X. letnik. V Gorici, dne 18. marca 1902. 11. Številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uil dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaSa za celo leto 4 kione, za pol leta ‘2 kroni '!a manj premočne za celo leto 3 krone, za pol leta K l \r>C Za Nemčijo je cona listu .r> K, za dinge dežele izven Avstrije (i K. Rokopise sprejem uredništvo v Gotici, dvorlSče sv llilaiija štev. 7. 'V". • ■aJJ.ijftt •!. -r*. Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, SemeniSka ulica 5t. 9. Posamezne številke se piodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit A vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakiat 12 viii.t trikrat 10 vin. Več- ^ krat po pogodbi. top. Izdajatelj in odgovorili vrednik: j \ a II Maji v Gorici. Tisku „i\aruduu liskama' (odgov. J. Marušič) v Gorici. Prvi občni zbor „SioY,uteifct. pol. in gosp. društva za kobariški okraj". Eno loto obstoja v Kobaridu kat. politično društvo, ki moro sedaj ob lotu s ponosom gledati nazaj v preteklo dobo. V nedeljo se je vršil 1. občni zbor. Nad 300 mož je prihitelo od vseh stranij v Kobarid k zboru, da sliši poročilo o društvenem delovanju, da sprejme sklepe, ki se bodo stavili na njem. Salon g. Korena „Pri Nemcu“ je bil natlačeno poln, še pred njim so se gnetli društveniki, ker salon ni mogel zajeti vseh. Ob 2. popoludne otvori g. predsednik Ivan Lapanja zborovanje, pozdravi zbrane može z iskrenimi besedami in preide na dnevni red. G. Ivan Koren, društveni blagaj ničar. poroča o denarnem stanju društva. To stanje je jako ugodno, ker so vsi udje — plačujoči udje. Živeli! (Ko to pišem, nimam pri rokah natančnega poročila g. blagajničarja.) K tretji točki se oglasi k besedi g. Ciril Metod Vuga, društveni tajnik, ki poroča o društvenem delovanju v preteklem letu. Jedno leto je preteklo, odkar smo zasnovali to naše društvo s prav skromnimi močmi. Bilo je šibko dete, a mi nismo trepetali za njegovo življenje. — Tudi nasprotniki so pristopili k zibeli tega novega deteta, a seve, ne v skrbi za njegovo ohranjonje. Zaničljivo so pljunili na dete v zibel in rekli: nič ne bo, krepalo bo ! A so se varali. Društvo je stopilo kmalu na dan kol junak, ki gleda vsakemu drzno v oči in kliče: Tukaj sem, kaj mi pa moreš? LISTEK. Spoved. Na VVestfalskem je — tako so poročali pred kratkim časopisi — luteranski pastor krstil otroka v vasi, ki šteje 20u0 katoličanov, pa ima tudi deselorieo protestantov. Pri običajnem zajulrku po krstu st! ta luteranski učenik ni mogel zdržati, da ne bi udrihal po katoliški spovedi, čeprav so bile navzoče gosp« skoro vse katoličanke. Rekel je: Spoved je zasebna iznajdba in nepotrebna nadlega; le „kes in spreobrne n je v Gospodu'1 podeli odpuščenje grehov ; le Bog sam zamore grehe odpuščati ; kaj ueki pomaga, šepetati svoje grehe skozi mreže človeku, ki je sam grešnik in ne Bog? Vsi navzoči so ostrmeli, da more biti človek tako neotesan in nestrpen ! Neka preprosta gospii pa popraša onega gospoda: kaj li znači (dela) krst, ki ga je zdaj prejel otrok ? Vesel, da bo ,, neumne katoličane1* podučil, odgovori Lutrov služabnik prav resnično : S krstom se je uničil podedovani greh, in otrok je postai ud Kristusovo cerkve ter dedič nebes. »To pa je čudno — pravi jrospa — ,.da morete Vi s par besedami in i obli-vunjem doseči tolike reči ! Sicer pa to verujemo tudi mi katoličani, da, vsak človek — če je sila — lahko krsti ; ne le kristjan, tudi Jud in pogan in tudi največi grešnik, če ima le pravi namen ia vse prav stori. Ni treba celo, da je Društvo je napravilo po celem okraju 10 shodov, ki so bili po večini sijajni ; na njih smo pokazali, kaj smo in kaj hočemo. Ako izvzamemo neznatne kraje Kavne, Svino, Bobič, ima naše društvo povsod ude, in s ponosom smemo trdili, da dobre, trdne ude, ki se no dajo ukloniti sovražni sili. Ne, naše društvo ni mrtvorojeno dele, ono je junak, ki šteje Tj09 glav, ki se giblje s 50U udi, ki hodi s 1018 nogami. (Veselost.) Naše društvo šteje 509 drušlvenikov. To je sila, s katero je treba računati, in veseli nas, da mora liberalna stranka računati z nami. In ona tudi računa. Naše društvo je bilo potreba časa. Nastali