GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIV. KAMNIK, 9. APRILA 1984 • Izvoljeno novo vodstvo občinske skupščine Vsi trije zbori so imeli veliko dela Potem, ko na prvi občinski kandidacijski konferenci SZDL delegati niso določili kandidata za predsednika občinske skupščine Kamnik, so se 27. marca zbrali na ponovljeni kandidacijski konferenci in za novega predsednika skupščine občine evidentirali Antona Ipavica. Dosedanji predsednik kljub podpori v vseh temeljnih sredinah funkcije ni hotel več opravljati. Takoj po kandidacijski konferenci je bilo zasedanje vseh zborov skupščine občine, na katerem so Antona Ipavica tudi izvolili za novega predsednika kamniške občine. Za podpredsednika sta bila izvoljena Vanda Rebolj in Milan Macinič, predsednik zbora krajevnih skupnosti bo v naslednjem delegatskem obdobju Tone Žibert, zbora združenega dela Ivan Peršin in »Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Kamnik«. Za-• vedajo se, da sam akt še ne bo rešil vseh zagat, vendar le nakazuje* tomeljne usmeritve reševanja problema razvoja. Nekaj uspehov pa se že vidi. Tu gre predvsem za ustanovitev šole s prilagojenim programom 27. julij za učence, ki so se več let morali voziti v šolo Homec. V ta namen je bil adaptiran nekdanji dijaški dom, ki zelo dobro ustreza namenom te šole. Tudi sklep o začetku gradnje zdravstvenega doma so v vseh samoupravnih okoljih posvetili veliko skrb, gradnja se je zdaj začela. Kjer je prišlo do motenj v razvoju samoupravljanja oziroma vodenja delovnih organizacij, je bilo treba uporabiti tudi ukrepe družbenega varstva. Taki primeri ANTON IPAVIC, diplomirani pravnik, roj. 1949, novi predsednik občinske skupščine IVAN PERŠIN, strojni tehnik, roj. 1940 predsednik zbora združenega dela občinske skupščine družbenopolitičnega zbora Marto Žerko. Na zasedanju so tudi dejali, da je bilo delovanje skupščine v preteklem obdobju dobro; vse seje so bile sklepčne z več kot dvo tretjinsko večino. To se je dovolj dobro videlo tudi na zadnjem zasedanju, saj je bila udeležba skoraj stoodstotna: Značilno za dveletno obdobje skupščine je, da so imeli vsi trije zbori ogromno dela, obravnavane zadeve na skupščinskih zborih pa so največkrat zadevale gospodarstvo. Skupščina se je namreč dobro odzivala na trenutne družbene probleme. Temeljni akt, ki so ga sprejeli zbori skupščine je vprašanja in odgovore ponovno ■ objavlja Kamniški občan, saj bi s tem te informacije lahko dosegle Na seji skupščine so izvolili tudi podpredsednike zborov občinske skupščine in sicer: STANKO GOLOB, gimnazijski maturant, roj. 1944 za podpredsednico zbora združenega dela BORISA BAVČARJA, lesni tehnik, roj. 192S, za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti in MIRKA PODBE VŠKA, upokojenec, roj. 1915, za podpredsednika družbenopolitičnega zbora kar najširši krog kamniških občanov. MARKO JENŠTERLE VANDA REBOLJ, profesorica, roj. 1947, nova podpredsednica občinske skupščine MILAN MARINIČ, dipl. ing. elektrotehnike, roj. 1952, novi podpredsednik občinske skupščine TONE ŽIBERT, absolvent VEKŠ, roj. 1947, predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine so bih štirje (Stanovanjsko komunalno gospodarstvo - SKG, tozd Gostinstvo in žičnice, Glasbena šola in Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti). Izkazalo se je, da so ukrepi družbenega varstva v precejšnji meri zaustavili škodljive procese, vendar pa niso razrešili vseh nakopičenih težav. Delegati so v času od 14. aprila 1982 do 28. decembra 1983 postavili 175 delegatskih vprašanj. Največ jih je bilo v zboru krajevnih skupnosti, najmanj pa v družbenopolitičnem zboru. Delegati so v zadnjem času tudi izrazili željo, naj delegatska MARTA ŽERKO, ekonomski tehnik, roj. 1941, predsednica družbenopolitičnega zbora občinske skupščine OBISK DELEGACIJE IZ REPUBLIKE ZAMBIJE V KAMNIKU V Kamniku se je v sredo, 4. aprila mudila 4-članska skupina predstavnikov Oddelka za industrijsko participatorno demokracijo pri Kabinetu predsednika Republike Zambije. Skupino so sprejeli Anton Ipavic, predsednik SO Kamnik, Franc Jeras, predsednik IS SO Kamnik, Lado Podbevšek, predsednik OK ZKS Kamnik, Anton Fišer, predsednik OK SZDL Kamnik in Franc Sikošek, predsednik Občinskega sveta ZSS Kamnik. Goste so seznanili z nastankom oz. zgodovino Kamnika, razvojem in delovanjem samoupravnega sistema, s položajem in vlogo občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti v našem političnem sistemu, z gospodarskim razvojem občine Kamnik, vlogo DPO v samoupravnem sistemu in nadaljnjimi smermi razvoja samoupravljanja. Delegacijo iz Republike Zambije je še zlasti zanimalo kako poteka ^utibupravljanje v praksi in s IcaScsbdU; težavami se urecujemo pri uveljavljanju delegatskega sistema. Gostje so bili izredno presenečeni nad podatkom, da v občini Kamnik praktično ni nezaposlenih in da brezposelnost ni bila v povojni zgodovini Kamnika nikoli problem. Živo zanimanje so pokazali tudi za naše izkušnje v zvezi z izobraževanjem, še zlasti ob delu tat o vlogi sindikata pri tem. T. I. Volilna seja občinskega sindikalnega sveta Člani občinskega sveta ZSS Kamnik, predstavniki organov* OS ZSS, predsedniki konferenc OOZSS ter številni vabljeni so se v petek, 28. marca sestali na letni volilni seji občinskega sveta ZSS Kamnik. Pregledali so lanskoletno delo, ocenili gospodarjenje, sprejeli delovni program za 1984. leto ter izvolili nosilce najodgovornejših funkcij v občinskem sindikalnem svetu. Ugotovili so, da je bilo delo sindikata v lanskem letu uspešno, saj je deloval na številnih pomembnih področjih. Manj uspešni so bili splošni rezultati gospodarjenja v naši občini. V resoluciji je bila načrtovana 3,5 odstotna rast indus: ijske proizvodnje, vendar so delovne organizacije proizvedle le za 0,6 odstotka več kot v letu 1982. Vzroki za zaostajanje so številni - od velike fluktuacije delovne sile pa do slabe kvalitete ernbalaže. Tudi oprema je v glavnem iztrošena, zato ne more prispevati k večji produktivnosti. Izvoz naj bi se po načrtu povečal za 19 odstotkov na konvertibilno področje, vendar se je zmanjšal, na konvertibilno področje so delovne organizacije izvozile za 4 odstotke manj. Razveseljivo pa je stanje v kmetijstvu, kjer se je povečal odkup mesa, mleka in krompirja, precej denarja pa je bilo vloženega v zasebni sektor zajzgrad-njo živinorejskih objektov in nakup mehanizacije. Na seji so sprejeli tudi delovni program občinskega sveta za leto 1984. Občinski svet bo še naprej spremljal gospodarjenje in razporejanje dohododka, posvetil se bo uveljavljanju delegatskega sistema in tudi uveljavljanju drobnega-gospodarstva v sodelovanju Iransko - iraška vojna predstavlja, vsaj po televizijskih posnetkih sodeč, spopad, ki v marsičem spominja na slovite pozicijske bitke v prvi svetovni vojni. Nedvomno je vojna (tako kakor vse v novejšem času) zanimiva z vojaškega stališča (uporaba nekaterih novih orožij, taktičnih in strateških prijemov itd.), saj je to najdaljši spopad po Vietnamu. 14. občinska očiščevalna akcija! Občinska očiščevalna akcija je organizirana zato, da se vanjo vključimo vsi delovni ljudje in občani in očistimo vse krajevne skupnosti prav vse nesnage, ki se je nabrala v zimskem času. Vse smeti bomo odložili v vrečke, ki bodo pripravljene v ta namen ter jih odložili na določena mesta. Akcija se bo pričela v vseh KS ob 8. uri. * Ni dovolj, da imamo očiščeno le okolje okrog doma, temveč poskrbimo, da bočistoVse območje naše občine. Zato pozivamo mlajše in starejše, ki jim je do čistega in zdravega okolja, da se te koristne akcije polnoštevilno udeležijo! Krajevne organizacije SZDL občine Kamnik prav gotovo pa tudi s političnega. Obe supersili sta vsaj na prvi pogled izključeni iz »igre«, čeprav pri takšnih rečeh ni odkritih po-\tez in se šele kasneje izakaže. 'kdo je bil pravzaprav močni »prijatelj«. Nedvomno pa je to neva-,ren spopad, ki lahko kaj hitro preraste okvire Bližnjega oziroma Srednjega vzhoda in zaneti širok požar. Kolikšno bi bilo ob tem tveganje, če bi skušali napovedati skorajšnji poraz ene ali druge strani? Nedvomno precejšnje, še posebej zaradi tega. ker so bili še nedolgo tega marsikje mnenja, da se Iran vsaj v vojaškem pogledu ne more več »pobrati«. Hkrati pa je bilo tudi veliko ocen. da se Iraku bliža vojaški in politični polom. Očitna so vsa ta mnenja izraz, trenutnih razmer tako znotraj Irana in Iraka^pa seveda političnih potreb, katerih namen ni vedno povsem jasen. Nedvomno hfi res. da je položaj Iraka toliko trdnejši, kolikor bolj je Homei-nijev režim nevaren bližnjim in daljnim sosedom. Yerjetno bi Iran dosti laže premagoval vse težave vojne in požel nekaj več odobravanja tudi na politični sceni, če bi bil vsaj nekoliko sprejemljiv za države Bližnjega in Srednjega vzhoda. Tako pa si fundamentalistični in ortodoksni islamizem sam reže korenine večjega uspeha, čepravje verjetno res, da ima dovolj skritih zagovornikov tudi v tistih islamskih državah, ki so najbolj goreče nasprotnice iranskega režima. A zdi se. da je prav ta tleči verski fanatizem (ki se v drugih državah ne more in sme manifestirati prav javno) nekakšna tempirana bomba, ki spravljajo sosede Irana v neprijeten položaj. Toda kljub temu bi bilo nekoliko naivno pričakovati, da se bo v tem spopadu kaj bistvenega premaknilo brez takšne ali drugačne asistence velikih sil. JANEZ KOVAČlC Na koncu so izvolili tudi nove nosilce najodgovornejših funkcij. Predsednik je Franc Sikošek, ki je že doslej opravljal to funkcijo, podpredsedniško funkcijo bo v novem mandatnem obdobju opravljala Ivanka Jerman, sekretar pa bo Božidar Spruk. z Obrtnim združenjem Kamnik. Spremljal bo tudi področje šolstva - uresničevanje usmerjenega izobraževanja, vodil akcijo za pravočasno zagotavljanje delovne prakse ter spodbujal sodelovanje učencev z OZD. Uveljavljal bo svojo funkcijo tudi na področju kulture, oddiha, športa in rekreacije ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Nadaljeval bo z uresničevanjem družbenega dogovora o kadrovski politiki ter opravljal še številne druge naloge. M. R • S seje skupščine za zaposlovanje Enoletni pregled dela skupščine Delegati skupščine samoupravne skupnosti za zaposlovanje so konec marca razpravljali o delu skupščine in njenih organov v preteklem letu. Poročilo o delu skupščine in njenih organov v preteklem letu ugotavlja, da je bil realiziran celoten zastavljeni program dela. Pri tem je skupščina namenila posebno pozornost spremljanju izvajanja politike zaposlovanja, začrtane v SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, delegatom zborov občinske skupščine pa je. bila posredovana analiza izvajanja politike zaposlovanja z ugotovitvami. Skupščina je v preteklem letu izvedla vse aktivnosti za pripravo načrta zaposlovanja za letošnje leto, sprejela pa je tudi že SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, tako za 1984. kot za 85. leto, saj se predvideva, da bo to v bodoče srednjeročni akt. Gre torej za določeno racionalizacijo dela -ki je glede na kompleksnost postopka sprejemanja sporazuma, kot tudi glede vsebinskega vidika smortnra - saj se cilji politike zaposlovanja v srednjeročnem obdobju bistveno ne spreminjajo. Skupščina je nadalje redno spremljala izvrševanje finančnega načrta skupnosti in glede na presežke, ki so se pojavljali - skladno z zakonom - spreminjala prispevno stopnjo. Redno je spremljala tudi izvajanje štipendijske politike, ter se vključevala v delo medobčinske skupnosti za zaposlovanje in Zveze skupnosti za zaposlovanje, sodelovala pa je tudi pri delu občinske skupščine socialnega varstva, ter pri pripravi občinske resolucije in stabilizacijskega načrta. V preteklem letu se je skupščina sestala na štirih sejah, ki so bile vse sklepčne, za kar gre priznanje konferencam delegacij iz združenega dela, ki so - z izjemo dveh - odgovorno sodelovale. Iz pregleda prisotnosti na sejah je razvidna popolna odsotnost kmetov - kooperantov, slabo pa je sodelovalo tudi obrtno združenje. Glede na zastavljene razvojne usmeritve, bo potrebno delo obeh delegacij spodbuditi. Močno zaviralno je na delo skupščine vplivala tudi skromna udeležba delegatov iz krajevnih skupnosti, predvsem tistih oddaljenejših, pa tudi tistih, ki so se ob začetku mandata trdovratno borile za svoje delegatsko mesto v skupščinah SIS. Ker je z neaktivnostjo delegatov ogroženo delo skupščin in s tem ovirano uveljavljanje skupščine kot mesta sporazumevanja in dogovarjanja, so na skupščini na take razmere posebej opozorili. S temi dejstvi bodo seznanili tudi družbenopolitične organizacije v občini. Poročilo o delu skupščine razčlenjuje tudi delo vseh petih odborov skupščine. Delagati so poročilo o delu skupščine v preteklem letu ocenili kot dobro. Razen navedenega poročila so se na skupščini seznanili tudi s poročilom Strokovne službe samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, ki opravlja delo tudi za kamniško skupnost. Z nekaj dopolnitvami, ki jih je predložila strokovna služba so delegati poročilo potrdili, enako tudi predlog plana delovne skupnosti Strokovne službe samoupravnih skupnosti za zaposlovanje za letošnje leto. V nadaljevanju seje so delegati pregledali finančno poročilo kamniške skupnosti za preteklo leto in ga brez pripomb potrdili, enako tudi predlog plana skupnosti s finančnim načrtom za letošnje leto. Iz finančnega načrta je razvidno, da so nekatere postavke precej poskočile, predvsem tiste, ki se nanašajo na pokrivanje republiške solidarnosti, namenjene za socialno varnost in pripravo za zaposlitev. Precej večja pa bodo tudi sredstva, namenjena za občinski program ISa seji so delegati ponovno izvolili naslednje funkcionarje skupščine: predsednka skupščine: Jožeta MUH-VIČA podpredsednico skupščine: Miro BOGA-TAJEVO - predsednika odbora za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov: Vinka ROTARJA podpredsednico odbora: Marijo ABRO-ŽEVO - predsednico odbora za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje: Jelko BERLEC podpredsednika odbora? Cirila SIMI-ČAKA - predsednico odbora za štipendiranje: Marijo MALEŠIĆ podpredsednika odbora: Jožeta KLA-, DNIKA - predsednico odbora za kadrovske, finančne in administrativne zadeve: Majdo ŠTEBLAJ podpredsednico odbora: Branko JUSTI-NEK - predsednico odbora samoupravne delavske kontrole: Milko VRŠIČ podpredsednico odbora: Brigito BARA-KOVIČ priprave na zaposlitev, več denarja kot v preteklem letu pa bo namenjenega tudi za usposabljanje invalidnih oseb. Na skupščini so pregledali še dve poročili, in sicer: poročilo o štipendiranju v občini v preteklem letu in finančno poročilo sklada za štipen- diranje v občini za preteklo leto. Delegati so poročili sprejeli. Iz poročila o štipendiranju je razvidno, da je kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja uspela zaustavitev padca kadrovskih štipendij, da je v šolskem letu 1983/84 ostalo 95 nepodeljenih kadrovskih štipendij, od tega največ za III. in IV. stopnjo zahtevnosti. Vzrokov za to je več; od višjih izobraževalnih namer učencev, zmanjšanega priliva iz drugih republik, prednosti, ki jo ima moška mladina pri zaposlovanju, vsled neusklajene mreže šol itd. Poročilo ugotavlja, da preusmerjanje štipendistov iz združenih sredstev na kadrovske štipendije v preteklem letu ni bilo uspešno, ker ni bilo dovolj ustreznih kandidatov; prioritetni vir za kritje razpisanih kadrovskih štipendij pa bi morali biti štipendisti iz združenih sredstev. Med zaključki, ki jih poročilo navaja, je tudi ugotovitev, da je razmerje med številom zaposlenih in številom kadrovskih štipendistov, ter. med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev, še vedno pod republiškim povprečjem. Glede na to, da je bilo v prvi polovifei preteklega leta ugotovljeno, da združena sredstva ostajajo neporabljena, je bil sprejet predlog spremembe družbenega dogovora, da se iz navedenih sredstev financira tudi družbena prehrana učencev in študentov. Tako se od 1. septembra preteklega leta že regresira prehrana študentori", na skupščini pa so delegati podprli predlog, da se regresira tudi prehrana učencev. Predlog za razširitev regresiranja bodo posredovali republiškemu odboru za štipendiranje. Delegati so - brez razprave - sprejeli tudi načrt zaposlovanja v občini v letošnjem letu, pristopili k SaS o svobodni menjavi dela s Centrom za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu, ter se ob obravnavi gradiva za 9. