Ko se mi je pred nekaj leti ponudilo potovanje po Aljaski, sem si pred oči naslikala pokrajino neskončnih ledenikov in mogočnih ameriških jezercev. A moja predstava ni zajemala vsega, kar ta hladna severna dežela ponuja. Aljaska je namreč močno prežeta z naravnim bogastvom in edinstveno biotsko pestrostjo. ORNITOLOŠKI POTOPIS tam pokaže prave zimske zobe. Danes se prebivalci Aljaske večinoma preživljajo z ribištvom, turiz- mom, gozdarstvom ali rudarstvom. Svoje potovanje sem začela v znamenitem mestu druge države – Vancouvru v Kanadi. Tam so me poz- dravile značilne kanadske gosi (Branta canadensis), kormorani vrste Urile pelagicus in čižki vrste Spinus tristis. Naslednji dan pa sem že stopila na aljaška tla, kjer sem obiskala ribiško mestece Ketchikan, znano tudi kot Prestolnica lososov. Aljasko namreč naseljuje kar sedem vrst lososov. V enemu izmed potokov sem imela možnost opazovati lososa grbavca (Oncorhynchus gorbuscha), vztrajno plava- jočega proti toku deroče vode. Nedaleč stran so se družili vrani: vrane vrste Corvus brachyrhynchos ter bleščeči se krokarji (Corvus corax). Medtem ko je zahodni človek te črne ptice bolj ali manj pre- ganjal, jih domorodna ljudstva Aljaske častijo kot svete ptice. Tradicionalno umetnost ameriškega DIVJA ALJASKA – SKRIVNOSTNA ODDALJENA DEŽELA / / Vanesa Bezlaj Tundro, obarvano v neskončne odtenke barv, si lahko ogledamo v Narodnem parku Denali. A ljaska je največja zvezna država Združenih držav Amerike. Ko so jo Rusi leta 1867 prodali Američanom, se niso zavedali, kakšno bogastvo so izgubili. Nekaj let kasneje se je začela znamenita zlata mrzlica, ki je na skrajni sever države privabila več deset tisoč Američanov z željo po odkritju novih virov te plemenite kovine. A šte- vilni iskalci zlata so podlegli neukročeni naravi, ki Svet ptic 01, marec 2022 14 severa sem lahko opazovala v značilnih stebrih – totemih, ki so izklesani iz debel orjaškega kleka (Thuja plicata). ZLATO BOGASTVO NARAVE Proti severu se je pokrajina začela vedno bolj spre- minjati. Prikazali so se prvi težko pričakovani ledeniki, ki svoja ledeniška čela lomijo v morje. Za piko na i impresivni pokrajini so poskrbeli čudoviti sinji (Larus glaucescens) in ledni galebi (Larus hyperboreus) ter jate polarnih čiger (Sterna paradisaea) in lastovk vrste Tachycineta bicolor, ki so se spreletavale nad prodišči rek. Ena izmed vrst ptic, ki je bila zelo visoko na seznamu mojih želja, je bil seveda tudi znameniti ameriški jezerec (Haliaeetus leucocephalus). Popula- cija tega mogočnega orla, ki je tudi simbol Združe- nih držav Amerike, je v drugi polovici 20. stoletja ZNAČILNOSTI DEŽELE Površina: 1.717.854 km 2 Najvišja gora (tudi ZDA): McKinley (6190 m) Št. prebivalcev: 710.231 Št. vrst ptic: 530 vrst Št. endemitov: 1 vrsta (snežni strnad vrste Plectrophenax hyperboreus) Št. narodnih parkov: 8 Kanada Rusija Juneau Anchorage Barrow Kenai Aljaški zaliv Čukotsko morje Beringov preliv MORMON vrste Fratercula corniculata. Svet ptic 01, marec 2022 15 tam doživela močan upad. Kasneje si je vrsta na srečo opomogla. Moja želja o opazovanju vrste se je izpolnila, a ob prvem srečanju ta ni bila videti prav mogočna. Prve ameriške jezerce sem namreč zagledala na obcestnih lučeh, kjer so si sušili pre- močeno perje in dajali vtis napihnjenih