bi glede na aktualne procese ideološke diferenciacije v Sloveniji morda lahko pričakovali koalicijo med liberalno in ekološko razvojno usmeritvijo na eni strani, ter med partijsko in etatistično na drugi . Ti dve "koaliciji" pa je ovrgla analiza njune statistične (dis)asociacije . Morda pa ekološka zavest pomeni vzpon nekega novega kolektivizma, občutka za preživetje skupnosti, ki je po eni strani v nasprotju z liberalno-individualističnim in podjetniškim ciljem, po drugi pa ni "v nobeni zvezi" z dvema etabliranima kolek- tivizmoma, partijsko ideološkim ter državno-industrijskim . 3 . Determinantne partijske ideološke orientacije Za merilo odvisne ideološke variable "partijnosti" (partijske lojalnosti, pravover- nosti, avantgardizma ...) bi lahko vzeli faktorsko vrednost respondenta kot sintetični statistični odraz osnovnih variabel, ki sestavljajo ta faktor . Te pa so indeksi oblastne, monopolne in avantgardne vloge Zveze komunistov, idejne militantnosti, ter avant- gardnosti delavskega razreda . Lahko pa se odločimo za izbor ene od teh izvirnih faktorskih komponent, tiste, ki je po možnosti hkrati značilni teoretični predstavnik faktorske dimenzije, in je tudi statistično z njo najmočneje povezana . Vsaka od obeh metodoloških opcij ima svoje prednosti in pomanjkljivosti . Če se odločimo za izbor "faktorskega skora" ("factor score") kot sintetičnega merila faktorske dimenzije, dobimo novo statistično konstruirano variablo, ki po eni strani vsebuje vse prvotne in teoretično že definirane prvine, po drugi strani pa se v novem konstruktu porazgubi interpre- tacijska vreduost konkretnih dimenzij . Težko je tudi oceniti konceptualno koherentnost in razvidnost novega konstrukta, to je respondentu na novo pripisane faktorske vred- nosti . Če pa se po drugi strani odločimo za izbor ene ali več izvirnih variabel - faktorskih komponent, pa se porazgubijo statistični "vložki" vseh drugih, ohranimo pa njeno (njihovo) konkretnejšo interpretacijsko moč . V tej fazi raziskave sem se odločil za izbor konkretnih reprezentantov faktorja . To pa pomeni, da se bo razlaga vezala ueposredno na ustrezno originalno variablo, oziroma indeks, sočasno in pogojno pa bom sklepal, da determinirani, ki vplivajo v tem posebnem primeru, delujejo tudi znotraj ustreznega faktorskega prostora v celoti, seveda v ome- jenem obsegu ter morda manj izrazito . V primeru obče dimenzije "partijnosti" sem za reprezentanta faktorja izbral indeks "pozitivnega odnosa do vodilne vloge Zveze komunistov v družbi" (ZKOBLAST), ki najmočneje korelira s faktorsko vrednostjo . V faktorski strukturni matrici dosega korelacija med ZKOBLAST in faktorjem partijnosti vrednost 0.75, kar pomeni, da ta faktor pojasnjuje (0,75)2 variance variable . Tudi konceptualno je indeks "vodilne vloge Zveze komunistov" nedvomno v središču teoretične definicije ustrezne ideološke di- menzije . Po tem uvodnem in metodološko površnem - približnem opisu izbora odvisne variable si lahko ogledamo rezultate analize (tabela 2) . Samo ena stratifikacijska variabla statistično pomembno vpliva na lojalnost do partijske ideologije . To je (predvidljivo) politični status osebe . Boljše determinantne te ideološke orientacije pa so posebnostne poteze in vrednote . Od šestih vzajemno kon- troliranih osebnostnih atributov, kijih štejemo za nasledke primarne kulturne in politič- 64 ne socializacije, izvajajo štirje neodvisen vpliv na inteuziteto partijske vezanosti . Slednja je pozitivno asociirana z etiko dela, "civilno religijo" in nacionalno vezanostjo, ter negativno s tradicionalno vernostjo . Partijsko ideološko pripadnost torej močneje kot statusno - razredni položaj (z izjemo njegove politične razsežnosti) determinirajo "mehkejše" variable kulturno-politične socializacije . Partijsko politično kulturo opre- deluje torej centralni sindrom njene tradicionalne ideologije, ter manj intenzivno občutene, obrobnejše in spremljajoče idejne prvine etnocentrizma, ateizma