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje dogovorili, kakšno stališče bo tam zastopal kamniški delegat. M. C. • S seje samoupravne stanovanjske skupnosti Gradnja je skromnejša Na zadnji seji samoupravne stanovanjske skupnosti je strokovna služba skupnosti pripravila delegatom informacijo o izvajanju srednjeročnega plana (1981-85) stanovanjske gradnje v občini. Osnovna ugotovitev glede izvajanja srednjeročnega plana stanovanjske gradnje je, da bo gradnja za približno 15% manjša od predvidene. Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti (v nadaljevanju SSS) občine Kamnik na področju stanovanjske gradnje za obdobje 1981-85, ki je bil sprejet koncem 1980. leta, je določil vire financiranja stanovanjske izgradnje in na osnovi teh je bila načrtovana gradnja 1480 stanovanj, in sicer: 330 solidarnostnih, 300 družbeno najemnih, 20 nadomestnih, 430 etažnih, 200 individualnih stanovanjskih hiš in 200 v zadružni gradnji. Gradnja je bila predvidena v soseskah BS-2 Perovo, BS-6 Bakovnik in BS-3 Novi trg. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, naraščanja cen v gradbeništu in izpada soseske Novi trg, dovoljuje dogovorjeni obseg sredstev za to srednjeročno obdobje manjši obseg stanovanjske izgradnje. Leta 1982 je bil s sprejetjem aneksa k samoupravnemu sporazumu program stanovanjske izgradnje skrčen na 932 stanovanj, od tega je bilo predvidenih 210 solidarnostnih, 220 družbeno najemnih, 250 etažnih, 200 individualnih stanovanjskih hiš in 52 v zadružni gradnji. Do konca lanskega leta je bilo v občini v družbeni usmerjeni blokovni gradnji na območju BS-2 in, BS-6 zgrajenih 453 stano- ( vanjskih enot, do konca planskega obdobja pa je predvideno še dokončnje soseske na Bakovni-ku, kjer bo še 61 stanovanj, v soseski BS-2, Perovo pa bo v letošnjem in prihodnjem letu zgrajenih 98 stanovanj, medtem ko stanovanjska gradnja na območju zazidalnega območja BS-3 Novi trg ne bo realizirana. Na skupščini smo slišali oceno, da bo v tem srednjeročnem obdobju dejansko zgrajenih okoli 800 stanovanjskih enot. Razen informacije o izvajanju srednjeročnega plana stanovanjske gradnje so na seji skupščine razpravljali in tudi potrdili zaključne račune sredstev za družbene pomoči, revitalizacijo, sredstva skupnosti stanovalcev in se seznanili še z informacijo o sredstvih vzajemnosti. V razpravi, ki se je ob predlaganih zaključnih računih razvila, so opozorili, da stanarine še vedno ne pokrivajo stroškov vzdrževanja stanovanjskega fonda; lansko leto opravljena izolacijska dela na Tunjiški, Kranjski in Klavčičevi pa so stroške vzdrževanja precej povečala. Ker kaže, da do 1985. leta ne bo mogoče doseči ekonomske stanarine, bistvenega premika na tem področju stanovanjskega gospodarstva ne bo. Glede zbranih, a v preteklem letu neporabljenih sredstev revi- talizacije smo na skupščini slišali, da je vzrok za tako stanje neizve-dena adaptacija v samostanu; postopek za ugotovitev namembnosti teh prostorov še teče. Glede stanarin so na skupščini povedali, da so se te s 1. 4. 83 povišale povprčeno za 36% in ne za 48% kot je bilo predvideno, ker je bila na osnovi prevrednotenja sta-novnajskega fonda pred tem Center za mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS in ZTKO Kamnik pozivata vse mlade Kamničane in rekreativce, da se udeleže prostovoljne delovne akcije na kamniški TRIM stezi, v petek, 20. aprila ob 15. uri, v soboto 21. aprila 1984 s pričetkom ob 8. uri in nedeljo 22. aprila ob 8. uri. Dobimo se pred zapriškim muzejem. Delovna sredstva so zagotovljena. Vabljeni vsi, ki posvečajo nekaj svojega dragocenega časa fizični pripravljenosti in dobremu telesnemu počutju! CMPD pri OK ZSMS . in ZTKO Kamnik Ker so se tudi na SSS iztekli dvoletni mandati nosilcev vodilnih delegatskih funkcij, so delegati na seji volili in izvolili naslednje predlagane kandidate: » Zdenko DROLIC za predsednico skupščine - Aleksandra ERMANA za podpredsednika skupščine - Marjana KRIŽNIKA za predsednika zbora izvajalcev - Danila AVGUŠTINA za podpredsednika zbora izvajalcev - Antona ŽELEZNIKA za predsednika zbora uporabnikov - Katarino CERAR za podpredsednico zbora uporabnikov opravljena uskladitev stanarin glede na novo vrednost stanovanj. Po podatkih strokovne službe tekoča poravnava stanarin ni tako problematična kot izterjava iz preteklih let, ki je - čeprav so postopki končani - vsled različnih okoliščin močno otežena. Za sredstva družbene pomoči so na skupščini ugotovili, da je bila poraba sredstev za delno nadomestitev stanarin za 23% nižja od načrtovane, oziroma, da je bilo ugodno rešenih 47 vlog prosilcev. V nadaljevanju seje so delega- ti potrdili finančne načrte za letošnje leto, tako za sredstva sta-novanskega gospodarstva, kot tudi za sredstva družbene pomoči in sredstva vzajemnosti. Strokovni službi skupnosti so naložili, da do prihodnje seje skupščine pripravi predlog porabe sredstev, namenjenih za revitalizacijo, pripravi pa naj tudi z vseh zornih kotov osvetljen izračun amortizacijskih sredstev. Delegati zbora uporabnikov so na skupščini z manjšimi dopolnitvami potrdili predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti. Oba zbora sta potrdila predloženi investicijski program za gradnjo stanovanjskega bloka D2 K2 na Pero-vem, pri čemer so izhodiščno ceno za m- stanovanjske površine vrnili na decembrsko predpodra-žitveno raven. Na skupščini so zavrnili pristop k samoupravnemu sporazumu o medsebojnih pravicah.in obveznostih pri izvajanju prenove starega mestnega jedra Kamnika, ker so menili, da ga je potrebno dopolniti. Po daljši in obširni razpravi o dosedanjem poteku prenovitvenih del v Kamniku, za katera so ugotovili, da so »pogolt- nila že veliko denarja zgolj za obnavljanje fasad«, da jasnega koncepta revitalizacije še vedno ni, interesi pa so zelo različni, so z večino glasov sklenili, da velja podpreti namen Eksperimentalne tkalnice, da staro Eto sanira in preuredi. Tako bo SSS iz revitali-zacijskih sredstev namenila Eksperimentalni tkalnici za sanacijska dela določeno vsoto denarja v obliki posojila. Ob koncu seje se je tov. Boltar v imenu vodstva »stare skupščine« zahvalil vsem, ki so sodelovali in si prizadevali pri njenem delu, novoizvoljenemu vodstvu skupščine pa je zaželel uspeh pri delu. M. C. TRISOBNO STANOVANJE s centralno kurjavo v Ljubljani zamenjam za enakovredno ali večje v Kamniku. Ponudbe pod »družbeno« na uredništvo Kamniškega občana. PRODAM zajce (nemški lisec) primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Štupar, Kranjska pot 7, Komenda. OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN OD VSEPOVSOD • Dobro delo v letošnjih dveh mesecih BEOGRAD - Kot ugotavlja Zvezni zavod za statistiko, je bila industrijska proizvodnja v letošnjem februarju za pet odstotkov večja kot februarja lani, pa tudi v letošnjih prvih dveh mesecih je bila industrija uspešnejša, saj je izdelala za 4,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Hkrati podatki kažejo, da so bili v tem pogledu najbolj »pridni« v Makedoniji, kjer se je v letošnjih dveh mesecih industrijska proizvodnja povečala za celih 15,6 odstotka, v Črni gori za 14,6 in v Sloveniji za 6,6 odstotka. Med industrijskimi panogami je bila na prvem mestu proizvodnja usnjene obutve in galanterije (za 23,4 odstotka več), sledi pa predelava nekovin, proizvodnja krmil, ladjedelništvo in proizvodnja kemičnih izdelkov. • Mleka ne bo zmanjkalo LJUBLJANA - Tudi v proizvodnji oziroma v pridobivanju mleka se v Sloveniji kažejo še kar dobri rezultati. Tako so lani slovenske mlekarne odkupile 319 milijonov litrov mleka, kar je za 182 milijo- nov litrov več kot leta 1970. Sicer pa je bil lanski odkup za šest odstotkov večji kot leta 1982, medtem ko se je v letošnjih prvih dveh mesecih povečal za osem odstotkov. Kot ob tem ugotavljajo predstavniki živinorejcev in mlekarjev, so takšni ugodni rezultati tudi posledica strokovnega dela pri selekciji živine in dobrega organiziranja tržnih proizvajalcev mleka, pa seveda višjih odkupnih cen. • Pritožbe kažejo na nepravilnosti BEOGRAD - Nekaterim najvišjim organom v SFRJ, predvsem pa predsedstvu SFRJ, ZIS in skupščini SFRJ.se je lani pritožilo približno 15 tisoč ljudi. Ko so o tem govorih na seji komisije predsedstva SFRJ za vloge in pritožbe, so ugotovili, da je bilo povečanje števila pritožb v primerjavi z letom 1982 minimalno. Vse bolj pa ljudje v pritožbah opozarjajo na širše družbene nepravilnosti. • Cene so se povečale kljub zamrznitvi BEOGRAD - Čeprav nekateri statistični podatki kažejo, da vse ni tako slabo, sedaj ugotavljajo, da izvoz močno zaostaja za načrtovanim. Do konca marca je namreč jugoslovansko gospodarstvo prodalo na tuje le za dva odstotka več kot v istem obdobju lani. Zanimivo je, da se je letos klirinški izvoz zmanjšal za 12 odstotkov, konvertibilni pa se je povečal za 11 odstotkov. Uvoz je bil za odstotek manjši kot v istem času lani, medtem ko nekateri menijo, da je spodbuden podatek o triodstotnem večjem uvozu reprodukcijskega materiala. V letošnjih treh mesecih je Jugoslavija kupila in uvozila za 36 odstotkov manj nafte kot je bilo načrtovano, cene pa so se v tem času kljub zamrznitvi povečale za pet, življenjski stroški pa za 4,9 odstotka. Konec marca so bile cene za 55,9 odstotka višje kot marca lani, življenjski stroški pa za 53 odstotkov. • Milijardo dolarjev za JE Krško LJUBLJANA - Precej časa ni bilo povsem jasno, koliko nas je stala prva jedrska elektrarna v Krškem. Kot so povedali, so do sedaj za JE Krško porabili 23 milijard dinarjev, od tega pa je bilo za 515 milijonov dolarjev posojil (tujih), vse drugo pa predstavlja denar iz dpmačih virov. Ob tem je treba vedeti, da to ni dokončna cena, saj bo treba k tej vsoti prišteti še obresti za najeta posojila (167,3 milijona dolarjev). Vračanje glavnice se še ni začelo'kajti doseženo je bilo reprogramiranje, kar pomeni, da bo treba povrniti tudi stroške za takšno »operacijo« - 240 milijonov dolarjev. Če vse te dinarje in tudi dolarje potem še enkrat spremenimo v dolarje, je jasno, da bo JE Krško stala nekaj več kot milijardo dolarjev. RUDOLF MAISTER Vojak in pesnik • Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva Nadoknaditi zamujeno! »Ne priznavam teh točk! Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vsem Spodnjim Štajerskim. Kdor bi se v področju moje oblasti upiral mojim poveljem, pride pred moje vojaško sodišče.« Te zgodovinske besede je izrekel major Rudolf Maister na sestanku višjih častnikov mariborske garnizije I. novembra 1918, ko je odločno in ostro prekinil svojega nadrejenega - polkovnika Holika. ki je z drugimi častniki sestavil predlog nekaj točk o vzdrževanju reda v Mariboru v trdnem prepričanju, da bo ta del Štajerske priključen nemški Avstriji. Takrat še major Rudolf Maister je zaslutil, da je napočil usodni trenutek za odločitev o naši severni meji ter da je usoda Maribora v njegovih rokah. Zbral je vojakc-prostovoljce in jih pozval, naj vztrajajo v službi Jugoslavije. Že 3. novembra je odpustil nemške častnike in vojake ter jih napotil proti Gradcu, 9. novembra pa je mobiliziral toliko vojaštva, da je lahko 23. novembra razorožil nemško bclo-zelc-no gardo v Mariboru in od 25. novembra dalje zasedel vso severno jezikovno mejo. Tako se je v usodnem času, ko je slovenska narodna vlada prepuščala vprašanje meja mirovni konferenci, vendar so se dogodki odvijali mi-mo pričakovanj, saj so začeli naše ozemlje zasedati z zahoda Italijani, na severu pa so se začele akcije avstrijskih Nemcev, našel pravi človek na pravem mestu, človek, katerega ime ni vezano le na Maribor, pač pa tudi na Kamnik, kjer se je pričela njegova življenjska pot! V rojstni matični knjigi letnik 1874 je na strani 171 pod zaporedno številko 21 zapisano, da se je 29. marca 1874 v Kamniku rodil Rudolf Maister kot sin finančnega preglednika, ki je bil doma iz družine pečarjev iz Ptuja in matere Frančiške, hčerke posestnika in poštarja Tomšiča iz Trebnjega na Dolenjskem. Osnovno šolo je Maister obiskoval v Mengšu in Kranju, kjer je dovršil tudi nižjo gimnazijo, 5. in 6. razred gimnazije pa je dokončal v Ljubljani. Po končanem šolanju v Ljubljani se je odločil za vojaško kadetnico na Dunaju. Ta njegova odločitev je bila dokaj presenetljiva, saj je že kot dijak izpričeval svojo napredno usmerjenost zavednega Slovenca, častniški poklic pa je bil v A vstroogr-ski večinoma rezerviran za pripadnike »vzvišenih« narodov. Kot častnik je služboval v Ljubljani, Celovcu, Pfzemyslu, Celju in Mariboru. Njegova odkrita slo- venska narodna zavest mu je povzročila mnoge neprijetnosti v vojaški službi. Pred divizijskim sodiščem v Gradcu je bil obtožen sabotaže, češ, da rešuje slovenske vojake pred fronto. Očitali pa so mu tudi srbofilstvo. Vendar je bil zaradi »pomanjkanja dokazov« oproščen. Po zdravljenju v Egiptu, kjer mu je uspelo zaustaviti jetiko, katere se je nalezel v trdnjav-skem zidov ju Pfemysla, ni bil več sposoben za frontno službo in je v Mariboru poveljeval 26. črno-vojniškemu okrožju in tako lahko, tudi po zaslugi stotnika Vau-potiča, sodeloval na usodnem sestanku 1. novembra 1918, na katerem je Odločil o usodi Maribora in severne meje. Po tem usodnem datumu smo Slovenci dobili prvega generala. Imel pa je general Rudolf Maister precej težav, da sije pridobil ta čin, saj so se njegovemu povišanju upirali tako v Narodnem svetu za Štajersko v Mariboru kot v ljubljanski Narodni vladi za Slovenijo. Ta je Maistrovo imenovanje oziroma »samoimeno-vanje« potrdila 11. decembra 1918. Maister je imel za avstrijskega častnika dokaj nenavadnega »konjička«. Že od dijaških let dalje je bil velik ljubitelj književnosti in velik zbiratelj knjig. Kot pesnik se je Maister že zelo zgodaj vključil v krog mladih književnikov, v Kranju in Ljubljani je urejal dijaške liste, v kadetnici pa je pisal pesmi pod imenom Vojanov ter jih pošiljal raznim listom v Ljubljani. Izdal je dve pesniški zbirki. Poezije leta 1909 in leta 1923 Kitica mojih. Poleg pesmi je pisal tudi prozo. Kot navdušen zbiralec knjig je v svoji knjižnici zbral 6000 zvezkov. Zaradi bolezni je bil Maister leta 1923 upokojen kot divizijski general. Živel je v Mariboru, večkrat pa je poletje preživel na Uncu pri Rakeku, kjer je 26. julija 1934 tudi umrl. Njegova zadnja pot skozi Ljubljano in veličasten pogreb v Mariboru sta bila v znaku narodne žalosti in hvaležnosti ljudstva svojemu velikemu sinu. Poleg praznovanja 110-letnice rojstva generala Maistra in bližajoče se 50-letnice njegove smrti je potrebno omeniti tudi dejstvo, da letos mineva 60 tet, odkar so Maistra proglasili za častnega meščana Kamnika. Kamničani so se svojemu rojaku oddolžili z odkritjem spomenika 25. okrobra 1970. Odkritje spomenika generalu in pesniku Rudolfu Maistru-Vojanovu v Kamniku je bilo pravo narodno slavje, zahvala in od-dolžitev vsega slovenskega ljudstva kamniškemu vojaku za veliko delo pri obrambi severne meje. Nekdanja kamniška gimnazija - sedanji Šolski center nosi ime po tem znamenitem Kamničanu. Ne bi bilo prav, da bi pozabili na letošnje obletnice, ki tičejo generala Maistra. Dolžni smo se jih spomniti tudi zaradi ponosnih Maistrovih borcev, katerih pa je vedno manj. Le-ti niso nikoli pozabili svojega komandanta in so s spoštovanjem in ponosom prihajali pred njegov spomenik. MAJ Novosti v kamniški knjižnici Kette D.: Pesmi, Mladinska njiga 1983 Pravljice od blizu in daleč, Mladinska knjiga 1983 Vegri S.: To niso pesmi za otroke, ali kako se dela otroke, Mladinska knjiga 1983 Lobel A.: Regica in Skokica, Mladinska knjiga 1983 Herm G.: Kelti, Državna založba Slovenije 1983 Kreft I.: Spori in spopadi, 3. knj. Državna založba Slovenije 1984 Holt V.:"Skrivna ženska, Pomurska založba 1984 Moč medu, Centralni zavod za napredek gospodinjstva 1984 Fischer J.: Čas vesolniga socialnega punta se bliža, KRT 1984 Slovenske rudarske pesmi, Zveza kulturnih organizacij Trbovlje 1983 Hill R. B.: Hanta Jo, Pomurska založba 1983 1.