kokošk. Na poti sem naredila krajši postanek ob velikem nakupovalnem centru, kjer sem doživela manjše presenečenje ob pogledu na slovensko Radensko. Z nasmehom na obrazu sem se nato odpravila čez prelaz ''White Pass'' (873 m n. m.), ki slovi po ne- skončnih kolonah rudarjev v iskanju zlata. Vlak me je pripeljal v območje neskončnega iglastega gozda, ki se je z višino prelevil v skalnato z mahom pokrito pokrajino, kjer kraljujejo gorska jezera in slapovi. MED VALOVI TIHEGA OCEANA Morda moje potovanje ni bilo čisto pravo ornito- loško, saj sem teden dni preživela na turistični križarki. Medtem ko so ljudje uživali v luksuzni ponudbi na ladji, sem jaz večino časa preživela na krovu, od koder sem opazovala naravo in razmi- šljala, do kam vse seže človekov vpliv. Moj ogromni plavajoči dom me je zapeljal v različne zalive ob obali, kjer sem lahko opazovala igrive orke (Orcinus orca) in plavajoče kose ledenikov. Ozračje se je spre- menilo, ko je ladja zaplula na odprto morje, kjer nas je zajela močna nevihta. Naša križarka se je med ogromnimi valovi zibala kot nemočen čolniček. Takoj sem izkoristila priložnost, saj sem v svojem načrtu imela le eno – videti vsaj enega viharnika. Ljudje so od vrtoglavice in morske bolezni slabot- no ležali v svojih kabinah, jaz pa sem se odpravila na krov, kjer sta me silovito pozdravila veter in oster dež. Vsa premočena sem tekala sem ter tja po krovu, da bi le uzrla želeno ptico. In takrat se je pri- kazal! Nad valovi je jadral viharnik vrste Ardenna tenuirostris. Namenil mi je nekaj trenutkov, potem pa skrivnostno izginil v nevihti. SLIKOVITA NARODNA PARKA Da bi uzrla še zadnje lepote aljaške zemlje, sem se namenila v dva prečudovita narodna parka. Prvi, ki sem ga obiskala, je bil narodni park Kenai, kjer se srečajo gore, ledeniki in morje. V parku najdemo skoraj 40 ledenikov, odetih v tisoče odtenkov tur- kizne. Hoja je dovoljena le po označenih poteh, po klifih pa prepovedana, saj tam gnezdi veliko vrst ptic. Z majhno ladjo smo se jim dovolj približali, da sem lahko opazovala lumne (Uria aalge) in debelo- kljune lumne (Uria lomvia) ter njorke vrste Cepphus columba. Poleg so se drenjali triprsti galebi (Rissa Zanimive vrste ptic: ameriški jezerec (Haliaeetus leucocephalus), triprsti galeb (Rissa tridactyla), galeb vrste Rissa brevirostris, debelokljuna lumna (Uria lomvia), njorka vrste Cepphus columba, mormon vrste Fratercul corniculata, čopasti mormon (Fratercula cirrhata), alka vrste Cerorhinca monocerata, očalasta gaga (Somateria fischeri), harlekinka (Histrionicus histrionicus), šoja vrste Perisoreus canadensis, lastovka vrste Tachycineta bicolor. SEVERNI JELEN (Rangifer tarandus) Mesta na Aljaski so majhna, saj štejejo le nekaj ulic, kjer navadno najdemo le eno trgovino z živili in nekaj barov. LEDENIKI v tisočih odtenkih turkizne barve v Narodnem parku Kenai. GALEB vrste Rissa brevirostris Mladič SIVEGA JUNKA (Junco hyemalis) ŠOJA vrste Perisoreus canadensis. Svet ptic 01, marec 2022 16 drugi največji na Aljaski, njegovo pokrajino pa sestavlja tajga, ki je dom mnogih vrst ptic, tudi beloperutega krivokljuna (Loxia leucopterase) ter sinic vrst Poecile rufescens in Poecile hudsonicus. V parku je visoko nad mano jadral planinski orel (Aquila chrysaetos), med vejami dreves so se