in delo-cen- trizma ("etika dela") . Tabela 2: Družbeno-sistemske determinante partijsko-ideološke vezanosti R - 0.02 iz obrazba stanovanjski položal premoženjski položaj R -0.18 lokalna tična mo oč- o12 0~ etnocentrizem poklic jugo-centrizem partit - -0.12 partijska lojalnost s cerkvena religiznost R - 0.16 taavantgardizem 0.13 idejno-politična zaupanje v 0.21 religoznost demokratičnost avtoritarnost pravičnost 0.7s slojevitosti O;LG etika dela ocena legitimnosti zveze komunistov percepcija dvo-razrednosti Partijska orientacija izrazito sovpada z nekritičnim odnosom do lastne organizacije in do demokratske uspešnosti vsega političnega sistema . V povzetku torej lahko rečem, da partijska idejuo-politična kultura ni pogojena s socialno-ekonomskimi razsežnostmi individualnega razrednega položaja, ampak je omejena na politično stratifikacijo družbe . Iz preliminarne analize je razvidno, da je partijska vezanost najmočnejša pri direktorjih in funkcionarjih; nekoliko izrazitejša pa je pri delovodskih poklicih . Ostali poklicni sloji izkazujejo približno povprečne vrednosti, razen kmetov in obrtnikov, ki (predvidlivo) odstopajo navzdol. Nadalje je to izrazito "status quo" ideologije, ki jo označuje zaupanje in nekritičnost do političnega sistema . Diferenciranajeseveda od simbolnega prostora, ki ga obvladuje cerkvena religioznost, povezana pa je z vrednostnima sistemoma naroda in dela . 4. Sistemske determinante liberalno-tehnokratske orientacije Od treh indeksov, ki tvorijo faktor liberalno-tehnokratske idejne orientacije sem z regresijskimi modeli analiziral dva: "liberalizem" in "elitizem" (oziroma "antiega- litarizem") . "Elitizem" je statistično najboljši prediktor faktorske dimenzije, "libera lnem" pa je najbližji njegovi teoretični formulaciji . 65 Tabela 3 : Družbeno-sistemske determinaute meritokratizma-elitizma R - 0.02 izobrazba stanovanjski R- 0.02 Položaj premoženjski etaocentazem položaj x00) lokalna jugo-centrzem Politična moč elitizem - -0.08 cerkvena religioznost meritokratizem, R -M antiegalita- idejno-Politična tizem *010 religioznost znupnnle v evtoritamost demokratičnost .0 =1 slop jjcvi lt tostI etika dela ocena llgitimnostI zveze komunistov orazrJa ddnostl "Elitizem!', katerega konceptualni prvini sta anti-egalitarizem in meritokratizem, pa tudi "ideologija enakih šans in neenakih nagrad", ni asociiran z nobeno od štirih osnovnih stratifikacijskih dimenzij, ki so bile vključene v ustrezni regresijski model . Okoliščina, da je elitizem "enakomerno" prisoten med vsemi sloji slovenske družbe, tako med objektivno privilegiranimi, kot tudi deprivir animi, kaže, da ni le element "lažne zavesti" višjih slojev o samih sebi, da torej ni le oblika njihove racionalizacije lastnega položaja. Nasprotno. Kaže, daje postal tudi ideologija, kije v funkciji splošno družbene legitimizacije stratifikacijske hierarhije. Od šestih osebnostnih atributov so z "antiegalitarizmom" povezani v okviru regresijskega modela trije, in sicer : pozitivno in sorazmerno šibko etnocentrizem in avtoritarnost, negativno (tudi šibko) pa tradicionalna religioznost (Tabela 3) . Močna prvina religioznih vrednot v slovenskem kulturnem prostoru je seveda egalizem in zato ustrezni empirični isledek ne preseneča . Tudi avtoritarnost in elitizem sta mnenjsko in vedenjsko kompatibilua. Kaže, da je "filozofija enakih možnosti" in individualne uspešnosti na osnovi kompetitivnosti postala sestavina nacionalne zavesti, morda celo identitete Slovencev - kot bi lahko sklepali na osnovi ustrezne pozitivne asociacije med etnocentrizmom in elitizmom . Kako pa naj interpretiramo negativno zvezo med percepcijo pravičnosti stratifikacije in antiegalitarno vrednostno orientacijo? V tem primeru se zdi, da rezultat analize daje osnovo za formulacijo hipoteze o odvisnosti percepcije od vrednostnega standarda: čim intenzivneje je respondent interioriziral meritokratske standarde socialne promocije, tem strožje ocenjuje stratifikacijsko realnost samo. Zato negativna zveza med meritokratskimi ideali na eni strani, ter stopnjo (posledične) kritičnosti ua drugi strani. Indeks "liberalizma" tvorita indikatorja zavzemanja za individualno svobodo in za samostojnost delovnih organizacij. Povprečna vrednost indeksa za vzorec slovenske populacije zavzema srednje mesto v nizu petih idejno-razvojnih vizij . Največ "točk" dobiva "partijnost", ki ji sledi "politična avtoritarnost", šele na tretjem mestu je "liberalizem" ki mu sledita "egalitarizem" in "ekološka orientacija" (predhodna analiza) . 