-4. knj. HUNTER E.: Matere in hčere, Založba Obzorja 1984,1. in 2. knj. Hergouth A.: Mesec med jablanami, Pomurska založba 1983 Rimbaud, A.: Pijani čoln, Mladinska knjiga 1984 Grafenauer, N.: Palimpsesti, Mladinska knjiga 1984 Leskovec, K.: Hudi dol, Kmečki glas 1983 Peternelj J.: Krtar in dolinci, Kmečki glas 1983 -Hofman B.: Noč do jutra, Slovenska matica 1984 Murn J.: Pripovedka o oblaku, Mladinska knjiga 1984 * Požamik H.: Zdrava in motena spolnost, Cankarjeva založba 1984 Andrič I.: Misel, ujeta v divjini, Mladinska knjiga 1984 Zaje D.: Kepa pepela, Mladinska knjiga 1984 Pojte, pojte, drobne ptice... Mladinska knjiga 1984 Tudi v naši občini moramo čimprej sprejeti spremembe samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981-1985. Z njimi naj bi opredelili nova razmerja v financiranju nadomestil OD za bolniške izostanke in stroškov zdravljenja poklicnih bolezni in posledic poškodb pri delu. Oboje naj bi na podlagai republiškega samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva prenesli v temeljne organizacije združenega dela. Tako stališče je sprejelo predsedstvo občinske konference SZDL na seji konec marca in pri tem povdarilo, da je treba zaostriti odgovornost tistih, ki bi morali poskrbeti, da bi bili vsi dokumenti v zvezi s tem vprašanjem pravočasno obravnavani in sprejeti v združenem delu. Republiški sporazum smo podpisali kot zadnja občina v Sloveniji, do 1. aprila bi morali sprejeti v občinski zdravstveni skupnosti spremembe SAS o temeljih plana. Kot kaže, bomo tudi tu spet med zadnjimi. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da tudi v ostalih občinah zadeve niso potekale gladko. Vendar so imeli v združenem delu na voljo vsaj potrebne podatke za razpravo. Pri nas pa smo o tem vprašanju razpravljali, kolikor smo razpravljali, zgolj na pamet, brez vsakih kazalcev o tem, kako so se v preteklih letih gibali stroški, ki naj bi jih v bodoče prevzelo neposredno združeno delo oziroma tozdi. Zdaj so strokovne službe SIS pripravile nekatere podatke, na podlagi katerih naj bi zasnovali spremembe temeljev plana občinske, zdravstvene skupnosti. Poglejmo najprej, kako je z gibanjem nadomestil OD zaradi bolniških izostankov. Nadomestila OD za izostanke do 30 dni so že doslej izplačevale delovne organizacije, v bodoče pa bodo tudi nadomestila za izostanke nad 30 dni, ki so jih doslej zavarovanci prejemali prek občinske zdravstvene skupnosti. V letu 1983 je bilo tako izplačanih okrog 25 milijonov din nadomestil (nad 30 dni). Največ nadomestil je bilo izplačanih delavcem Titana (4,09 milijona din) Stola (2,60 milijona din), KIK-a (1,65 milijona din), in Svilanita (1,61 milijona din). Ko bodo te obveznosti prenesene pa tozde, se bodo morale ustrezno zmanjšati tudi prispevne stopnje za te namene. Ta je lani znašala 1,54% od OD, letos pa naj bi predvidoma znašala 0,30%, s čimer naj bi zagotovili nekaj sredstev za solidarnost pri pokrivanju dela nadomestil v tistih OZD, ki bodo imele izostanke večje za 30% od medobčinskega poprečja in če bi morala izplačati nadomestila v višini prek 30% vsega denarja, ki ga OZD združi v okviru občinske zdravstvene skupnosti. • Z dosledno izpeljavo dogovora bo treba odstraniti pomisleke nekaterih, ki slonijo na slabih izkušnjah iz preteklosti. Zato je ob prenosu obveznosti na združeno delo nujno treba prenesti tudi ustrezna sredstva, torej zmanjšati obseg združevanja sredstev v občini. Vsak poskus, da bi se obveznosti prenesle, sredstva pa združevala v enakem obsegu je treba odločno preprečiti. Ker bodo točni podatki o stroških za zdravljenje poklicnih bolezni in nesreč pri delu znani šele ob polletju, računamo lahko le z oceno republiške zdravstvene skupnosti, po kateri naj bi za te namene zagotovili 2% vseh sredstev za zdravstveno varstvo. To pa v naši občini pomeni okrog 6 milijonov dinarjev. Podatki o številu nesreč pri delu, kamor spadajo tudi nesreče na poti na delo in z dela, kažejo, da bodo morali v posameznih OZD temu vprašanju nameniti več pozornosti. V letu 1983 je bilo v kamniških OZD 665 nesreč pri delu, od tega v Titanu 110, v Stolu 93, v Utoku 59, Graditelju 34, Svila-nitu 35 itd. Prav gotovo je res, da bi bile v težjem položaju tiste OZD, kjer že narava dela in težji delovni pogoji vplivajo na pogostost nesreč pri delu. Zato je tudi pri pokrivanju teh - stroškov predvidena določena solidarnost; seveda če je OZD izpolnila predpi; sane varnostne ukrepe in zagotovila predpisane zdravstvene preglede svojih delavcev. V tem primeru bo upravičena do solidarnostnih sredstav, če bodo stroški za zdravljenje poklicnih bolezni in posledic poškodb pri delu ob polletju ali ob koncu leta presegli 10% sredstev, ki jih je v tem času s prispevki za vse zdravstvene storitve združila V občinski zdravstveni skupnosti. Pri uresničevanju novega načina financiranja bo treba upoštevati zlasti naslednja dva vidika: Prvič, v temeljnih organizacijah združenega dela bo treba okrepiti prizadevanje za zmanjšanje števila nesreč pri delu, za boljše delovne pogoje in za zmanjšanje števila bolezenskih izostankov, ki niso upravičeni oziroma jih posamezniki še izkoriščajo za razna sezonska dela ipd. Prihranki na tem področju bodo lahko pomenili prispevek k povišanju osebnih dohodkov, saj zdravljenje težjih poškodb in poklicnih bolezni zahteva veliko denarja. In drugič, zagotoviti bo treba solidarnostno pokrivanje stroškov za te namene med TOZD in tudi med OZD v okviru SOZD. V ta namen bo treba dopolniti interne samoupravne akte v toz-dih. Se to, prag solidarnosti ni postavljen kot dokončen, pač pa ga bo mogoče po poteku določenega časa, ki bo pokazal, kakšna bodo stvarna gibanja, spremeniti. F. S. Noč, temna noč Nočna orientacija je svojevrstno taborniško tekmovanje. Taborniki smo doma v naravi tako podnevi, kot ponoči. Ste že hodili v temi po neznanem terenu? Rečem vam, to je prav zanimivo. Hodiš in hodiš, pa ne veš kje. Vidiš le dva metra okrog sebe, kamor seže svetloba žepne svetilke. Kamenje, jarke, luže, prepade... vidiš tik predrto stopiš vanje. Oziraš se po speči naravi, zreš v jasno noč in iščeš zvezdo severnico, pogleduješ na karto in ugotavljaš kje se približno nahajaš, povprašuješ mimoidoče, kje je ta ali oni kraj, slediš lučkam, ki se prižigajo naokoli, sajveš, da so to taborniki, ki si s svetilko jasnijo pot in iščejo kontrolne točke. Od časa do časa ti strah strese kosti, saj se znajde*, sredi tujega travnika, gozda. Tedaj zapoješ kako pesem in pozabiš na strah, temo in nočne strahove. Malce sreče, volje in vztrajnosti, pa si na kontrolni točki. Usta se ti sama od sebe razlezejo v nasmeh. Končno si na cilju. Zlezcš v spalno vrečo, toda takoj ti ni do spanja. Darja OBG Kamnik • Koristni nasveti Gnojenje travnikov in pašnikov Rentabilne proizvodnje mesa in mleka si ni mogoče zamišljati brez dovolj kvalitetne krme, ali paše z vaših travnikov. Za dosego lega cilja pa je potrebno pravočasno in predvsem zadostno gnojenje. Za gnojenje lahko uporabimo organska ali pa mineralna gnojila. Organska gnojila so: hlevski gnoj. gnojevka (ki naj bo razredčena) in gnojnica. Organska gnojila niso pujno potrebna, vendar je občasno gnojenje le priporočljivo in to večkrat po malem, največ 10-20 ton na hektar naenkrat. V povprečju se fosfor in kalij i/ organskih gnojil izkoriščata enako dobro kt)t iz umetnih gnojil. Povsem drugače pa je to z dušikom, ki se pri hlevskem gnoju izkoristi le polovično v primerjavi z mineralnimi gnojili in gnojevko, kjer se izkoristi 60—80%. Potrebno dodajanje čistih hranil z mineralnimi gnojili pri uporabi različnih količin organskih gnojil: P.p. KO N (dušik damo v treh obrokih) (fosfor) 65-90 kg/ha (kalij) zal. košnjo za 1. košnjo za 3. košnjo 100-160 kg'ha 40-60 kg/ha 60 kg/ha 20-6(1 kg/ha Gnojilna norma za štirikosne travnike: P.O, KO N (dušik damo v štirih obrokih) (fosfor) 80-1 K) kg/ha (kalij) 1. košnja za 2. koš. za 3. koš. za-4. koš. 120-200 40-60 60 kg/ha 60 kg'ha 50 kg'ha Količina organskih gnojil Količ. čistih hranil v Dodatek čistih hranil org. gnoju v kg na ha v kg N P.O, KO N P.O, KO brez organ, gnojil _ - 140 40 160 Kit hlevsk. gnoja 30 25 ol) ' 1 1(1 65 100 20 t hlevsk. gnoja 60 . 30 120 80 ' 40 40 22 t gnojevke nerazredčene 80 45 150 60 45 (0-50) Gnoiilna norma :>.\ trikosnc Ir-ivmke Praktični primer, kako iz potreb čistih hranil za rastlino izračunamo količino mineralnega gnojila, ki ga moramo potrositi na hektar. Za drugi odkos rabimo 60 kg dušika za dognojevanje, uporabili pa bomo gnojilo KAN. ki je 27%. To se pravi, da je v 100 kg KAN-a 27 kg čistega dušika: 60:27 = 2,22x100=222. Na 1 ha travnika torej potrosimo 222 kg KAN-a. Zgodaj spomladi 600 kg NPK S: 16:22 na 1 ha po prvi košnji 22(1 kg/ha KAN, po-drugi košnji 150 kg/ha KAN. Ce boste upoštevali zgoraj navedene nasvete: - boste pridelali 2-3 krat več krme - izboljšali sestav travne ruše - zmanjšali izdatke za močna krmila - pridelali kvalitetnejšo krmo z več beljakovinami, rudninskimi snovmi itd. Gnojene travnike morate kositi že v maju pred cvetenjem. Kvalitetno spravilo pa vam zagotavljajo siliranje, sušenje s prevetrova-njem v kozolcih in na sušilih. . KZ Emona Domžale ZE Kamnik Pospeševalna služba Intenzivno pridelovanje koruze Koruza se uveljavlja kot ena naših glavnih poljščin. Za intenzivno živinorejo je koruza nepogrešljiv vir prehrane. Kako dobimo kvaliteten in visok pridelek S kvalitetno pripravo tal. izbiro primerne sorte, pravilno gostoto posevka, izdatnim gnojenjem, zatiranjem plevelov in zaščito posevka pred škodljivci. a) Kvalitetna priprava tal Jesensko globoko oranje (v najslabšem primeru orjemo spomladi). Pred setvijo, ko je zemlja dovolj suha. obdelamo brazde s predsetveni-kom. Brazde razbijemo do drobne grudičaste strukture do globine setve 4-7 cm. b) Izbira sorte za pride lovanjc: zrnja silaže višinsko območje BC 183 ZPTC 142 BC ll>2 BC ISS *• forla BC 28-1 1 nižinsko območje ZPTC 196 BC 264 BC28-H OSSK 247 BC" 2«4 ZPSK 37 t pioneer 3839 BC 3S4 c) Pravilna gostota posevka Ranejša je sorta, tem goste si naj bo sklop poses k; in obratno zrnje silaža rane sorte S-') S-10 kasnejše sorte 7-8 10-12 d)Izdatno gnojenje Po možnosti že jeseni podorjemo 25—30 t ha hlevskega gnoja. Vso ostalo potrebno količino pa zadostimo z dodatkom mineralnih gnojil: pred setvijo zabranamo 700-800 kg ha NPK 1111 Id, dognojimo še z do 200 kg !ia KAN ali polovično količino uree. - pred setvijo zabranamo 600-700 kg ha NPK 9-1 S-1 S. dognojimo še z do 300kg'ha KAN ali polovično količino uree. - pred setvijo zabranamo 000 kg'ha NPK D: 10:12. dognojimo še z do 40(1 kg ha NPK 17-8-4. Dušik dodajamo v dveh ali treh obrokih: 1 3 damo ob setvi. 2 3 pa. ko koruza doseže višino 30-50 cm. e) Zatiranje plevelov - kombinirani herbicid: PRIMEXTI£A 4-7 1 ha pred vznikom koruze LASSOCOMB1 5-6.5 I h pred. ob ali po vozniku, toda najkasneje ko koruza doseže 2 prava lista - herbicidi za zatiranje širokolistnih plevelov ATRAP1N 50 WP 3-5 kgl ha RADAZ1N VVPS0 1.5-3 kg ha - herbicidi za zatiranje slaka in osata DEHERBAN A 1.5-2.5 1 ha v razvojni stopnji DF.HERBAN FORTE 1.5-2.5 I ha ko ima koruza 3 4 prve liste Krnico zatremo z dodatkom 6-10 kg ha ATRAPINA 50 VAT. s (cm. da je naslednje leto dovoljena le setev koruze. J f) Zaščita pred škodljivci Strune in sovke uničimo z. FCRADAN GI0 (10-20 kg ha) IV RADAN G 5 (20-30 kg ha) VOLA TON GLO (10-20 kg ha) VOLATON G5 (20-30 kg ha) Švedsko mušico lahko zatiramo od vznika pa do razvojne stopnje koruze 5-0 listov z naslednjimi pripravki: L'lTRACID I I ha. D1PTE-RF.\ 1.5 1 ha. 1 Tehnologija je ista (ako za pridelovanje silaže kot zrnja. s i pazimo na izbor sorte in pa na gostoto posevka. Pospeševalna služba pri K/ Emona Domžale /V Kamin!. da Akcija Nič nas ne sme presenetiti 84/85 Lani in predlani smo na področju SLO in DS sprejeli nekatere nove dokumente, obstoječe pa dopolnili. Predvsem gre za novi zvezni zakon o SLO in DS, novi republiški zakon o SLO in DS, smernice o razvoju organiziranja in delovanja narodne zaščite ter nekatere druge predpise. Na podlagi novih in dopolnjenih dokumentov, pridobljenih spoznanj ter izkušenj, bomo posebno pozornost v letu 1984/85 namenili naslednjim aktivnostim in področju dela: - uresničevanju koncepta zasnove narodne zaščite - zaščiti pred jedrskim, biološkim in kemičnim orožjem - krepitvi samoupravne delavske kontrole - varstva človekovega delovnega in življenjskega okolja Aktivnosti pa bomo nadaljevali tudi na naslednjih področjih: - prometne varnosti - požarne varnosti - varnosti oziroma zaščite pri delu Lani so bile sprejete in dopolnjene smernice razvoja organiziranja in delovanja narodne zaščite. Na osnovi teh smernic bo aktivnost usmerjena predvsem na praktično usposabljanje prebivalstva za potrebe delovanja narodne zaščite, organiziranja in delovanja NZ v temeljnih organizacijah združenega dela in kra-. jevnih skupnostih ter seznanjanju delovnih ljudi in občanov z vsebinsko in organizacijsko zasnovo narodne zaščite,, Glede na smernice bo komite za SLO in DS občine Kamnik obravnaval in sprejel program aktivnosti NZ v naši občini, izdelali ga bodo predstavniki upravnega organa za ljudsko obrambo in notranje zadeve ter občinski štab za teritorialno obrambo kot glavni nosilci dela pri realizaciji nalog narodne zaščite. Jasno je, da so potrebe po NZ zelo raznolike, tako zaradi različne konfiguracije in zahtev zemljišča, naseljenosti in drugih specifičnosti. V skladu z omenjenim, bo tudi vzgoja v različnih okoljih potekala različno - skladno s potrebami posameznih krajevnih skupnosti, oceno o potrebah pa bodo izdelali komiteji za LO in DS po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, Drugi pomemben poudarek oz. usmeritev v okviru aktivnosti NNNP naj bi veljal obrambnim pripravam in samozaščitnim aktivnostim v zaščiti pred jedrskim, biološkim in kemijskim orožjem. Tako potrebo prav gotovo narekujejo izkušnje iz sodobnih vojn, saj se vse pogosteje dogaja, da nasprotujoče si sile uporabljajo kemično ali biološko orožje in tudi jedrsko orožje manjših moči. Zato bo aktivnost vseh pristojnih dejavnikov na tem področju - namenjena predvsem usposabljanju prebivalstva za kolektivno in osebno zaščito pred vojnimi dejstvovanji s sodobnimi sredstvi ter opremljanju prebivalstva s sredstvi za kolektivno in osebno zaščito pred dejstvovanji z jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem. Koordina- cijski odbor za />LO in DS pri OK SZDL Kamnik je tudi zahteval od občinskega štaba za civilno zaščito, da izdela analizo stanju zaklonišč, načinu vzdrževanja in njihove uporabe. Poleg tega bo OS CZ izdelal tudi pregled popolnjenosti z osebnimi zaščitnimi sredstvi. Tretje področje dela akciji NNNP bo namenjeno nadaljnjemu uveljavljanju samoupravne delavske kontrole v DO. Samoupravna delavska kontrola v DO nadzoruje: izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov v TOZD, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja, izvršilnega in poslovodnega organa, uresničevanje delovnih obveznosti, uporabo delovnih sredstev, smotrno upor rabo družbenih sredstev, delitev dohodka, medsebojna razmerja, obveščanje delavcev. Čeprav so to naloge, ki izhajajo iz Zakona o združenem delu, na tem področju ugotavljamo stagnacijo, saj se samoiipravna delavska kontrola ne uveljavlja tako, kot je zapisano v zakonih in resolucijah. V nekaterih delovnih organizacijah je potisnjena na obrobje ali pa se ukvarja z manj pomembno problematiko. Iz omenjenih razlogov bo OSS Kamnik analiziral in ocenil stanje ter ustrezno ukrepal za odpravo pomanjkljivosti. Četrta aktivnost bo namenjena varstvu človekovega delovnega in življenjskega okolja. To je nedvomno pomemben vidik družbene samozaščite v pravem po- menu besede. Vse večji problemi se pojavljajo zaradi onesnaževanja zraka in vode, uporaba najrazličnejših škodljivih kemikalij. Na tem področju vse premalo spoštujemo zakonodajo in predpise. Res je, da je večina teh aktivnosti povezana z velikimi finančnimi sredstvi, kljub temu pa bi sprejete zakone in predpise morali spoštovati. Tu je predvsem pomembna vloga inšpekcijskih služb, ki vse prevečkrat pod- legajo pritiskom, namesto da bi bili najdoslednejši v spoštovanju obstoječih predpisov na tem področju. Poleg omenjenih aktivnosti bo akcija NNNP namenjena tudi nadaljevanju aktivnosti na področju prometne in požarne varnosti ter varnosti pri delu. Koordinacijski odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konfe- renci SZDL je razpravljal o smernicah, ter izdelal konkreten načrt aktivnosti na tem področju, namenjena je predvsem nosilcem nalog v osnovnih okoljih za izdelavo konkretnih programov ter izdelavi načrtov za delovanje NZ. Za uspešno izvedbo omenjenih nalog bo vsekakor potrebna aktivnost vseh dejavnikov na področju SLO in DS, predvsem pa odgovofno in konkretno delo. A. J. Končno od besed k dejanjem V septembru 1981. leta so delovne organizacije in lastniki kmetijske mehanizacije Kamnika izrazili nujo po usposobitvi mehaničnih delavnic na Fužinah 5 za servisiranje kmetijske mehanizacije in tovornjakov. Glede na to, da je ta dejavnost zamrla z ukinitvijo delovne enote Integral »LPP« Ljubljana potniški promet, o. o., TOZD Delavnice Ljubljana in na izkazane potrebe po tej dejavnosti, je prišlo v decembru 1981. leta do podpisa Samoupravnega sporazuma o neodplačnem prenosu družbenih sredstev in Pogodbe o neodplačnem prenosu nepremičnin med Integralom - TOZD Delavnice in TP Kočna Kamnik. Od podpisa imenovanih aktov dalje so potekali burni razgovori med podpisnikoma, javljali so se novi povpraševala za uporabo teh prostorov, vrstili razgovori in brezplodno usklajevanje. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je skupaj s Komitejem za družbenoekonomski razvoj sodeloval pri razreševanju spornih zadev in končno pripeljal do sporazumne- ga dogovora med podpisnicama-v februarju 1984. leta. Na podlagi dogovora je na redni 73. seji dne 13. 3. 1984 sprejel naslednja stališča: 1. Izvršni svet zadolži Integral, Ljubljanski potniški promet -TOZD Delavnice in DPTP Koč na, da skladno s podpisanim samoupravnim sporazumom o neodplačnem prenosu družbenih sredstev in pogodbo o neodplačnem prenosu nepremičnin (z dne 31. 12. 1981) izvršita prenos lastništva delavnic Fužine 5 na TP Kočno Kamnik. 2. DO TP Kočna mora usposobiti delavnice za popravila kmetijske mehanizacije in manjša popravila tovornih vozil (zamenjava olja, mazanje vozil in manjši servisi) najkasneje do septembra 1984. 3. Izvršni svet zahteva, da se DO TP Kočna sporazumno dogovori z Emono o prodaji kmetijske mehanizacije v Kamniku, ker sedanji način prodaje ni sprejemljiv. Rok: marec 1984. Nosilec dogovora je DO Kočna. 4. DO Kočna zagotovi v prostorih na Fužinah 5 prostore za kmetijsko pospeševalno službo. 5. Pri dodeljevanju nove lokacije za potrebe avtobusnega prevoza (delavnice in garaže) za Integral - Ljubljanski potniški promet TOZD Delavnice, se upošteva sporazumni prenos nepremičnin mehaničnih delavnic na DO TP Kočna. 6. DO Kočna je dolžna urediti tudi okolico mehaničnih delav- Rok: september 1984. 7. Razveljavi se veljavnost sklepov izvršnega sveta glede ln-tegralovih delavnic in sicer: 41., 44. in 45. seje. 8. V kolikor DO Kočna ne bo uresničila sprejetih stališč - rokov izvršnega sveta, bo izvršni svet primoran, zaradi neracionalno koriščenih prostorov, zadevo predati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja občine Kamnik. Komite za družbenoekonomski razvoj IVAN SIVEC (6) Ob 200-letnici smrti Petra Pavla Glavarja 24. januarja letos je, minilo 200 let, kar je ugasnilo življenje enemu izmed pomembnejših slovenskih mož - Petru Pavlu Glavarju. Ne samo naša zgodovina, ampak tudi evropska in svetovna mu priznava častno mesto v dobi razsvetljenstva - kot prvemu piscu slovenskega strokovnega dela o čebelarjenju in drugih del, kot pobudniku in mecenu šole v slovenskem jeziku, kot ustanovitelju bolnišnice in knjižnice v Komendi, pa tudi kot vsestransko razgledanemu dušnemu pastirju, dobremu gospodarju, velikodušnemu podporniku in nasploh enemu izmed najpomembnejših izobražencev osemnajstega stoletja. Gradnja beneficiata Tudi v zadnjem nadaljevanju o življenju in delu Petra Pavla Glavarja se bom naslonil na članek dekana Viktorijana Demšarja, ki je s svojim bogatim znanjem in prirojeno natančnostjo to popisal veliko obširneje. P. P. Glavar si je kmalu po vrnitvi s študijev v Komendo želel postaviti tudi hišo s knjižnico, kjer naj bi imel prostor za svoje dodatno umsko delo in izobraževanje. V načrtih je vseskozi imel primerno beneficijsko hišo z dvema večjima sobama in s knjižnico, nikakor pa ni imel namena, kot je sporočil tudi komendator-ju baronu Testaferrati »graditi palače«. K gradnji mu je »pripomogla« tudi ustanovitev dodatnega, tretjega duhovnika v bene-ficiatu. Kot že velikokrat prej, je tudi tokrat naletel na velike odpore in težave na vseh straneh, razen pri preprostih ljudeh, ki so ga imeli prisrčno radi. Jernej Korbar mu je na Aplenci celo podaril bajto za ureditev beneficijskega vrta, dobromisleči prijatelji so mu podarili veliko lesa, ljudje iz župnije pa so mu veliko pomagali pri gradnji. Za ustanovitev svojega beneficija je pripravil glavnico 3200 fo-rintov, ki jih je vložil pri takratni deželni vladi v Ljubljani. Tudi gradbeni material je skrbno pripravljal, o vsem pa je obveščal svojega komendatorja in dozdevnega očeta Testaferrato. Leta ni hotel kaj dosti slišati o novogradnji, češ, da bo stavba delala preveč sence, o dovoljenju, da bi Glavar posekal nekaj dreves, pa bi najraje preslišal. 11. aprila 1752.1eta je P. P. Glavar kljub odporom začel graditi. Zgradbo je zidalo 14 zidarjev in cela množica navdušenih faranov. V delovnem dnevniku jih ima Glavar zapisanih kar 618. V pičlih 40 dneh so dozidali poslopje do podstrešja. Iz delovnega dnevnika Glavar je ob delu vseskozi vodil dnevnik, tako da je dobro razvidno, po koliko je koga plačeval, koliko je imel celotnih izdatkov in koliko mu je kdo podaril. Sproti si je zapisoval, koliko mu je kdo naredil zastonj, koliko so mu naredili za plačilo, koliko je Stala hrana za delavce in koliko so ga stali obrtniki. Zanimivo je, da mu je graščak iz Smlednika podaril kar 25 dreves, od malteškega Velikega mojstra pa je šele v maju dobil dovoljenje za posek 4 velikih in 11 manjših dreves. Glavar je odpisal, da je »dar jeruzalemskega reda res malenkost,« tako da ni ostal nikomur dolžan in nasploh se ni bal povedati resnice v obraz. 20. junija 1752 je že pisal Testaferrati, da se dela bližajo koncu in da stroški •» kot kaže - ne bodo presegli 2000 lorintov. Iz delovnega dnevnika je razvidno, da so domačini odpeljali okoli 2000 voz. odvečne zemlje in da so pripeljali okoli 3500 voz gradbenega materiala. Tudi v tej gradnji je bila ponovno potrjena vez med ljudmi in Glavarjem, vez, ki se je pozneje tako močno potrdila z Glavarjevo oporoko. Delavcem je Glavar plačeval tudi stroške za hrano, oddaljenejšim pa je preskrbel tudi prenočišča. Tehnični vodja gradnje je bil Jakob Použek, v gradnji pa so sodelovali tudi pečar s Skaruč-ne, kovač Jakob Lah iz Kaplje vasir steklar Jože Hočevar in ključavničar Gašper Šafer iz Kamnika, kamnosek Jože Muhovič z Otoka. Načrt za lep baročni portal z Glavarjevim grbom'je verjetno napravil Franc Jeiovšek. Zgradba je bila dokončana 28. septembra 1752. leta. Zelo je ugajala tudi kriškemu baronu Aaerspergu, ki jo je prišel gledat že med gradnjo. Knjižnica in delovni prostor V zgornjih prostorih je bil poleg stanovanjske sobe za beneficiata tudi posebeh prostor za knjižnico, s predprostorom, ki ga danes imenujemo Glavarjeva soba in je bila nekakšen njegov delovni kabinet, kot bi rekli danes. Knjižnica je močno zavarovana ? tremi železnimi polkni zno-tra/in s težkimi železnim mreža- Baročni portal z Glavarjevim grbom (Foto: Sivec) rti med okenskimi okviri. Nasploh je Glavar zgradil celotno stavbo tako trdo, da - kot je pisal Testaferratu - »ji ne bo mogel škoditi ne potres ne ogenj.« Knjižnica meri 7 X 3 m, kar je bilo za tedanje čase skoraj razkošje, delovna soba pa 7 x 5 m. Obe sobi sta restavrirani in obnovljeni, tako da si .ju lahko vsakdo ogleda. Ob tem lahko vidi obiskovalec tudi Glavarjev oljni portret, prav tako pa tudi portret barona komendatorja Testaferrate. Ob robu naj povemo tudi to, da slika resnično kaže, kako P. P. Glavar - kar je bilo daleč naokrog znano - »grdo gleda, ima pa dobro srce.« Obiskovalec si lahko ogleda tudi Glavarjevo pisalno mizo, žal pa ni več tintnika, v katerega je pomakal svoje gosje pero. Marsikaj so poznejši stanovalci izgubili, oziroma so se po ustnem izročilu z nekaterimi stvarmi igrali otroci in seveda marsikaj »za vedno izgubili«. Knjige Staro reklo bi lahko spremenili tudi takole: Povej mi, katere knjige imaš v knjižnici, pa ti povem, kdo si! V knjižnici P. P. Glavarja najdemo seveda največ teoloških knjig tistega časa, pa tudi nekaj izrednih redkosti je vmes, med katerimi štejemo Biblijo iz leta 1484 kot največjo posebnost. Iz 16. stoletja je imel Glavar 18 knjig, iz 17. stol. 220, iz 18. stol pa 1297, skupno torej kar obsežna knjižnica, posebno za tiste čase. Večina knjig je vezanih v dragoceno usnje. Med kjigami najdemo tudi 35 zgodovinskih del v 58 zvezkih, 18 filozofskih del v 39 zvezkih, 34 juridičnih avtorjev v 56 zvezkih, 7 del iz ekonomije v 9 zvezkih itd. Nasploh P. P. Glavar ni imel samo teoloških knjig, ampak je bil vsestransko razgledan, saj najdemo v knjižnici tudi matematične, medicinske, jezikoslovne, zemljepisne, glasbene in celo športne zvezke oz. knjige. Knjige so bile tiskane v najpomembnejših mestih Evrope, od Dunaja, Rima, Padove do Benetk in tudi Ljubljane ter v dru- gih kulturnih središčih. Večina knjig je latinskih in nemških, precej pa jih je tudi v italijanščini, španščini, francoščini in seveda nekaj tudi v slovenščini. Ugledni obiskovalci Dekan Viktorijan Demšar na koncu svojega članka o knjižnici ugotavlja, da je Glavarjeva knjižnica znana »žal, le maloka-terhn izobražencem.« Pozna jo sicer Slovenska akademija znanosti in umetnosti, tudi posamezni slavisti ljubljanske univerze, največ pa so storili zanjo slovenski čebelarji, ki znajo Glavarja pravilno ceniti. Knjižnico so med drugimi obiskovalci obiskali tudi ugledni čebelarski strokovnjaki iz Anglije -leta 1970 kar 26 - v knjigi obiskovalcev so vpisani tudi obiskovalci iz Kanade, ZDA, ZR Nemčije, Švice in Avstrije. Knjižnico je obiskala leta 1957 tudi Irena Olszevvska, tedanja ministrica prosvete v Varšavi. Zveza čebelarskih društev je bila pobudnik za obnovitev be-neficijske hiše, v pročelje pa je tudi vzidala spominsko ploščo - v svojem imenu in v imenu krajanov. Prav tako je ta Zveza pomagala urediti Glavarjevo sobo, kamniški muzej pa je prispeval nekaj baročnega pohištva, kar je tudi hvalevredno. P. P. Glavarja na srečo vsaj čebelarji in nekateri drugi posamezniki niso popolnoma pozabili in so ga vsaj za silo »odkrili«, žal pa bo ostal za marsikoga, tudi strokovnjaka in učenjaka, še naprej le »skrivnostni« Odisej iz Komende. (konec feljtona) Uporabljena literatura: Viktorijan Demšar, Peter Pavel Glavar, življenjepis. Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu, Lj., 1976 Stane Mihelič, Peter Pavel Glavar, čebelar, čebelarski pisec, učitelj in organizator. Ob 200-letnici... Lj.. 1976 France Koblar, Spremna študija k izbranim delom Ivana Preglja, Celje 1964 Viktorijan Demšar, Prebivalci Komende po Družinski knjigi Petra Pavla Glavarja, Nova pot, 1962 Viktorijan Demšar, Glavarjev »Mali katekizem«. Nova pot, 1963 Viktorijan Demšar, Pridige Petra Pavla Glavarja, Glasnik SDD, 1973/74 Viktorijan Demšar, Popotovanja P. P. Glavarja 1. 1752-53, Nova pot, 1965 Viktorijan Demšar, P. P. Glavar in Janez Brence - pionirja slovenske izobrazbe. Nova pot, 1960 Viktorijan Demšar, Zgodovina šole v Komendi, Glasnik SDD, 1981 Viktorijan Demšar, Kri ni voda. Koledar Mohorjeve družbe, 1975 Viktorijan Demšar, Glavarjeva pisma J. Tomlja, Glasnik SDD, 1980 Viktorijan Demšar, Cvetoče pobož njakarstvo odkrito, 1982 Viktorijan Demš?r, moih rok. Nova pot. Viktorijan Demšar, Glavarjeva knjižnica v Komendi, Kronika, Ljubljajna, 1977 Viktorijan Demšar, Usoda Glavarjeve oporoke. Koledar Mohorjeve družbe, 1978 Glasnik SDD, Uzimi ta dar iz 1973 Ognjevamo okno (Foto: Sivec) Šolanje v ŠRO v Zadru Morda se bo kdo vprašal: »Le kaj ga je pripeljalo do tega, da nam opisuje svoje šolanje. Sola je pač nekaj vsakdanjega v življenju in niti najmanjše potrebe ni, da bi nam jo še laiki opisovali po časopisju.« Kdor je pomislil na to, ko je prebral naslov, naj si le vzame nekaj minut časa in prebere članek do konca. Videl bo, da v tem primeru le ni imel prav. 6. oktobra 1983. leta nas je iz Kamnika odšlo šest. Imeli smo različne vozne karte v žepih, a isti cilj v srcu - zvesto služiti domovini in opravičiti zaupanje ljudi, ki so nam dali nelahko, vendar častno nalogo; uspešno končati ŠRO in postati rezervni oficir naše ljudske armade. Prepričan sem, da tudi sedaj, manj kot mesec dni pred koncem šolanja, še ni nihče od nas šestih obupal ter pozabil, zakaj se je spoprijel z nalogami in dolžnostmi v ŠRO. Še preden sem vstopil skozi vrata kasarne Diuro Djakovič v Zadru, sem že zagledal na prvi zgradbi v notranjosti ogromen napis: »Dobro nam došli, dragi drugovi pitomci!« Kar raznežil sem se, ko sem to prebral, saj je ta napis le šc utrdil moje prepričanje, da se mi bosta v naslednjih šestih mesecih cedila le mleko in rned. Prva sumničenja v to pa so se kar hitro pojavila. Že prvi vojaki so bili dokaj veseljaško razpoloženi, saj so vsaki dve sekundi tulili za menoj: »Frrr gušter, kako ti je dug rep!« in »Fazanči-ču, odoše ti krila!« Nisem si še takoj znal predstavljati, kaj to pomeni. Ko pa je bil opravljen prvi protokol in ko sem ves ponižen stal pred brivcem, upajoč da bo morda do mene bolj usmiljen, kot do ostalih, sem ugotovil, kaj pomenijo krila. Ko sem se potem čez dva dni, ves urejen gledal v ogledalo, sem samo hvali srečo, ker »Pravilo službe« ne dovoljuje koriščenja dopusta v času šolanja. Frizer nas je vse pošteno ogulil in tako oguljeni res ne bi mogli domov. V naslednjih sedmih dneh smo sprejemali nove kolege, ki so prihajali drug za drugim in treniral postiljanje postelj ter zlaganje osebnih stvari v omarice. Naš vodnik je namreč dobil fiksno idejo, da bomo celo življenje le po-stiljali postelje in zlagali perilo v omarice. Moram pa priznati, da je bila to prvo stvar v vojski, ki smo se je res dobro naučili, samo upam, da tega ne bodo izvedeli domači. Saj veste, za vsak slučaj. 13, oktobra se je začel pouk, ki je že prvi dan name naredil mogočen vtis. Vsak od nas je namreč dobil okrog petdeset knjig in priporočilo, naj jih vsak dan tudi koristi. Čeprav smo prve dni iz njih bral le umotvore naših predhodnikov, kot - Htio ne htio ribačeš hodnik, učio ne učio po-stačeš vodnk - smo se potem vsi polni elana vrgli na učenje. Bilo se je malce težko privaditi na učni program, vendar so se vseeno hitro pokazali uspehi v našem vodu. Nekaj problemov nam je povzročalo le še pozdravljanje in predstavljanje. Pogosto se je namreč dogajalo, da je starešna v pričakovanju našega pozdrava sam prvi pozdravil. To je seveda pitomca popolnoma zmedlo in še prestrašilo, ko ga je starešina (v enem primeru kapetan) poklical k sebi. »Izvolite, druže ma.. majore, pitomac, razvodnik, desetar. .. eceh... pitomac razvodnik Oder Zvonko!