sta na Goriškem dve stranki, ki se ločita ne osebno, ampak po načelih. Da obvarujemo ljudstvu katoliško zavest nasproti liberalni protiverski stranki, zalo smo dvignili visoko kat. zastavo, katere ste se tudi vi trdno oklenili. — Slava vam I V lem znamenju smo ustanovili naše društvo, v tem znamenju smo šli zadnjič tudi v boj za deželnozborske volitve. In zmagali smo sijajno. Sam naš okraj je imel veliko večino — 18 mož. Veselili smo se zmage, tu smo pokazali liberalni stranki, da bivamo, da bivamo — v večini. A zgodilo se nam je, česar nismo pričakovali, g. Ernesta Klavžarja niso sprejeli v deželni zbor. Dovolite mi o tem par besed. Na podlagi naših načel smo delovali za kandidate, ki jih je imela postaviti „Sloga“, politično društvo v Gorici. Na njo smo zidali, na njo se zanašali. Naši slmdi so se vršili še prodno je »Sloga" postavila kandidate. kdo pastor, tudi me ženske lahko krstimo. In nimam morebiti prav ?•* ,.Seveda, imate popolnem prav ; lo je prakrščauski nauk" — odvrne pastor nekoliko osuplo. ..Dobro — nadaljuje gospa — zakaj pa zamore to človek V" „Ker — odgovarja Lutrov služabnik — ker je tako zapovedal naš Gospod, Jezus Kristus/* „Toda — reče slovesno gospa — toda Kristus je apostolom in njihovim naslednikom tudi to zapovedal : „Komur boste grehe odpustili, so jim odpuščeni ; in komur jih boste zadržali, so jim za-držani**. — Ako torej vsak človek lahko odpusti izvirni greh in druge grehe s krstom, je li čudno in težko, da posvečen mašnik v imenu božjem odpušča grehe tudi skesanemu grešniku v spovednici ?“ „Pa — se izvija pastor -- pa kes in spreo brnenj e, to je potrebno-1. ,.Brez pravega kesanja za storjene grehe in brez resne volje, se poboljšati, ne dobimo odpuščanja grehov. To verujemo tudi mi katoličani. Broz tega bi vsa spoved nič ne pomagala, to ve pri nas vsak otrok !“ Tako je nehala pogumna gospa, služabnik Lutrov pa ni znal več, kaj bi prodajal. .. Proč s socijalizmoi! Prot s komornim! Velika množica je bila zbrana pred nekaj časa v Parizu. Govorniki razkladajo namen socijaltzma in komunizma, govoru Za naš politični okraj je bil po slavljen ravno g. Klavžar. Liberalci so se zagnali vanj z vso silo, mož je bil napadan, blaten. G. Klavžar se je branil, nazadnje se je državno pravnišlvo o njem izreklo, da nima povoda sodnijsko postopati proti njemu. Volili smo ga v dobri vesti, nit podlagi njegovih izjav in izjav naših zaupnikov v Gorici — brez skrbi. A kljub temu so ga izvrgli. Udarec je bil hud in zduj je bilo nam s tem računati. Mnogo blala je padlo na našo stranko, na naše društvo. A naša stranka je čista, naše društvo je čisto. Ničesar nismo izdali od svojih načel. V boj, v nov volilni boj je treba sedaj, a vi, predragi, se tega boja ne boste ustrašili. Misliti je bilo treba na novega kan lidata. G. govornik poroča nato o zaupnem shodu volilnih mož in njihovih zastopnikov pri sv. Luciji dne 13. jan. t. I. ' Na tein shodu smo se bili zedinili z,a £. m pred vsem svetom. — Volilna borba na Ponikvah. — Dne 8. t. m. gromel je bojni klic po celi tukajšni planoti ter klical kmeta volilca na volišče. Temu bojnemu klicu odzvali smo se tudi Pečani. Nastopili smo s združenimi močini, kakor po navadi (izjemo je napravilo le par ljulk). Šli smo na volišče v Rakovec, ne s zavestjo, da zmagamo temveč, da storimo svojp dolžnost ter da pokažemo nasprotnikom, da se ne strašimo, in da nam ni toliko za osebe, temveč za stvari, za — načela, katera stranka zastopa. Na Ponikvah smo zopet propali! Dva »naprednjaka41 sta volilna inoža! 