66 Tabela 4: Družbeno-sistemske determinante liberalizma R= 0.006 izobrazba poklic stanovanjski pololaj l~1ski ~\ R - 0.02 lokalna etaocentrizcm politične moč . ~~ centrium Sig F 0.25 Lberalizem- jugo R --0 .02 Podjetniflca cerkvena religiozeost onontadja zaupanje v - ideno-politična demokraHČnost ~0 .(1& ral)noznost pravičnost slojeviloaH avtoritarnost ocena legitimnosti zveze komunistov etika dela pempcije dwrazrednosti Najmočnejša je liberalna (lahko bi rekli tudi samoupravna, svobodnjaška) orientacija med političnimi funkcionarji, in proti pričakovanju nizka med direktorji - ti dve, po socialnem položaju in moči najvišji grupaciji predstavljata tudi obe skrajni točki kontinuuma "liberalizma" . Ostale poklicne skupine se razvrščajo na vmesnih rangih, v neposredni bližini srednje vrednosti: varianca je nizka (0.70) . Po zgornjem pregledu nominalno razvrščenih podatkov (iz predhodne analize) ne preseneča, da so tudi linearna razmerja liberalizma kot odvisne variable s stratifikacijskimi variablami kot neodvisnimi šibka, oziroma statistično nepomembna . V regresijskem modelu, ki vključuje kot neodvisne osebnostne karakteristike, je pomembna edinole pozitivna zveza z etnocentrizmom. Vsaj v Sloveniji ima etnocen- trizem očitno demokratično, ne pa stereotipno pričakovane agresivno-avtoritarne vsebine. Nacionalna orientacija je torej osvobodilne, ne pa ekspanzivne narave (Tabela 4) . 5. Determinante etatistično-egalitarne orientacije Za predstavnika te faktorske dimenzije sem vzel indeksa etatizma - centralizma in egalitarizma. Oba korelirata približno enako močno s faktorsko vrednostjo . Industria- lizem in razvojni avtokratizem sta tudi pomembni, vendar šibkejši komponenti tega faktorja . Etatizem - centralizem je močneje prisoten med delavskimi, kmečkimi ter nižjimi uslužbenskimi sloji na eni strani poklicno- stratifikacijske lestvice, ter med političnimi funkcionarji na drugi. Višji uslužbenski sloji, strokovnjaki in direktorji izkazujejo podpovprečne vrednosti na ustrezni lestvici . Intenziteta egalitarizma pa je nekoliko drugače razporejena vzdolž stratifikacijske hierarhije . Njegova asociacija s poklicno lestvico skoraj linearno pada (čim nižji je sloj, tem bolj je egalitaren) začenši s kmeti, pa vse do obrtnikov, nato pa se pri nižjih uslužbencih spet dvigne, linearno pade do direktorjev ter se vzpne pri sloju funkcionarjev . 67 Tabela 5: Družbene determinante etatistično-egalitarne orientacije R - 0.09 izobrazba stanovanjski Paoaj •Qjy premooeajski Ioloal R = 0.20 lokalna etnocu,tzizcm politična moč ppg poklic -0 .15 • etatizem 011 jugo-centru :em - polidčaa psa cerkvene reugloznost avtoritarnost R - 0.04 jno itldustdalizem ide religiozn Vtična ost zaupanje v ,demokratičnost 024 avtoritarnost pravičnost ~0tib -028 slojevitosti etika dela ocena legltlmnosti ` zvezekomunistov percepcija dvorezrednosd Tabela 6: Determinante egalitarizma R - 0 .11 izobrazba stanovanjski polclaj premoienjski polofaj `o,Ia R- 0.15 q~ etnoanttizem lokalna politična moč poklic `014 0.i jugo-centrlum 0.08 cerkvena religioznost R a 0.02 009 0.12 Idejno-politiČna zaupanje v 0 .09 rGllgioznOBt demokratičnost pj39 -oz1 . avtoritansost pravičnost slojevitosti p1ti etika del& ocena kgitiinnosti zveze komunistov percepcija dvorazrednosd In kaj razkrijeta regresijska modela z etatizmom - centralizmom in egalitarizmom kot odvisnima variablama? Oba sta negativno določena s ključnima stratifikacijskima variablama izobrazbe in poklicnega položaja, samo egalitarizem pa (predvidljivo) tudi s stanovanjskim standardom (Tabeli 5 in 6) . 