« Kapetan je najprej pogledal svoj čin, potem pa se nasmehnil in dejal: »T)f... več sam se bio uplašio, da sam zabunom uzeo majorov kaput. Pitomoc, naučite činove!« Majhni nesporazumi z oficirji so se navadno končali s tako milimi kritikami. Tok dogajanja pa je bil povse drugačen, če je bil prisoten tudi naš poročnik (komandir voda). Na mojo žalost je bil on poleg mene glavni akter pri edini moji večji napaki. Bil sem dežurni voda in pričakoval smo poročnikov prihod v razred. Odprla so se vrata, jaz sem že hotel zavpiti - Mirno - v razred pa je planil kolega, ki je zaradi osebnih potreb zamudil dve minuti. Rezultat njegovega divjanja je bila strgana karta na tleh. Oba sva vedela, da bova imela sitnosti, če poročnik to opazi, zato sva jo takoj začela lepiti. Še enkrat so se odprla vrata, samo tokrat tišje in jaz tega na svojo nesrečo nisem opazil takoj. Šele tišina v razredu 'me je predramila in poskušal sem popraviti, kar sem zamudil, ter zatulil:»Mirnoooo!« Fantje so vsi naenkrat planli pokonci, mene pa je poročnikov ledeni glas užaljenega in razočaranega nagnal v klop. Razrešil me je z dolžnosti. Takrat sem mislil, da se bo zaradi tega podrl svet, danes pa vidim, da sem eden redkih, ki je samo enkrat ponavljal dolžnost. Poročnikovo strogo obnašanje in njegov ledeni obraz, ki ni dovoljeval popuščanja, je tudi iz nas napravil najboljši vod v bateriji. V decembru se je tudi za nas začel terenski pouk. Ze prv štirinajstdnevno taborjenje nam je dalo vedeti, da bodo to najtežji dnevi v vojski. Vsak dan smo imeli devet ur pouka in uro obveznega učenja, tako da smo vsaj malo pozabili na mraz in burjo, ki je neprestano žvižgala okoli nas. Morda je prav ta mraz malce razživel našega komandirja, da se je najbrž nehote glasno nasmejal neki naši šali. Takoj je opazil to svojo »slabost« in spet je nadel na obraz mrk izraz. Vodnik, ki je tudi opazil ta smeh, pa mi je šepnil na uho: »Fantje, vi ste lahko le srečni, da.se vam je nasmejal že po dveh mesecih, naši generaciji se je šele petnajst dni pred koncem šolanja.« Minilo je tudi to taborjenje in vsi umazani, neprespani, premra-ženi in mokri od dežja smo se Odstranjena Jernejčkova hiša v Komendi V Komendi je bila že dalj časa predvidena razširitev križišča pri Kulturnem domu in gradnja pločnika od tega doma do šole v Komendi. Za realizacijo omenjenega je bilo potrebno porušiti Jernejčkovo hišo. Preglednost je sedaj neprimerno boljša; bistveno pa se je povečala tudi varnost vseh udeležencev v prometu na tem odseku. J. G. vrnili v kasarno, ki se nam jc takrt zdela kot hotel B kategorije. Kapetan je videl naše zadovoljstvo zaradi povratka in moral nas je zbosti z besedam: »Momci ne radujte se suviše, kasarnu nećete ni omirisati, jer uskoro kre-čemo na novu vežhu!« Rcs, da smo imeli do nove vežbe samo dvanajst dni, vendar je šlo pet dni za nagradni dopust ob Novem letu, tak da so vsi ti dnevi bliskovito minili. Po prihodu z druge vežbe pa so se začeli izpiti. Prepričan sem, da bi gimnazijo naredil z odličnim uspehom, če bi se učil le pol toliko, kot sem se za prvi izpit. Tudi predavanja in priprave na izpit sem poslušal z veliko tesnobo in prišel do zaključka, da nas bo naredilo ta »strašni« izpit le dve tretjini voda. Sam izpit je pokazal, da sem se neu- pravičeno bal. Padel je samo eden, vsi ostal pa smo se brezskrbno začeli pripravljati na sledeči izpit, pa potem za tretji, četrti? ... itd. Učenje je počasi prihajalo na normalne, sc pravi gimnazijske meje, Tudi disciplina in z njo naša urejenost se jc počasi slabšala in zato ni bilo nič čudnega, če sem moral počasi že skrivati svoje malce daljše lase pod kapo. To pa mi ni najbolje uspelo, saj me je nekega dne na stopnišču zaustavil kapetan in po obveznem predstavljanju vprašal: »Romšak, poznaješ ti Juru?« Jaz sem mislil, da je morda kakšen Kamničan prišel na odsluženje vojnega roka v Zadar in zato sem mu odgovoril z vprašanjem: »Druže kapetane, je li Jure iz Kamnika?« »Nije, on je Dalmatinac, iz Zadra,« »A šta je ta Jure, druže kapetane?« »On je građansko lice, na službi u JNA ... i znaš šta radi?« Že pošteno zmeden sem mu odgovoril: »Ne znam, druže kapetane, stvarno ne znam!« Samo ledeno me je pogledal in kratko |M)ja-snil: »Siša, Romšak, šiša!« »Razumem, druže kapetane!« sem kar malo olajšano zatulil in še isto popoldne odšel do tega osovraženega frizerja. Tega, kaj je Jure dcliil z mojimi lasmi, raje ne bom opisoval, saj jc že samo po sebi dovolj žalostno. Do marca, ko smo začeli odštevati dni našega šolanja in bivanja v Zadru, se je zgodilo še dosti podobnih zgod in nezgod. Mirno, Na de-sno! Levim kri lom napred... marš! MATIC ROM.ŠA! mm KAMK1K UREJA FRAUCFKTOTU! • MALA ENCIKLOPEDIJA Banka - denarni zavod - ima najpopolnejše kartoteke občanov. Cesta - javni prostor, namenjen za razne igre odraslih in otrok, včasih tudi za promet. Drevo - naravni pojav, s katerim ženske ustavljajo avtomobile. Zakaj uporabljajo nekatere namesto drevesa zavore, še ni dognano. Funkcija - funkcioniranje -opravila, delovanje; če rečemo, da stroj funkcionira, mislimo s tem, da dela. Pri funkcionarjih funkcioniranje nima istega pomena. Šef - vodja, predstojnik. Nihče na svetu ni brez šefa. Tudi najvišji šef je odgovoren, namreč ljudstvu. Vendar je ljudstvo zelo blag šef. Skupna skrb - ta je tista, kjer skrbijo vsi za vse in nihče za nič. Občinski pregovor: Drevo se na drevo naslanja. Občina pa na občana. MOJ ZNANEC • TRPČEVIČBILI Pred 22. leti je iz rodnega Skopja odšel v Slovenijo za boljšim zaslužkom in se najprvo ustavil v Črnomlju. Kasneje ga je pot vodila dalje, vse do Kamnika, kjer se je umiril in si ustvaril družino, ima dva otroka. Zaposlen je kot uslužbenec »Varnosti« v Ljubljani. Ko se danes spominja svojih prvih začetkov v Sloveniji, pravi, da je imel gotovo srečo, veliko pa mu je pomagala tudi njegova iznajdljivost, saj ni imel večjih težav pri vključevanju v novo bivalno in delovno okolje. Njegova strast in veselje je vse življenje nogomet. Iz te potrebe in iz potrebe, da se delavci iz drugih republik, ki delajo v Kamniku, vključijo v športno dejavnost, je leta 1972 ustanovil NK ENOTNOST. Mnogi mladi iz drugih republik, ki so do tedaj preživljali prosti čas v javnih lokalih, so našli svoje mesto prav v tem klubu. Pa ne samo člani, tudi otroci teh delavcev - pionirji imajo svoje mesto v klubu, na čelu katerega že 12 let stoji BILI TRPČEVIČ, ki je nekaterim kot oče, saj jim pomaga in svetuje tudi v drugih življenjskih težavah. Ne dovoli pa, da bi fantje, ki so vključeni v klub, živeli nezdravo življenje. Zato zahteva od njih, da živijo življenje, ki je vredno pravega športnika. Seveda se pojavijo posamezniki, ki včasih zaidejo s te poti, a večina se drži tega načela. V zadnjem obdobju so nekako rešili tudi materialne pogoje. DO STOL jim je odstopila-prostor, kjer imajo svoje igrišče, dobivajo pa tudi dotacijo TTKS Kamnik. Seveda vse to ne zadošča njiho- vim potrebam, pa kljub temu je BILI zadovoljen, zato tudi ni skrivnost, da veliko svojega denarja vloži v klub, da že leta in leta njegova žena brezplačno pere drese. In spet sva pri nogometu. Zadovoljen je zaradi uspešnega sodelovanja z vodilnimi v STOLU in pri NK VIRTUS. In ob koncu še želje. Pravi, da bi rad dosegel še večje uspehe pri nogometu, da bi NK ENOTNOST ostala prostor, kjer bi se združevali mladi iz drugih republik in tako nadaljevali razvijanje bratstva in enotnosti. • KRIMIĆ - kriminalka Najbolj napete, najbolj srhljive zgodbe, katerim ni kos niti AGATA Christie, tosozveščkiv treh nadaljevanjih. To je poslovni rezultat med letom ali bilanca uspena našega gospodarstva. GLAS MLADIH 20. oddaja • Prizadevnim mladincem Stola je uspelo pod streho spraviti tudi 20. oddajo Tudi letošnja oddaja je potekala v sodelovanju z Radiom Ljubljana, v okviru serije »Kar znaš to veljaš«. V programu je bilo trinajst točk. Prvo mesto si delita ansambel Labirint iz Kamnika z lastno skladbo, ter pevka MARTINA JUHANT, ki je zapela Kokolo. Več o tej prireditvi bomo povedali v naslednji številki. • RTC - VELIKA PLANINA Prvi projekt za gradnjo žičnice na Veliki Planini je že leta 1928 zasnovala Zveza za tujski promet v Ljubljani. Znani pesnik naših planin Josip Vandot, pisatelj Kekca, se je takole navduševal za gradnjo žičnice, ki naj bi imela izhodišče na Kopiščah. »Promet na vzpenjalci bi bil skrajno interesiven skozi vse leto in bi ne poznal omejene sezone, ker bi bila Velika planina vse leto najprivlačnejša točka, kjer bi se Pohitita s tem stolom. Dokler je še taka zmeda v tej »Kadrovski kuhinii«, se bo našlo mesto tudi zame. zbirali turisti in smučarji, postala bi sloveča planinska postojanka ne samo v ozkem jugoslovanskem merilu, ampak bi uživala svetovni ugled in bi bila naša največja privlačnost. Kako bi se po takem stanu ves tujski promet dvignil z velikanskim zaletom o tem pač ni treba govoriti, ker razsodni človek zna sam soditi. (Jutro št. 50, 23. 2. 1929). Od teh želja in velike ideje je bilo potrebno celih 55 let, da Velika planina spet dobiva nazaj ime, ki si ga zasluži. V letošnji zimski sezoni so si tako delavci žičnice kot gostinski delavci Ši-mnovca zaslužili priznanje z vestno opravljenim delom. • PLANŠARSKO NASELJE V tem naselju je Preskarjeva bajta, ki je danes spomeniško zavarovana. Edina ima še odprto ognjišče, na katerem stoji ob zagvvaunjku v kozici topla voda ,in čaka pastirja, da jo uporabi, ko se vrne s pašnika. Pa žal je od tega, da je Preskarjeva bajta zaščitena, to tudi vse. Bajta je zanemarjena in počasi propada. Bila bi pa res lahko ena od zanimivosti ponudbe Velike planine v turizmu, kot »muzej v naravi«: zato bo potrebno nekaj storiti, da ne bo prepozno. • GLAZBENIK!, UMETNIKI IN OSTALI DIABETIKI MARJANA Urankar (bivša pevka ansambla Poljanšek) uspešno nadaljuje glasbeno pot pri skupini TEN. ki se je pred kratkim predstavila tudi v Kamniku, in to zelo uspešno. Pevka zatrjuje, da jih bomov Kamniku še slišali. Pero Kuna ver - pevec - je eden izmed tistih, ki mu je petje tudi kruh. Pred kratkim se je vrnil iz Švice, kjer je prepeval. Spomnite se sa tudi iz SLOVENSKE POPEVKE (Halo Nataša). Obeta nam. da bo tudi v rodnem Kamniku pel še letos. Vse ljubitelje ansambla Franca Lipičnika lahko potolažimo, da-ansambel pridno dela in da se nam bo v Kamniku ob bližnjih zabavah in prireditvah spet pred stavil. Pevke, ki se zanimajo za sodelovanje pri ansamblu PUŠELJC. lahko obvestimo, da lahko dobijo ustrezne informacije na tel. 832-625 v popoldanskem času. Zagrabite priložnost! • VOLITVE Primite ga! Držite ga! Ušel na bo. Ne sme, držite ga! Potrebujemo živega, držite ga. Pa nam je ušel. - Ja kdo hudiča je pa ušel? - Pa jc ušel edini, ki je vedel, kako so urejene te naše volitve v Kamniku. •- TOZD PTT Domžale, n. sol. o., Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge delavca za dostavljanje prt pošiljk na področju prt enote Kamnik Kandidati naj pismene vloge pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: TOZD PTT Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale. Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da bo organizirano spomladanski odvoz kosovnega materiala, in sicer: - dne 16. 4.1984 bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na ponedeljek, lorek in sredo in - dne 17. 4. 1984 občanom, ki so zajeli v odvoz smeti na četrtek in petek. Občane prosimo, da kosovni material pripravijo na pločnik ali ob cesto do 7. ure zjutraj. Ugotovitveni sklep Skupščina Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik je na 10. seji skupščine dne 22. 3. 1984 ugotovila, da je Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Kamnik v letih 1984 in 1985 sprejet. K sporazumu je do konca marca pristopilo 70 ali 85% TOZD, delovnih skupnosti in samoupravnih organizacij, v katerih je zaposleno 98% delavcev. Predsednik skupščine Jože Muhvič, 1. r. Na podlagi 586. člena Zakona o združenem delu, 4. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in 26. člena Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 ter v skladu z usmeritvami Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v obdobju 1981-1985 v letu 1984 občine Kamnik ■ sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in samoupravnih organizacijah ter skupnostih Samoupravni sporazum O USKLAJEVANJU LETNIH NAČRTOV ZAPOSLOVANJA V OBČINI KAMNIK V LETIH 1984 IN 1985 1. člen S samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: sporazum o zaposlovanju) se podpisniki v okviru skupnosti za zaposlovanje v občini sporazumemo o: - uresničevanju z resolucijo opredeljenih ciljev politike zaposlovanja, ki bodo vgrajeni v letnih planskih aktih in kadrovskih programih, - enotnih izhodiščih in kriterijah usklajevanja in izvajanja letnih načrtov zaposlovanja OZD, - postopku in nosilcih usklajevanja letnih načrtov zaposlovanja OZD, - ukrepih za zagotavljanje izvajanja sprejete politike zaposlovanja. 2. člen Podpisniki bomo pri usklajevanju svojih načrtov zaposlovanja za leto 1984 in 1985 uporabljali naslednje kazalce: - število potreb po dodatnih delavcih, - število nadomestnih potreb, - število potreb po pripravnikih. 3. člen Podpisniki sporazuma bomo v okviru skupnosti za zaposlovanje pri izvajanju politike zaposlovanja za leti 1984 in 1985 uveljavljali naslednje temeljne cilje in kriterije: - Produktivno zaposlovanje, kjer bo vsaka zaposlitev povečevala dohodek na zaposlenega in količinski obseg proizvodnje oziroma storitev. - V okviru dodatnega in nadomestnega zaposlovanja bodo OZD prednostne zagotavljale pokrivanje kadrovskih potreb v proizvodnji, ki je usmerjena v konvertivilni izvoz, povečevanje energetske in surovinske proizvodnje, zlasti tiste, ki nadomešča uvoz, večjo proizvodnjo hrane ter razvoj drobnega gospodarstva. - Delež delavcev na režijskih in administrativnih delih se zmanjša pri vseh podpisnicah tega sporazuma glede na stanje konec leta 1983. Novo zaposlovanje na režijskih in administrativnih bo izjemoma mogoče le v tistih organizacijah združenega dela, kjer bo z lastnimi akcijskimi programi utemeljena nujnost novega zaposlovanja in izvedena uskladitev v odboru za zaposlovanje ob sodelovanju predstavnikov drugih podpisnikov 26. člena Dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1981-85 v občini Kamnik. - Potrebe po delavcih bodo OZD morale kriti z aktiviranjem notranjih kadrovskih rezerv, s popoplnejšo izrabo znanja že zaposlenih delavcev, s smotrnejšo izrabo delovnega časa, uskladitvijo delovnega časa v skladu s priporočili družbenopolitične skupnosti, boljšo organizacijo dela in s prerazporeditvijo delavcev z manj produktivnih na bolj produktivna dela in naloge. - Načrtovanim ali že izvedenim spremembam v proizvodnji ne bo sledilo enostavno dodatno zaposlovanje, ampak se bodo OZD pravočasno orientirale v dopolnilno usposabljanje in prekvalifikacije notranjega kadrovskega potenciala ob najtesnejšem sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje. - zaposlovanje novih delavcev bo v načelu temeljilo na izhodišču, da bo razlika med družbenim proizvodom na zaposlenega in stroški za opravljanje del in nalog skupaj z vsemi ostalimi stroški za novozaposle-nega (stanovanje, zdravstveno varstvo, izobraževanje, socialno varstvo) pozitivna. - Organizacije združenoga dela bodo izboljševale kvalifikacijske strukture zaposlenih z usmerjanjem delavcev v izobraževanjem iz dela in ob delu, s povečanjem števila kadrovskih štipendij predvsem za proizvodne poklice ter z zaposlovanjem pripravnikov. Kadrovska struktura novoza-poslenih mora biti praviloma boljša od izobrazbene strukture zaposlenih koncem leta 1983. zagotovile bodo tudi vse pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja s posebnim povdarkom na proizvodnem delu in delovni praksi. - Vse organizacije združenega dela bodo omejile razne oblike dopolnilnega dela, pogodbenega in nadurnega dela ter zaposlovanje upokojencev in jih po potrebi nadomeščale z zaposlovanjem novih delavcev. - V organizacijah združenega dela, kjer tehnologija in značaj dela ter pogoji in oskrba to omogočajo bodo uvedli več izmensko delo oziroma podaljšali obratovalni čas in s tem dosegli večji izkoristek vloženih sred- stev in povečanje dohodka. - Pri načrtovanju zaposlovanja bodo OZD upoštevale predvidene tehnološke in ekonomske presežke delavcev z območja občine ter v okviru skupnosti za zaposlovanje združevale sredstva za prekvalifikacijo s ciljem produktivnega prezaposlovanja teh delavcev. - OZD bodo boljše ovrednotile in izboljševale delovne pogoje pri deficitarnih delih in nalogah, kar bo po eni strani stimuliralo iskalce zaposlitve, po drugi strani pa mladino za vpis v šole z deficitarnimi poklici. - OZD bodo.v skladu z zakonom o delovnih razmerjih dosledno in brez izjem (razen tistih, ki jih z zakon dopušča) izvedle vse upokojitve. - Pri dodatnem in nadomestnem zaposlovanju bodo OZD dosledno uresničevale določila sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih. - Medrepubliško zaposlovanja bo potekalo preko skupnosti za zaposlovanje, da bi tako preprečili nezakonito posredovanje delavcev in manipuliranje z njimi. 