spre- letavale šoje vrst Cyanocitta stelleri in Perisoreus canadensis, mogočno lopatasto rogovje pa je že na daleč izdalo losa (Alces alces). Dežela v parku se ponekod preliva iz tajge v tundro zanimivih oblik v objemu špičastega gorovja. Z manjšim avtobu- som sem se peljala po tamkajšnjih makadamskih poteh, kjer so se pred mojimi očmi nemoteno sprehajali slavni grizliji (Ursus arctos horribilis), barjanski jerebi (Lagopus lagopus) in severni jeleni (Rangifer tarandus). Ob mojem prenočišču pa so v družbi rdečih veveric (Tamiasciurus hudsonicus) za hrano stikali ljubki sivi junki (Junco hyemalis). Aljaško gorovje se je zvečer obarvalo v živo rdeče barve, trenutek pa so mi skoraj pokvarili ogromni roji nadležnih komarjev. Svoje potovanje sem zaključila v Fairbanksu, ki velja za najhladnejše mesto v notranjosti države. V dnevih mojega potovanja mi je Aljaska močno prirasla k srcu, zato sem se od nje stežka poslovila. Še zadnjič sem občudovala lepoto ledenikov in tajge ter se nato odpravila proti letališču. Aljaska je ena izmed najizjemnejših dežel, kar sem jih kdaj videla. Ljubiteljev narave, predvsem pa ptic, ne bo nikoli razočarala. tridactyla) in galebi vrste Rissa brevirostris, ki so jim zelo podobni, le da imajo rdeče noge. Na majhnih skalnih otočkih so leno poležavali pegasti tjulnji (Phoca largha) in severni morski levi (Eumetopias jubatus), mojo pozornost pa je ujel tudi mogočen kit grbavec (Megaptera novaeangliae). Družbo v vodi so mu delali prikupni mormoni vrste Fratercula corniculata in njihovi sorodniki, čopasti mormoni (Fratercula cirrhata) ter alki vrste Cerorhinca monocerata. Dan so mi polepšale še številne race, med njimi so me s svojo obarvanostjo najbolj nav- dušile gage (Somateria mollissima), pisane (Somateria spectabilis), ruske (Polysticta stelleri) in celo očalaste gage (Somateria fischeri) ter harlekinke (Histrionicus histrionicus) in zimske race (Clangula hyemalis). Obiskala sem tudi Narodni park Denali, ki se postavlja z najvišjo goro Združenih držav Amerike – McKinley. Imela sem srečo, da sem goro lahko videla, saj jo večina časa zakrivajo oblaki, ki na Aljaski povprečno tri mesece ustvarjajo dež, v preostalem delu leta pa sneg. Park je po velikosti Z manjšim avtobusom sem se peljala po makadamskih poteh, kjer so se pred mojimi očmi nemoteno sprehajali slavni grizliji (Ursus arctos horribilis), barjanski jerebi (Lagopus lagopus) in severni jeleni (Rangifer tarandus). Ob mojem prenočišču pa so v družbi rdečih veveric (Tamiasciurus hudsonicus) za hrano stikali ljubki sivi junki (Junco hyemalis). Iz oblakov se zelo redko prikaže tudi NAJVIŠJA GORA Aljaske in Združenih držav Amerike – McKinley. Značilni TOTEMI, izklesani iz debel orjaškega kleka (Thuja plicata). vse foto: Vanesa Bezlaj GRIZLIJI (Ursus arctos horribilis) na poti v Narodnem parku Denali. PRIPOROČENA LITERATURA ZA TISTE, KI NAČRTUJETE OBISK ALJASKE Spletna stran Narodnega parka Denali: https://www. nps.gov/dena/index.htm Spletna stran Narodnega parka Kenai: https://www. nps.gov/kefj/index.htm Portal alaska.org (vrste ptic in najboljše lokacije za njihovo opazovanje): https://www. alaska.org/guide/birding Arms Trong , R. H. (2015): Guide to the Birds of Alaska (6. izdaja), Alaska Northwest Books, Portland Svet ptic 01, marec 2022 17