68 Regresijska analiza, ki predpostavlja linearne povezave med neodvisnimi stratifi- kacijskimi variablami ter etatizmom - egalitarizmom sama lahko le enostransko potrdi hipotezo o "koaliciji" politične birokracije z depriviranimi statusnimi sloji, katere programska osnova da je politična avtoritarnost in redistributivna logika . Tudi drugo stran hipoteze (o intenziteti te orientacije pri sloju funkcionarjev) pa potrjuje križanje z nominalno variablo poklica (rezultat ustrezne analizeje prikazan zgoraj) . Tabela 7 : Determinante "post-industrijske" (ekološke) orientacije R - 0.02 izobrazba poklic \ stanovanjski poloaaj \ premoi'enjskl poloaaj \ \ R - 0.02 lokalaa politlčna moč \ etnocentrizem Sig F - 0.15 \ jugo-centsbcm . post-industrijs csrkvena religioznost ekoloflca orientacija ide'n lttična R = 0.02 i"n~ nuklearke' rehQ .o xp ~' avtoritarnost zaupanje v demokracljo etika dela pravičnost slojevitosti ocena ligitmnosti zveze komunistov percepcija dvor=nosti Pravkar opisanim razmerjem pa oporeka izsledek o negativni korelaciji med percepcijo legitimnosti Zveze komunistov in etatistično orientacijo . Pričakovati se je dalo njeno pozitivno zvezo z dihotomno percepcijo razredne strukture . Kade, da v tem pogledu kvantitativno prevlada variabla nižjega statusa respondenta, ki določa njegovo manjšo partijsko vezanost . Tudi dvorazredna percepcija pa je, kot vemo, atribut nižjih statusnih slojev . Vse osebnostne poteze pomembno opredeljujejo politično avtoritarnost . (im bolj etnocentrična je oseba in čimbolj jugocentrična, religiozna in osebnostno avtoritarna je, tem bližje so ji egalitarno-centralistične razvojne usmeritve . Močna pa je njena negativna korelacija z etiko dela . Razumljivo je seveda, da prerazdelitvena logika ni združljiva z vrednotenjem dela, saj je v centra liziranih sistemih praviloma na slabšem tisti, ki proizvaja, in torej tudi daje več, kot tisti, ki delajo manj in slabše . 6. "Post-industrijska" in ekološka orientacija Razvojna usmeritev "mehkega socializma" in "zelenega programa" predstavlja v regresijski analizi variabla negativnega odnosa do gradenj novih nuklearnih elektrarn. Konceptualno združuje ta indikator prvine ekološke in post-modernizacijske zavesti . V celoti in v povprečju je ustrezna idejno-razvojna orientacija relativno najbolj šibka med slovenskim prebivalstvom v primerjavi z ostalimi tremi. Neizrazite so tudi njene pove- zave z drugimi raziskovanimi sklopi variabel, s stratifikacijskim, osebnostnim, ter razredno-zavestnim . Statistično zaznavna je le negativna zveza s percepcijo pravičnosti slojevitosti: čim bolj nekritična je oseba do stratifikacijskega sistem, tem nižja oziroma šibkejša je njena ekološka zavest. Pozitivno pa je z njo povezano vrednotenje dela (Tabela 7) . 69 LITERATURA Bosni!, Slobodan in drugi, "Projekat naučnog istraživanja : Klasno biče savremenog jugoslovenskog društva i delovanje Saveza komunista Jugoslavije", Ljubljana : RI FSNP,1985 Cankar, Ivan, Hlapci in druga dela, v Izbrana dela, Ljubljana: Cankarjeva založba,1955,1957 Jambrek, Peter, "Klase, poredak i promjene." V: Sociološki susreti, Beograd: JUS, 1987 Jambrek, Peter, Vera Kozmik in Mitja Hafner-Fink, Priprava ožje datoteke in indeksov za projekt "Klasno biče", Ljubljana : RI FSNP, 1988 Lazil, Mladen, U susret zatvorenom društvu, Zagreb : Naprijed, 1987 Lukacs, Georg, Povijest i klasna svijest, Zagreb: Naprijed, 1970 Nie, Norman H., et al., SPSS, New York: Mc Graw- ill,1975 Popovid, Mihajlo, Društveni slojevi i društvena svojest, Beograd : Centar za društvena istraživanja,1977 "Socialna struktura sodobne slovenske družbe", vprašalnik, Ljubljana: FSNP,1986 Kardelj, Edvard (Sperans), Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980 70