4. člen Podpisniki sporazuma bomo uresničevali usmeritve za bolj produktivno izrabo delovnega časa z zagotavljanjem odgovornosti do dela in delovnih rezultatov, z določitvijo takega začetka in trajanja delovnega časa, ki bo omogočal čim bolj produktivno delo, s prerazporeditvijo delavcev iz manj produktivnih na bolj produktivna dela in naloge v okviru temeljne organizacije ali delovne in sestavljene organizacije združenega dela, s prerazporeditvijo delovnega časa, kadar to zahteva neenakomerna dinamika proizvodnje in z učinkovitejšim odpravljanjem vzrokov za zastoje v proizvodnji, z zaposlovanjem delavcev s krajšim delovnim časom in z drugimi podobnimi ukrepi. Podpisniki bomo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (84. člen) obveščali skupnost za zaposlovanje o izrabi delovnega časa. " 5. člen Za uresničevanje minimalnih standardov bomo OZD: - pri zaposlovanju novih delavcev, ki jih bomo pridobile iz drugih območij SR Slovenije ali SFRJ, vsakemu delavcu, ki ne bo imel predhodno urejenega stanovanjskega vprašanja, zagotavljale najmanj 15 m3 prostornine oziroma 5 m5 bivalnega prostora z največ 4 stanovalci v sobi ter z uporabo ustreznih sanitarnih prostorov in opreme za osebno in splošno higieno, - vsem novim delavcem, razporejenim na delovišča zunaj kraja prebivališča oziroma sedeža TOZD, organizirale tudi možnost celodnevne prehrane, ki bo vključevala vsaj tri obroke dnevno, - predhodno obveščale pristojno skupnost za zaposlovanje o zagotavljanju najmanj teh pogojev in v ta namen že ob prijavi potrebe po delavcu, ki naj bi jim ga skupnost zagotovila v medkrajevnem ali medrepubliškem posredovanju dela, predložila na predpisanem obrazcu tudi podatke o izpolnjevanju teh pogojev. 6. člen Organizacije združenega dela se obvezujemo, da bomo v zaostrenih možnostih zaposlovanja pri izbiri in vključevanju novih delavcev v delovno razmerje v primerih, ko se na razpisana dela in naloge javi več kandidatov, poleg kriterijev strokovne in psihofizične ustreznosti, ki je v vsakem primeru odločilen, upoštevale tudi družbenoekonomske in socialne kriterije prioritete. V okviru družbenoekonomskih kriterijev bomo upoštevale naslednji prednostni red: a) ustrezno usposobljeni delovni invalidi, b) iskalci zaposlitve, ki jim je prenehalo delo zaradi ukinitve delovne organizacije ali zmanjšane proizvodnje, c) iskalci zaposlitve, ki so začasno sprejeli zaposlitev na delih in nalogah, ki zahtevajo nižjo strokovno usposobljenost, d) iskalci zaposlitve, ki so dokončali šolanje, e) uživalci denarnega nadomestila in denarne pomoči iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. 2"jK>traj navedenega prioritetnega reda, bodo pri izbiri delavcev, ki kandidirajo na podlagi posredovanja skupnosti za zaposlovanje, upoštevani tudi socialnoekonomski kriteriji, kot so opredeljeni v samoupravnih aktih skupnosti,' 7. člen Podpisniki se obvezujemo, da bomo v letih 1984 in 1985 zaposlili vse štipendiste za nedoločen čas, le v izjemnih primerih pa za določen čas, za čas pripravniške dobe. Za tiste štipendiste, ki jih ne bo mogoče zaposliti, bomo zaposlitev iskali v okviru DO oziroma SOZD, le izjemoma pa v sodelovanju z občinsko skupnostjo za zaposlovanje. 8. člen Podpisniki bomo kadrovsko reprodukcijo zagotavljali predvsem z razpisovanjem kadrovskih štipendij, s povdarkom na pridobivanju kandidatov za proizvodne in deficitarne poklice, v tolikšnem obsegu, da se bo povečal delež kadrovskih štipendij v primerjavi z deležem štipendij iz združenih sredstev in se približal razmerju, ki velja za republiko. OZD bomo v letih 1984 in 1985 razpisale vsaj 2 stipendiji na 100 zaposlenih. 9. člen Pri uresničevanju kadrovskega načrta si podpisnice ne bomo preveze-male že zaposlenih kadrov in štipendistov. Tako bomo preprečevale ustvarjanje boljše kadrovske zasedbe ene OZD na račun druge. 10. člen Tako v okviru nadomestnih (izpraznjena dela in naloge) kot dodatnih (nova dela in naloge) zaposlitev bomo podpisniki zagotovili izboljšanje izobrazbenega sestava zaposlenih. V ta namen bomo: - preverili razvide del in nalog ter zahtevane pogoje za njihovo zasedbo ter primerjali svoj kadrovski sestav s sestavom tistih OZD svoje panoge, ki izkazujejo ob razvitejši tehnološki opremljenosti in kadrovski usposobljenosti tudi nadpovprečno uspešnost poslovanja, - vse delavce od vključno II. stopnje strokovne izobrazbe naprej, ki se zaposlujejo prvič, zaposlili kot pripravnike in sicer najmanj dva pripravnika na tri zaposlitve oziroma novozaposlene delavce, pri čemer mora biti njihovo številčno razmerje v skladu s planirano strukturo zaposlitev po stopnjah strokovne izobrazbe, - izkazali v svojih načrtih zaposlovanja skupno število pripravnikov, ki jih nameravamo zaposliti. Pri objavah oziroma razpisih del in nalog bomo zahtevali predhodne delovne izkušnje, daljše od pripravniške dobe, le v primerih zaposlitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Podpisnice se obvezujemo, da bomo v svojih samoupravnih aktih kot dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi opredelili vodstvena dela, strokovno svetovalna dela in dela nadzorne narave 11. člen Podpisniki bomo v okviru skupnosti za zaposlovanje prednostno uresničevali razne oblike prekvalifikacij in dokvalifikacij nezaposlenih s sufici-tarnimi poklici in zaposlenih delavcev v primerih ekonomskih ali tehnoloških viškov, pri čemer bodo vse izobraževalne oblike temeljile na potrebah po delavcih v OZD. V skladu s to nalogo bo skupnost za zaposlovanje intenzivno spremljala stanje in razvoj v tistih organizacijah, pri katerih se lahko v prihodnosti pričakujejo viški delavcev. Podpisniki sporazuma, ki predvidevamo presežke svojih delavcev, se bomo vsaj 6 mesecev pred nastopom le-teh konkretno dogovorih z delavci drugih OZD na področju občine ali znotraj dohodkovnih povezav (DO, OZD, SOZD) za preusposobitev in prezaposlitev teh delavcev v okviru kadrovskih potreb in možnosti, ki izhajajo iz procesa dela v teh organizacijah in o tem obvestili občinsko skupnost za zaposlovanje. Predpisniki sporazuma bomo skupaj s skupnostjo za zaposlovanje pred nastopom presežkov delavcev izdelali načrt za dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in prezaposlitev delavcev. V primeru obsežnejših presežkov delavcev, za katere prekvalifikacijo in prezaposlitev skupnost za zaposlovanje ne združuje dovolj sredstev, bomo podpisniki združevali dodatna namenska sredstva v skladu s 37. členom zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. 12. člen V skladu s kriteriji in usmeritvami tega sporazuma bomo podpisniki uskladili svoje letne načrte zaposlovanja ter v okviru skupnosti za zaposlovanje oblikovali občinski letni načrt zaposlovanja, ki bo spremljajoči dokument k Resoluciji o izvajanju družbenega plana. 13. člen Načrti zaposlovanja OZD se lahko spremenijo predvsem v primerih, ko se povečajo možnosti za izvoz blaga in storitev oziroma v drugih primerih skladno s 3. členom sporazuma. Te spremembe se tekoče usklajujejo v okviru skupnosti za zaposlovanje. 14. člen Podpisniki sporazuma bomo v tem obdobju pristopili k izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega plana za področje kadrovske politike. 15. člen Podpisniki sprejemamo ta sporazum po postopku v skladu z določbami svojih samoupravnih aktov. Samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme 2/3 delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela z območja občine. 16. člen Podpisnik tega samoupravnega sporazuma je tudi občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, ki zlasti preko osnovnih organizacij sindikata vpliva na uresničevanje določb tega sporazuma. 17. člen Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bomo na samoupravnih in drugih organih OZD, ki spremljajo in predlagajo ukrepe za uresničevanje planov: - posredovali skupnosti za zaposlovanje planske kazalce o letnih načrtih zaposlovanja najkasneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto, - obravnavali uresničevanje letnih načrtov zaposlovanja ob razpravi in sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnem računu, . ■ - posredovali skupnosti za zaposlovanje dvakrat letno (ob polletju in na koncu leta) podatke o uresničevanju letnih načrtov zaposlovanja OZD na enotnem statističnem obrazcu RAD-30, - predlagali dodatne ukrepe v primeru večjih odstopanj v tekočih gibanjih zaposlovanja oziroma neizvajanja s sporazumom sprejetih obveznosti OZD, - sodelovali ob ugotovljenih problemih s strokovnimi službami skupnosti za zaposlovanje pri iskanju njihovih rešitev ter izdelavi in skupnem izvajanju določenih programov uresničevanja letnih načrtov zaposlovanja OZD. 18. člen OZD so dolžne uskladiti svoje načrte zaposlovanja z določbami tega sporazuma do konca februarja 1984 oziroma 1985. Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje skupščine skupnosti lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ugotovi, da podpisnica ni uskladila svojega načrta zaposlovanja z določbami tega sporazuma. Skupščina skupnosti bo javno obravnavala kršilce tega sporazuma in o tem obveščala širšo javnost. V primerih hujših kršitev tega sporazuma, ki imajo za posledico motnje v samoupravnih odnosih in kadar so oškodovani družbeni interesi, bo skupnost predlagala občinski skupščiiii uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva. 19. člen Samoupravni sporazum stopi v veljavo osmi dan po objavi v Kamniškem občanu, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje. Kamnik, decembra 1983 Program izletov za upokojence Društvo upokojencev letos organizira Številne izlete in s tem popestri marsikateremu članu enoličnost življenja. V letu 1984 bodo uresničeni številni izleti, za katere društvo meni, da bodo ""v^etu ^SS^e^lTo'organiziranih sedem izletov in en pohod v planine. Skupno število udeležencev je bilo 361, večji del zelo zadovoljnih. Mnogi med upokojenci se udeležujejo več izletov, nekateri pa le tistih, ki so za njih najbolj privlačni. Le en izlet lani ni bil izpoljen, ker zanj ni bilo dovolj prijavljenih. Novost pri organiziranju letošnjih izletov je, da bo društvo priredilo izlet v isti kraj tudi večkrat, če bo dovolj prijavljenih, Izleti bodo organizirani takole: 16. maja 15184 - Kamnik-Izola. Pot bo vodila skozi Postojno, kjer si bodo izletniki ogledali znamenito Postojnsko jamo, se ustavili v Kopru, nato pa bodo gostje počitniškega doma v iioli, kjer bo kosilo in kopanje v topli morski vodi. 6. junija 1984 - izlet Kamnik-Ljubljana-Ce-lovec, Beljak, Trbiž, Kranjska gora in do Aljaževega doma v Vratih. Izlet bo namenjen vsem tistim, ki želijo izkoristiti zakonsko možnost prehoda preko meje brez pologa. 25. julija 1984 - Kranjska gora-Vršič, Kugy-jev spomenik, izvir Soče v Trenti in ogled muzeja, v Kobaridu ogled italijanske grobnice, nato v Tolmin, kjer bo kosilo, zatem Cerkno in obisk bolnišnice Franje ter nazaj v Kamnik. 15. avgusta 1984 - iz Kamnika prek Celja do Rogaške Slatine z obiskom počitniškega doma ■ upokojencev in zdravilišča. V atomskih toplicah kopanje in kosilo, nato obisk Kumrovca in Titove rojstne hiše in šole, v Brestanici ogled muzeja slovenskih izseljencev, nato povratek skozi Zidani most in Trbovlje v Kamnik. 5. septembra 1984 - planinski pohod na Ko-krsko sedlo z ogledom znamenitosti in planinskih vršacev, ki jih je mogoče opazovati s sedla. 19. septembra 1984 - izlet Kamnik-lstrske toplice. V Hrastovljah ogled znamenitih fresk, V Istrskih toplicah vzpon na naravni razgledni stolp, zatem kopanje in kosilo. Povratek skozi najdaljši cestni predor pod Učko v Opatijo s kratkim postankom in vrnitev v Kamnik. september 1984 - štiridnevni izlet po Jugosla- viji v organizaciji Golfturista na relaciji Ka-mnik-Kardeljevo, Dubrovnik, Hercegnovi, Bar, Beograd in vrnitev v Kamnik. Izlet bo zelo atraktiven, z ogledom številnih zanimivosti. V organizacijo bodo vključeni prevozi, prehrana in prenočišča. 10. oktobra 1984 - izlet Kamnik, Kalce, črni vrh, Col, Lokve, Trnovo, Solkan Goriška brda z ogledom vinske kleti in pokušino, nato prek Tolmina, Baške grape v Dražgoše i ogledom spomenika in preko Škofje Loke povratek v Kamnik. V okvir športno rekreativne aktivnosti spada tudi počitnikovanje v domu upokojencev Slovenije v Izoli. Nedavno je Kamniški občan že pisal o tem in vabil upokojence, da se udeležijo organiziranih oblik počitnikovanja. Sedaj velja povedati, da se je »mini počitnic« v Izoli konec februarja udeležilo kar 68 članov-upokojencev iz Kamnika in okolice. Po povratku so povedali, da so bili izredno zadovoljni tako s prehrano in postrežbo, zlasti pa s prijaznim odnosom osebja do gostov, zato je kar devet upokojencev Kamnika dopust podaljšalo še za nekaj dni. Te dni je društvo upokojencev Kamnik prejelo iz Izcle obvestilo, da bodo na željo mnogih, ki so bili v Izoli konec februarja, ponovno pripravili zelo prijetno štiri dnevno bivanje v počitniškem domu upokojencev Slovenije v Izoli in sicer v času od 23. do 26. aprila 1984. Društvo upokojencev Kamnik vabi vse člane, da izkoristijo to priložnost in se odločijo za nekajdnevno spomladansko letovanje. Cena letovanja je vsekakor zelo ugodna - le 2.100 din na osebo in vključuje vso oskrbo in prenočišča, bazen s toplo vodo ter tudi stroške prevoza iz Ljubljane do Izole in nazaj. Tako ugodnih pogojev za letovanje verjetno ne bo več,, zato je društvo prepričano, da bo marsikdo, tudi tisti s plitvejšim žepom z vese-Tjem sprejel to ponudbo. Vsi, ki bi se želeli prijaviti, naj se zglasijo na društvu upokojencev v Kamniku, Kolodvorska 5 vsak torek ali petek od 9. do 12. ure najkasneje do 20. aprila 1984. Izletniške, športne, počitniške in druge oblike aktivnosti, ki jih društvo upokojencev Kamnik organizira za svoje člane, dosegajo svoj namen, saj se številni upokojenci vključujejo v tiste zvrsti, ki jim najbolje ustrezajo. STANE SIMŠIČ Spomladansko vzdušje Kronika je pisana za mesec marec. Iz poročil je razvidno« da se je »sezona« tatvin koles že začela, da je v primerjavi s prejšnjimi meseci v porastu »usklajevanje medsebojnih interesov« s podkrepitvami med zakoncema in da je PM 14. 3.1984 (plačilni dan)' intervenirala kar šestkrat zaradi nedostojnega vedenja in pretepanja na javnem kraju. Prvi spomladanski dan je minil dokaj mirno, razen požara ob razdelilni elektro postaji med železniško progo in Podgorjem. V mesecu marcu se je zgodila samo ena hujša prometna nezgoda, kar je zelo dobro, ne sme pa nas uspavati. JAVNI RED IN MIR 2. 3. 1984 ob 21.45 uri sta se vinjena Rudi D. iz Kamnika in Bojan S. iz Presecij pretepala na Usnjarski ulici v Kamniku. Miličniki so imenovana odpeljali na PM in ker se tudi tu nista pomirila, sta bila dana v prostor za pridržanje (razmišljanje). Zaradi »lepega vedenja« sledi še pozdrav od sodnika za prekrške. 10. 3. 1984 ob 17.30 uri je doma vinjeni Ivan B. iz Golic razbijal in grozil ženi, da jo bo ubil. Ob 20. uri je ponovno začel razgrajati in groziti in ker opozorila miličnikov ni upošteval, jc bil pripeljan na PM. Ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo z grožnjami nadaljeval, je bil dan v preUštor za »pomiritev«. Sledi še pozdrav od sodnika za prekrške. 120. 2. 1984 ob 22.40 so ža pomoč prosili iz DO UTO K Kamnik, ker je na delovno mesto prišel vinjen Hasan Š. ki ni upošteval nadrejenih, naj se odstrani z delovnega mesta. 24. 3. 1984 ob 20,50 je na PM klica! Franc K. iz Šmarce, da ga je telesno poškodoval Milan L. iz Šmarce. Na kraju so miličniki ugotovili, da je poškodovani K. v vinjenem stanju izzival L. pred njegovim domom s hrastovo letvijo v rokah. L. mu je odvzel STEKLARSKE STORITVE vam opravi solidno in poceni Stojkovič Dušan Steklarstvo Ekslerjeva 4 Kamnik NUJNO iščem starejšo žensko za varstvo in družbo mami v dopoldanskem času. Jereb Marija, Šmarca 102/a. 8-URNO nego bolne mame za tri mesece iščem. Ponudbe v dopoldanskem času na tel. 320-855 ali med 20. in 21. uro osebno na naslov: Vilma Seč, Groharjeva 14/56, Kamnik. FOTOKOPIRANJE, RAZMNOŽEVANJE! Odprto vsak dan (razen sobote) od 7. do 15. ure. Stane Jerše, Kidričeva 18, Kamnik. letev in ga z njo udaril po glavi tako, da ga je telesno poškodoval. 26. "3. 1984 ob 21,55 je bila PM telefonično zaprošena za pomoč s pojasnilom, da je na silo vdrl v stanovanje in pretepel svojo bivšo ženo. Na kraju so miličniki ugotovili, da je to Miran P. iz Sp. Gorij. Pripeljan je bil na PM in ker se tudi na PM ni pomiril, je bil dan v prostor za »pomiritev«. 29. 3. 1984 ob 21.30 uri sta Begija Z. in Rešida H. pretepala v garderobi podjetja UTOK Nevzeto L. Pri tem sta uporabljala čevlje. Sledi »pozdrav« za lepo vedenje od sodnika za prekrške, za vzorno vedenje« v delovnih prostorih pa bo tudi disciplinska komisija sklenila in izrekla »pohvalo pretepačem«. PROMETNE NESREČE 16. 3. 1984 ob 17,50 se je v Mostah zgodila prometna nezgoda. Na kraju in med zbiranjem obvestil so miličniki ugotovili, da se je zaradi neprimerne hitrosti zaletel z osebnim avtomobilom Anton S. iz Mekinj, najprej v vrtno ograjo - betonsko, nato v obcestno prometno ogledalo, ki ga je uničil in v železni drog vodnega hidranta ter se prevrnil na bok. Pred prihodom miličnikov na kraj je vozilo s pomočjo občanov dvignil na kolesa in odpeljal naprej neznano kam. Pri tem je na ograji, prometnem ogledalu in drogu nastala materialna škoda, ki znaša po nestrokovni oceni približno 50.000 din. KAZNIVA DEJANJA 4. 3. 1984 ob 12,30 je bilo prijavljeno na PM, da je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Okrogu, lastnik pa je odsoten. Na kraju so miličniki ugotovili, da je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v noči iz 3. na 4. 3. 1984. Med zbiranjem podatkov so miličniki ugotovili, da je dejanje storil Boris A. iz Okroglega. Napisana je kazenska ovadba. 10. 3. 1984 ob 01,45 je patrola SERVIS ŠIVALNIH STROJEV. Tine Klančar, Čufarje-va 6, Vir pri Domžalah. Odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. MONTAŽA TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. ŽAGANJE DRV. Lužar, Šmarca 25 d, tel. 832-739 od 11. do 12. ure. HLEVSKI GNOJ in seno za govedo prodam. Tomelj, Šmarca 63, Kamnik. V KAMNIKU PRODAM garažo. Aleksander Velič-kovski, Župančičeva 4, Kamnik. /© ljubljanska banka Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik Tomšičeva 61240 Kamnik Svet poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge kontroliranje dokumentov pred likvidacijo po vseh poslih za občane Pogoji za sprejem: - srednja izobrazba ekonomske, administrativne ali splošne smeri tri leta ustreznih delovnih izkušenj ter funkcionalno znanje: poznavanje knjigovodstva, znanje strojepisja nad 150 udarcev na min. - poskusno delo tri mesece. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s spolnim delovnim časom. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjih delovnih izkušnjah pošljejo v 8 dneh na naslov Ljubljanska banka GB, poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1. milice v Kamniku na Titovem trgu ustavila mopedista Marjana B. iz Obris pri Domžalah in potnika Slavka C. iz Štude pri Domžalah. Med preverjanjem podatkov in dokumentov so miličniki * ugotovili, da sta kolo z motorjem malo pred tem ukradla iz hodnika stanovanjskega bloka na Medvedovi ulici v Kamniku. Kolo z motorjem je bilo presenečenemu lastniku vrnjeno, zoper osumljenca pa je napisana kazenska ovadba. 15. 3. 1985 ob 00,05 je bilo sporočeno iz »Mini bara« v Kamniku, da je neki gost na vratih razbil barvno steklo v velikosti 1 x 1,5 m, ki je vredno približno 5.000 din. Na kraju so miličniki ugotovili, da je to storil Vojin S. iz Bakovnika. Miličniki so med postopkom našli šc nekatere druge predmete, za katere sumijo, da izvirajo iz kaznivih dejanj. 18.3. 1984 ob približno 23. uri so osumljeni Franc T., Jože H. in Maksimiljan Š., vsi iz Vrhopolja, ob regionalni cesti Kamnik proti Vrhpolju z rokami razbijali prometne znake, jih obračali, lomili ter ruvali. Maksimiljan pa je z metanjem kamenja poškodoval luč javne razsvetljave tako, da je neuporabna. Pri tem so povzročili materialno škodo za približno 40.000 din. POHVALNO V marcu so pošteni najditelji prinesli na PIVI najrazličnejše najdene predmete od denarja, denarnic, dokumentov, koles, ur do avtomobilskih ključev itd. POŠTENI NAJDITELJI: Janez Bertalanič, Podgorje Marko Jogar, Duplica, Marija Štrajhar, Bakovnik Marjan Cebašek, Zg. Stranje Jože Savinšek, Duplica, Jože Lenarčič, Šmarca Marija Železnik, Kamnik Stanislava Lomovšek, Stebljevek Z. K. TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Traktorji in traktorski priklopniki, ki so vključeni v cestni promet, morajo biti evidentirani in tehnično pregledani. Na tehničnih pregledih se enkrat letno ugotavlja tehnična brezhibnost traktorjev in traktorskih priklopnikov. Pri tehničnih pregledih se ugotavlja, ali ima motorno in priklopno vozilo predpisane naprave, zlasti naprave za ustavljanje zaviranje, dajanje svetlobnih znakov, osvetljevanje ceste in vozila, izpuščanje zgorelih plinov, in ali so te naprave brezhibne, kakor tudi, ali izpolnjuje še druge predpisane pogoje, da bi smelo biti v prometu. Na željo lastnikov oz. .uporabnikov traktorjev in traktorskih priklopnikov smo se z vodstvom Integrala, ki je pooblaščena organizacija za opravljanje tehničnih pregledov dogovorili, da bodo tehnični pregledi po KS, kjer bodo odpravljali tudi manjše napake, saj bosta sodelovala tudi mehanik in električar. Pregledi bodo opravljeni po naslednjem vrstnem redu: KS KOMENDA - POLEG KRAJEVNEGA URADA Za KS Komenda, Moste, Križ 10. 4. 1984 - od 8. do 16. ure STRANJE PRI OSNOVNI ŠOLI za KS Kamniška Bistrica, Godič, Črna 12. 4. 1984 - od 8. do 16. ure MOTNIK PRI GASILSKEM DOMU za KS Motnik, Špitalič 17. 4. 1984 - od 8. do 16. ure LAZE V TUHINJU - PRI KRAJEVNEM URADU za KS Tuhinj, Pšajnovica, Šmartno 19. 4. 1984 - od 8. do 16. ure KAMNIK V MEHANIČNI DELAVNICI (FUŽINE) za vse ostale KS in zamudnike 24. 4. 1984 - od 8. do 18. ure Istočasno opozarjamo lastnike oz. uporabnike traktorjev in traktorskih priklopnikov tudi na novosti oz. odlok o najnižjem zavarovalnem.znesku, za katerega morajo skleniti zavarovanje proti odgovornosti, za škodo zaradi smrti, poškodbe telesa ali zdravja ali zaradi uničenja oz. poškodovanja stvari, ki jih povzroči drugim v cestnem prometu, razen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je prevzel za prevoz (Ur. Ust SRS, št. 39/82). Torej, po novem odloku je potrebno zavarovati vse traktorje in traktorske priklopnike. Traktorji, ki so izdelani po 1. januarju 1984 morajo že letos imeti vgrajeno atestirano varnostno kabino ali varnostni lok, ostali traktorji pa do 1. 1. 1986. ONZ OBČINE KAMNIK SMRTI HHKCiMAN Jože, os. upokojenec iz Ljubljane, star 82 let RINGHR Stanislav, kmetovalec iz Kamnika, Bakovnik 2, star 62 let BRF/.N1K Janez, os. upokojenec iz Kamnika, Svctčevu pot 2, star 75 let MANDHLJC Danijel, os. upokojenec i/. Kamnika, Tomšičeva S, star 75 let KUNC Ivana, druž. upokojenka i/ Ljubljane, Pokopališka I, stara l)l let KOTNIK Katarina, star. upokojenka iz Porebra št. 15, stara v>4 |ct SARC Anton. inv. upokojenec iz Volčjega potoka 38, star 70 let BF.RL1C Anton, sam. obrtnik iz Vrh-polja pri Kamniku 214, star 58 let NADVESNIK Helena, natakarica iz Godiča št. 14, stara 25 let DROLC IGNAC, inv. upokojenec iz Motnika št. 3, star 87 let ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, stare mame in tašče MARIJE SEDAJ se iskreno zahvaljujem kolektivu OŠ Frana Albrehta v Kamniku, prijateljem, znancem in vaščanom Tunjic ter vsem, ki ste jo spremljali'na njeni zadnji poti. Hvala za cvetje in izrečene besede sožalja. Hči: Slabe Marjeta z družino v imenu vsega sorodstva Tunjice, 22. marca 1984 kemijska industrija KAMNIK Kemijska industrija »Kamnik« n. sol. o. Kamnik, Fužine 9 Kamniktit« Komisija za delovna razmerja TOZD » vabi k sodelovanju večje število delavcev za opravljanje del in nalog v proizvodnji razstreliva in aluminija. Poleg splošnih pogojev, določenih v 6. členu pravilnika o delovnih razmerjih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - dopolnjena starost 18 let - končana osnovna šola - zaželeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok. • Za opravljanje del in nalog v proizvodnji razstreliva se priznava zavarovalna doba s povečanjem (beneficirana delovna doba) 3 mesece na leto. Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter meril za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s pravilnikom o delovnih razmerjih TOZD »Kamniktit«. Kandidati naj predložijo pismene vloge v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija »Kamnik«, Kamnik, Fužine 9 s pripisom Komisiji za delovna razmerja TOZD »Kamniktit«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. lir ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža FRANCA SUHOVRŠNIKA se iskreno zahvaljujem DO Stol Duplica in Svilanit Kamnik, društvu upokojencev Duplica, pevskemu zboru Solidarnost Kamnik, znancem in prijateljem za njihovo vsestransko pomoč, darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoča žena Slava in drugo sorodstvo Kamnik, Mozirje, Nova Štifta, 14. marca 1984 ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica KRISTINA JURJEVIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Utoka, prijateljem in znancem za pomoč, za izrečena sožalja, cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrami hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Kamnik, Murski vrh, Stahovci, Drobtinci, marca 1984 ZAHVALA Ob boleči izbubi naše drage mame, babice in prababice MARJETE JEGLIČ roj. Železnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Borisu Kralju in sestri Heleni iz ZX> Kamnik za zdravljenje in nego med njeno boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njeni Kamnik, marca 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene hčerke, sestre in nečakinje HELENE NADVESNIK iz Godiča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in dobrim sosedom, ki so nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih in sočustvovali z nami. Enako se zahvaljujemo sodelavcem Ete iz Kamnika. Vso zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani (stavbe C), ki so se trudili za njeno zdravje. Zahvaljujemo se tudi duhovnikom za lep pogrebni obred in tople besede ob slovesu ter cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala vsem za lepo cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: mami Angelca, ati Matija, brat Andrej in drugi sorodniki Godič, aprila 1984 Dobro sodelovanje pri vzgoji tekmovalcev Pred letom dni začrtana usmeritev in dogovor med ZTKO in smučarskimi selekcijami in društvi ter SK Kamnik, ki strokovno vodi delo pri vzgoji mladih smučarjev, Id se usmerjajo v tekmovalno smučanje, že rojeva uspehe. Dobra zima, aktivno delo smučarskih učiteljev - vaditeljev v športnih društvih v občini je pritegnilo vrsto otrok v smučarske tečaje: teh se je udeležilo kljub dragim pogojem za smučarski šport več kot 350 otrok. K temu je treba dodati še 250 otrok v šolah v naravi, kar že daje solidno osnovo za tekmovalno usmerjanje. Posebej je treba pohvaliti dobro organizirana tekmovanja v Nevljah, Stranjah, Komendi, Tunjicah, Tuhinju in Čmi, kjer je v vseh kategorijah sodelovalo po 60 do 80 otrok na eni tekmi. Najboljši iz teh tekmovanj, ki redno vadijo: v SŠD Jurij Libnik (40 .otrok), Nevljah (18) in SK Kamnik (25 otrok) pa se udeležuje tudi selekcijskih tekmovanj za vse občinske tekmovalne vrste. Do sedaj so bila organizirana tri tekmovanja. V rici-banskih kategorijah so imeli največ uspeha tekmovalci SK Kamnik, med mlajšimi cicibani pa ekipa JL iz Stranj. V Kamniku se žal pozna, da je neorganizirano delala alpska šola predvsem zaradi neorganiziranosti in neresnega odnosa posameznikov, ki so jo prevzeli. Velik napredek pa je pokazala cici-banska vrsta in mlajši pionirji. SK Kamnik, ki so pod prizadevnim vodstvom trenerjev (Sitarja, Šuštarja, Jarca, Zoreta in Steleta) pokazali velik napredek in dobre rezultate ter veliko prizadevnost pri treningih. Najboljši so bili tudi najbolj redni obiskovalci treningov. Teh je bilo prek 30 v telovadnici, 60 na prostem in 58 dni na snegu. Rezultate tega dela so dokazovali na republiških, regijskih in občinskih tekmovanjih. Pri tem velja omeniti, da so v širših republiških selekcijah obetavni pri mladincih Rok Galjot in Primož ter Primož Doplihar, pri pionirjih pa Deisinger, Božičhik in Sitar, med cicibani Samo Šuštar ter novi kandidati in upi kamniškega smučanja Saša Globočnik, Polona Perne, Rok Rutar, Tomaž Okorn, Grega Klemenčič, iz ŠŠD Jurij Libnik Primož Cevka, Gregor Ar-bajter in iz Tunjic Matej Kosimik. Tako se počasi oblikuje kvalitetna občinska selekcija, ki bo najboljšim omogočila nadaljnji napredek pod strokovnim vodstvom. Žal pa ta ni zagotovljen zaradi premajhnih sredstev in slabe tehnične opremljenosti, kar ovira izvedbo dobro organiziranih in kvalitetno pripravljenih in izvedenih treningov. Če k temu dodamo, da so edini tekmovalno primerni tereni na Purmanu in pod sedežnico na Veliki planini nedostopni in za treninge neprimerni, je kaj težko verjeti, da bomo lahko zagotovili kvalitetno delo, brez katerega v smučanju pri nas zaradi močne konkurence in množičnosti ni uspehov. Prav neverjetno je, da drugod najdejo razumevanje in rezervirajo ter obdelujejo terene za svoje klube, jim celo odstopajo sredstva od organizacije sindikalnih tekmovanj, v Kamniku pa SK zaračunavamo popravilo terena po tekmi, ki ga je vzdrževalec tako dolžan vzdrževati. Ob tem pa v končni fazi Kamničani pokrivamo izgube, pri uslugah pa smo izenačeni z ostalimi. Od obljub, ki smo jih bili deležni ob večjih tekmovanjih, ni ostalo nič. Vse to bo treba v Kamniku ob boljši organiziranosti in vključevanju večjega števila športnih delavcev in staršev v delu kluba nujno zagotoviti, če želimo vzgajati dobre ' smučarje in uspešne tekmovalce, ki bodo predstavljali kamniški kot. Rajali smo v športni dvorani Resda je pust že daleč za nami, vendar nekaj vtisov s pustovanja morda le ne bo odveč. Vsi se radi povese-limo, tudi tisti, ki morda potihem menijo, da je to sila neresna stvar. Zakaj pa ne, saj nas pod masko nihče ne prepozna. Marsikatera neslana šala ali pikra beseda se izreče na pustno noč; nezamaskirani se je verjetno ne bi-drznili še enkrat ponoviti. Je Že tako. Predvsem pa je povsem človeškova psihološka potreba, da se včasih postavi v vlogo nekoga drugega, da se obnaša drugače, da se mu sprosti vsa domišljija. Pustovanje so, kot že nekaj let nazaj, priredili člani Smučarskega kluba Kamnik v Športni hali. Dvorano so njihovi člani pripravili s prostovoljnim delom, mize in klopi so si izposodili pri Gasilskih društvih v kamniški občini. Za veselo razpoloženje sta poskrbela kamniška godba na pihala in ansambel Prizma, vendar se je v odmorih čutila nekakšna praznina. Namreč - za kaj gre? Do sedaj so vsa XXI. Štuparjev memorial Tudi letos organizira Alpinistični odsek PD Kamnik skupaj s postajo GRS Kamnik tradicionalno tekmovanje v veleslalomu na Kamniškem sedlu v spomin na kamniškega alpinista in gorskega reševalca Alberta Štupar-ja, ki se je smrtno ponesrečil na severni steni Brane. Tekmovanje bo v štirih kategorijah posamično: alpinistke, alpinisti (pogoj: registracija za leto 1984), planinke, planinci (pogoj: plačana članarina za leto 1984) in v dveh kategorijah ekipno: alpinisti, planinci. Za ekipno uvrstitev se štejejo časi treh najboljših posameznikov. Prijave, skupaj s štartnino 50 din, sprejema AO PD Kamnik do petka, 13. aprila do 12. ure v pisarni PD Kamnik oziroma do sobote 14. aprila do 17. ure na Kamniškem sedlu. Ob 19. uri bo žrebanje štartnih številk, ki jih bodo vodje ekip lahko dvignili za kavcijo v višini 500 din. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo, 15. aprila, ob lO.uri, razglasitev rezultatov pa bo do 16. ure v Kamniški Bistrici. Vsak tekmuje na svojo odgovornost. Žičnica predvidoma ne bo vozila. V primeru slabega vremena bo tekmovanje preloženo, kar bo javljeno po poročilih ob 15.30 radia Ljubljana v petek, 13. aprila. Vendar prireditelji upajo in želijo, da bi bilo vreme lepo. Bojč Kolesarske drobtinice Sonce postaja naš vsakodnevni znanec; poljublja travnike in gozdove, drevje in polja in jih prebuja iz zimskega sna. Vabljivemu čaru pomladi se ne more nihče upreti. Zaživi narava, zažive ljudje: kmetov korak proti polju je lahkotnejši, dvorišče pred blokom je zopet polno otrok in mladim se srce v zanke zapleta... Tudi ceste, široke in bele so oživele; najbolj zagnani so se že podali v goste naravi s svojimi jeklenimi konjički, manj pogumni, a nič manj željni tovrstne rekreacije pa se strpno poslavljajo od suhih zimskih treningov -tekov v naravi. Marsikatera prosta urica je že namenjena tehničnim posegom v kolesa. Da bo vse kot je treba, pravijo in nestrpno pričakujejo toplejših dni. Da nestrpnost vendarle ne bo prehuda, vam ponujamo nekaj kolesarskih drobtinic, vzpodbudnih novic iz domačih in tujih logov. * * ★ Kolesarska zveza Slovenije je z izdajo posebnega biltena NOVICE zagotovo storila velik korak naprej v obveščanju vseh ljubiteljev kolesarjenja. Prispevke zbira in ureja predsednik KZS dr. Henrik Neu- leta na pustovanju pripravili tudi nek večnamenski prostor (lahko mu rečemo »bar«), kjer so se ljudje zbirali, kaj popili, se pogovorili, skratka, kjer so si za nekaj trenutkov oddahnili od direndaja v veliki dvorani. Vsa leta je bil ta prostor najbolj obiskan - samo športna hala je namreč prevelika za družabne pomenke - nekako neprijetno, prazno deluje. Letos »bara« na običajnem mestu ni bilo, v kotu velike dvorane so postavili le improviziran šank, ljudje so se stiskali v prostoru, velikem 3x4 m. Smučarski klub je vsako leto kot vse ostale prostore dodobra počistil tudi večnamenski prostor, zato glede tega tudi letos nc bi bili potrebni pomisleki. Vendar je bil odgovor vodstva osnovne šole na prošnjo o najemu tega prostora tak, da je to pač prostor, kjer otroci malicajo, in zato neprimeren za »gostinske usluge«. V Smučarskem klubu se sprašujejo, če se sploh še izplača organizirati tako velike prireditve, ko pa kljub svoji prizadevnosti, nemalokrat naletijo na nerazumevanje širše (ali bolje: ožje) družbene skupnosti (2 milijona starih dinarjev so plačali za najem dvorane, 10% od dobička.) Ves izkupiček v klubu porabijo za financiranje treningov in tekem tekmovalcev KS Kamnik in za nabavo opreme. Visoka odškodnina je toliko manj razumljiva ob dejstvu, da tudi prezračevanje dvorane ni dobro delalo. Varnostna služba je bila dobro organizirana, vsi športni in ostali rekviziti (vključno z maskami) so ostali nepoškodovani. Navsezadnje pa je treba poudariti, da se je stabilizacijsko obnašanje pokazalo tudi pri pustnih šemah. Pile so še kar, jedle pa zelo malo, krofov je polovico ostalo. Dvorana je bila kljub vstopnini 250 din nabito polna, od tega je bilo vsaj dve tretjini mask. Prvo nagrado (nagrade je za pustovanje prispeval Janez Ma-kovec iz Mitnice) pa so v Godič z bobom odpeljali člani ekipe štirise-dežnega boba - Kamničani znajo biti tudi aktualni, kajne? R. G. Svilanitovi kolesarji - občinski sindikalni prvaki 1983 baurer, iz NOVIC pa vas bo gotovo zanimalo... ... Priprave na našo največjo dirko ALPE - ADRIA, ki bo od 5. do 9. maja 1984 potekajo zadovoljivo. Za dirko se zanima vrsta kolesarskih zvez iz Avstrije, Italije, Nizozemske, Sovjetske zveze, Nemške demokratične republike itd. Ta dirka bo tudi v letu 1984 ena od 21 tekmovanj Mednarodnega združenja organizatorjev kolesarskih tekmovanj, ki bodo štela za svetovni pokal AIOCC. Ena od etap bo potekala tudi preko našega KOZJAKA... ... Letos bo jubilejna - 40. dirka po Jugoslaviji. Na poti iz Pule do Vukovarja med 15. in 24. junijem 1984 bosta v Sloveniji kar dve etapni mesti, v Kranju in v Ljubljani, etapna pota pa bo vodila tudi čez ČRNIVEC... .. .Tekmovalec iz Novega mesta, Sandi PAPEŽ je skupaj s trenerjem povabljen na 14-dnevne priprave z ekipo RENAULT-GITANES (v svetu najboljša profesionalna kolesarska ekipa) v Francijo. Priznanju pa še ni kraja; po obljubah francoskih strokovnjakov pričakujemo, da se bo zelo znane »TOUR DE L'A-VENIR 84« udeležila tudi naša reprezentanca ... .. .Na olimpijskih igrah v LOS ANGELESU bodo kolesarji nastopili v ekipni cestni vožnji 29. julija 1984, nastop posameznikov v cestni vožnji pa bo 5. avgusta 1984... .. .V mednarodni koledar kolesarskih prireditev so vključene tudi naše dirke: ALPE-ADRIA, JGO-SLOVAIJI kot edini, ki se točkujeta za svetovni pokal 1984, pa še krajše dirke: PO ULICAH KRANJA, juniorska dirka PO ISTRI in veteranska dirka ZA TROFEJO VRŠIČA... ... Vabila, da se naša reprezentanca udeleži na stroške organizatorja predolimpijskega treninga v' Coloradu, ZDA med 9. in 25. julijem ter DIRKE MIRU in še nekaterih francoskih, nizozemskih ter avstrijskih dirk, so vzpodbudna... ... Državno prvenstvo v letu 1984 se predvideva v naslednjih terminih: 19. 2. C1KLOKROS v Poreču 3. in 4. 8. DIRKALIŠČNO PRVENSTVO v Kranju 30. 8. in 1. 9. CESTNO PRVENSTVO 22. in 23. 9. GORSKO PRVENSTVO IN KRONOMETER ★ * ★ Iz domačih, kamniških logov... ★ ★ ★ .. .Med 70 novimi inštruktorji kolesarjenja so tudi 3 člani našega društva: Jani Jamšek, Janez Prime in Miran Uršič... ★ ★ ★ .. .Pripravlja se prva letošnja kamniška prireditev. V počastitev DNEVA MLADOSTI bo 20. maja 1984 krožna SPOMINSKA DIRKA SLAVKA JESENOVCA. Kategorizirana je za slovensko prvenstvo veteranov in žensk. Udeležili se je bodo vsi mladi po letih in srcu, zato bi bilo prav, da bi se k organizaciji dirke priključila ZSMS Kamnik, še posebej, ker bo prireditev v počastitev dneva mladosti... ★ ★ ★ .. .Ste že kdaj slišali za kolesarsko popotovanje žensk po naši ožji domovini? Doslej verjetno še ne, na ta podvig pa se prvič pripravljajo članice našega društva. 8. avgusta 1984 bodo »zaupale« skrb za dom svojim možem* in se podale na približno 500 km dolgo pot po Sloveniji ... ★ ★ ★ .. .IO KDK vabi vse člane društva, da poravnajo članarino za leto 1984; ta je še stara in znaša le 300 din. Za vsako leto članstva znaša popust pri nakupu kolesarske opreme 10%. Vsak ponedeljek vas pričakuje blagajnik društva na Bakov-niku št. 6 od 17. do 19. ure. Vabilo pa ne velja le dosedanjim članom društva; namenjeno je tudi vsem ljubiteljem kolesarjenja, ki bi se radi pridružili organizirani kolesarski druščini iz Kamnika... ★ * ★ Ostala je le še ena drobtinica, ta pa je namenjena vzpodbudnemu kolesarskemu - ZDRAVO! IVANA SKAMEN Občni zbor. planinskega društva Planinsko društvo Kamnik je imelo svoj redni letni občni zbor 23. marca v dvorani nad kavarno. Ugotovili so, da je zagnanost planincev nezmanjšana, da jih uspehi, doseženi v preteklem letu, ne smejo uspavati in da so že zavihali rokave za nove delovne napore in načrtu-jejo... Kamniški planinci so ugodno ocenili svoje delo v preteklem jubilejnem letu. Poročilo predsednika društva Slavka Rajha je orisalo vso širino aktivnosti društva, zlasti številnih požrtvovalnih planincev, ki so vložili ogromno dela in naporov, zato je tudi bilo leto 1983 kronano s številnimi uspehi in delovnimi zmagami; največja seveda otvoritev doma na Kamniškem sedlu. Kljub relativno skromnim finančnim sredstvom je društvo v celoti izpolnilo vse sprejete naloge, še več, znamo jih je preseglo. V poročilih odsekov društva je bilo prikazano konkretno delo in napori, ki so.bili potrebni, da je bilo mogoče delovni načrt za 1983, ki je bil izredno zahteven, v celoti uresničiti. Ni mogoče prezreti dejstva, da je del planinskih delavcev v tem času beležil uspehe, ki presegajo vsa pričakovanja. Ureditev in dokončanje doma na Kamniškem sedlu je po normalnih ocenah presegla možnosti društva, toda planinci, vztrajni kot vedno, so šli do konca in dom pravočasno dokončali do 23. julija 1983. Viktdr A v bel j sprejel kamniške planince V petek 30. muca je predsednik predsedstva SI* Slovenije Viktor Avbelj sprejel predstavnike planinskega društva Kamnik, Id so mu čestitali k njegovemu življenjskemu jubileju. Ob tej priliki so tov. A volja seznanili z načrti kamnBte planinske organizacije in širitvijo koče na Kokrskem sedlu, seznanili so ga z uspehi, doseženimi v preteklih letih in z delovno zmago v letu 1983, ko so Kamničani izročili planincem nov planinski dom na Kamniškem sedlu. Tov. Avbelj se je Taahnal za življenje v društvu in z zadovoljstvom ugotavljal, da je planinska organizacija vztrajna, dosledna in neskomerdalizirana organizacija. Številni planinci opravijo brezstevila prostovoljnega dela, zato je tudi napredek te organizacije vsako leto vidnejši. V daljšem razgovoru so Karel Benkovič, predsednik društva, Lado Golob, načelnik gradbenega odseka in Stane Simšič, načelnik propagandnega odseka, seznanili predsednika predsedstva SR Slovenije z vsem, kar ga je zanimalo, tega pa je bilo kar veliko. Tov. Avbelj se je zanimal za planinstvo, ker je tudi sam velik ljubitelj planin in mnogokrat obišče številne planinske točke in vrbove, udeležil pa se je tudi otvoritve doma na Kamniškem sedlu 23. julija 1983; prišel je iz Logarske doline in Okreslja na Kamniško sedlo. Oko fotografa ga je opazilo, zato so mu izročili v spomin nekaj teh fotografij. Kamniški planinci so bdi zelo zadovoljni s toplim in prisrčnim sprejemom, to pa je značilno za pristne planince in ljubitelje narave. St. Vzporedno z gradbeno aktivnostjo se je razvijalo in krepilo tudi društveno življenje na vseh področ-jih. Ni treba posebej poudarjati, da je ogromen del naporov in odgovornosti nosil gradbeni odsek, saj o tem govori dom na Kamniškem sedlu, ki v vsej svoji veličini daje zatočišče številnim planincem. ■ Alpinisti so osvojili številne vrhove in dosegli svetovne rezultate. Osvojili-so vrh GANGAPURNE, ANAPURNO, vrh FITZ ROYA in številne druge smeri doma in v tujini. Mladinski odsek je vključeval v svoje vrste številne mlade ljudi in z njimi obiskal marsikateri lep kotiček naše domovine, odsek varstva narave in gorske straže je poleg ostalih nalog organiziral tečaj gorske straže in s tečajniki dodobro obdelal pomen varstva narave in naloge gorske straže. Gorska reševalna služba, ki že dolgo in uspešno opravlja svoje nadvse odgovorno delo, je imela v preteklem letu veliko reševalnih akcij, večji del uspešnih, nekaj pa tudi takih, da ponesrečencem ni bilo mogoče več pomagati in so mrtve prinesli v dolino. Številne nesreče, ki se še vedno dogajajo ponovno dokazujejo, da je potrebno hoditi v gore dobro pripravljen, tako po opremljenosti, kakor tudi s fizičnimi sposobnostmi. Številni pohodi v organizaciji propagandnega in drugih odsekov so bli vedno dobro obiskani in udeležba zadovoljiva, zlasti veliko je bilo udeležencev iz planinske skupine osnovne Šole iz Stranj, kjer tudi sicer najbolj uspešno delajo mladi šolarji. Markacijski odsek je imel z vpeljano KAMNIŠKO PLANINSKO POTJO obilico dela, z novimi markacijami in vzidavo žigov na nekaterih vrhovih, ki jih ta planinska pot vključuje. Preostanek dela na tem področju bo zaključen v predsezoni tega leta. Gospodarski odsek je zagotavljal uspešno delo na obeh planinskih postojankah, na Kamniškem in Kokrskem sedlu in temu primerni so tudi finančni uspehi. Lep napredek beleži zmajarski odsek, ki je s svojimi aktivnimi člani dostojno predstavljal društvo tu- di na različnih tekmovanjih. Napredek je očiten. Celotno življenje društva je bilo v jubilejnem letu vsestransko zelo plodno. Ne le proslave, 19. julija ob obletnici ustanovitve društva in svečana akademija v novembru, temveč tudi otvoritev koče 23. julija na Kamniškem sedlu je zahtevala polno aktivnost znatnega dela članstva in posameznikov, zato je občni zbor soglašal z oceno, da so vse obveznosti, ki jih je društvo sprejelo v preteklem letu, v celoti uresničene. Iz podatkov je razvidno, da je bil obisk planincev v Kamniških Alpah v letu 1983 večji kot v preteklih letih in da so bili finančni rezultati doseženi v načrtovani višini, oziroma je skupni finančni rezultat ugodnejši od preteklega leta. Razprava na občnem zboru je potrdila, da je bila usmeritev društva pravilna in da so smernice za delo v letu 1984 mobilizacijske in ne dopuščajo, da bi svojem delu zaostajali. Prednostna naloga društva v naslednjem nekajletnem obdobju je ureditev koče na Kokrskem sedlu. Koča sama je postala pretesna, kuhinja nc more več služiti svojemu namenu, saj je premajhna in neprimerna, sanitarije pa kličejo po temeljiti prenovitvi in popravilih. Dela na tej koči naj bi potekala po etapah tako, da ne bi ovirala planinskega življenja na tem predelu. Dokončna ureditev koče na Kokrskem sedlu bi nekoliko povečala tudi nočitvene zmogljivosti, ki že dolgo niso več kos sedanjim zahtevam. Ta naloga bo skoraj tako zahtevna kot gradnja na Kamniškem sedlu, pa se je planinci že kar lotevajo in jih skrbi, da ne bi že prvo leto zamudili gradbene sezone. Druga naloga bo osredotočena na krepitev lastnih vrst. Število članstva naj bi povečali v naslednjih letih od 1390 sedanjih članov na 2000 članov. To bo zahtevalo prizadevanje vseh organov društva, zato bi morali vztrajati, da se v vseh šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ustanavljajo planinske skupine in druge oblike združevanja. Porastu članstva mora istočasno slediti tudi vzgoja, saj je od uspešnosti te odvisen kvaliteten napredek v zavesti ljudi; biti član planin- skega društva pomeni biti tudi iskren, pošten in nesebičen ter delaven član naše družbe, ki je pripravljen na vsakem koraku sodelovati in oblikovati človeka - ljubitelja narave. Taka vzgoja mora biti temeljita in dosledna in planinci so prepričani, da bo vedno manj onesnaževanja naših lepih gora. Skoraj nerazumljivo je, da morajo planinci vedno čistiti nekulturen odnos posameznikov do prelepe narave. Društvena aktivnost bo olajšana v letu 1984 z dograditvijo društvenih prostorov, saj bodo nekateri odseki tako pridobili delovne prostore in s tem tudi večjo možnost nadaljnjega razvoja. Programska usmeritev za leto 1984 je bila soglasno sprejeta in številni člani, dvorana nad kavarno je komaj sprejela vse udeležence in goste občnega zbora, so bili soglasni, da je delo v planinski organizaciji bilo uspešno in da so naloge, ki planince čakajo, nadvse pomembne in zahtevne. S prijetnim občutkom je bil občni zbor zaključen, in obrnjen je bil še en list uspešnosti v zgodovini planinskega društva Kamnik, ki s tem stopa v zadnje desetletje stoletnega dela. Kamnik, april 1984. STANE SIMŠIČ KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični, urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.