20. marca pokažeta svojo „inoč“ v Tominu(!?j Da smo propali se ni čuditi! Rakovčanje- Logarščanje so volili brez izjeme liberalno. ozirajoč se na osebo O. Gabrščeka. Upali pa je, da se ludi Rakovčanje in Ponikovci zdramijo, ter se otresejo pogubnega liberalizma. Prijatelj napredka. „\:tprednjaftka“ zmaga na Srpenici. — Minuli četrtek so bile tu volitve za deželni zbor. Zmagali so »naprednjaki41 s pijančki. Stric Drejo Kramarjev ali po domače Koviž vam je bil pravi poganjač. Lelal je tako, da je gotovo strgal par čevljev. Šel je celo uro hoda po delavca, da ga je peljal na volišče. Ko gaje domov pripeljal, ga je najprej z žganjem zalil, potem pa je bil tako dober, da mu je jopo in čevlje posodil. Ko ga je peljal na volišče, ga je pod pazduho pridrževal, ko je pa svoj glas oddal, ni maral več zanj. Ubogi mož si je po slopnjicah ves nos posmulil. Nekemu revčku Rejšu so obljubili, da ga o prihodnji občinski volitvi denejo za župana, ako bo volil z njimi. Med tem ko je nekdanji gospod Rot ali Knez bil pri volitvi, čakali so ga zunaj biriči. Tudi nekatere „napredne" ženske, katerih možje krošnjarijo po svetu, so agitirale ! Tako je katoliško-narodna stranka propala — toda propala je častno ! ,,Jnz prodam vero za en krajcar !“ rekel je neki volilni mož na Krasu ob zadnjih volitvah. In ta je občinski poglavar, župan ! Srečna občina, ki ima tako vernega poglavarja I ,,Strah, strah voli !4‘ — S tožbo za 4u0 goldinarjev žugal je neki upnik volilnemu možu na Krasu, če bo volil za »Slogo" ! ! A vrli možak, stare, poštene kraške rodovine, se ni udal. Tako je : strahovanje, laž, grožnje, vino, denar, to dela »prosto volitev", kakor pravijo naprednjaki. „Jaz sem naprednjak!44 upil je nekdo ob volitvah na Krasu ; poglej pa v njegovo stalo, v klet, na polje in v hišo, videl boš, da gre pa vse nazaj, da je nazadnjak prve vrste. Nesreča. — 32-1 etni Kranc Jenčič mizar iz Bat, je hotel pomagali zvaliti z voza jeden sod. Komaj pa se je približal vozu, zdrsne sod in se zvali na njega ter ga je tako strašno zmečkal, da so ga morali takoj prenesli v bolnišnico in je malo upanja, da ostane pri življenju. — Jenčič je oče osmem otrok. Umrla vsled opeklin. — Deklica Katarina Černe iz Grgarja se je v četrtek grela na domačem ognjišču, kar se ji vname obleka. Njena mati je sicer priskočila na pomoč ali prekasno, deklica se je tako opekla, da so jo morali pripeljati v luk. bolnišnico, kjer je po hudih bolečinah v petek izdahnila svojo mlado dušo. Ko je bolela mati deklico rešiti, se je ludi sama hudo opekla. Krompir za seme. — V četrtek «0 pripeljali na trg 20 vozov krompirja za seme. — Odslej se običajno dovaža krompir za seme na goriški trg in sicer o pondeljkih, četrtkih in sobotah. Taka kupčija s krompirjem traja navadno dva tedna. Tominsko »Sadjarsko društvo41 bode imelo v nedeljo 16. t. m. po večernicah ob 2‘/j uri popoldne v šolskih prostorih kmet. shod s kratkim poukom o sadjarstvu. Slaba navada. — Ženske vtikajo šivanke, ko končajo šivanje, kamor jim pride, in brez premisleka. Nekje na Hrvaškem vlegel se je uradnik k počitku. Kar strašno zavpije ! Neumna dekla za bodla je bila šivanko v podzglavnik. Gospodar je izgubil oko. Izteklo mu je ta hip. Ubogi revež ! Novi kanoni, ki se bodo lili v kratkem, ustrelili bodo po 18 do 20 krat na minuto. Vedno večje iznajdbe v škodo ljudem ! Modra galica iu žveplo. — Lani proti koncu vpotrebovanja modre galice je cena isti v Ameriki jako padla; naj-brže, ker se je je mnogo izdelalof a manj izvozilo, nego se je mislilo. Zaradi tega se je že lani pozdevalo, da bode tudi pri nas v letu 1902 cena modri galici izdatno nižja nego je bila lani • in res. niso se varali oni, ki so mislili tako. Lani namreč je znašala cena modre galice 62 K 64 v., potem je pa ista padla na 48 K 50 v. za kvintah Kasneje je cena zopet nekaj poskočila tako, da se dobiva zdaj po 52 K kvinlal. — Nadejati se je pa, da pade cena še za nekoliko. Glede žvepla pa se ni bali, da bi cona ludi letos kdo ve kako poskočila, ostalo bode pri st a n ‘in in če se zviša, zviša se gotovo prav malo. — Sicer se pa priporoča trtorejcem, da se pravočasno preskrbe z obemi temi trtnimi zdravili ter da se polagajo glavne važnosti na ceno istih Glavna in prva skrb naj jim bode*, da jih porabijo o pravem času, kajti jedino le od lega je odvisen dober uspeh. Zlato na Gorenjskem. — Pri Železnikih na Gorenjskem so našli, kakor se poroča, veliko množino rude, ki ima jako mnogo zlala v sebi. Slovenski ,,1'čiteljski dom44 v Celovcu. — Celovški rodoljubi so sklenili, napravili društvo »Učiteljski dom“. Namen društva je : vzdržavati v učiteljskem naraščaju ljubezen do katoliške vere, ljubezen do materinega jezika in do avstrijske domovine. Sladkor bo boljši kup. — Znano je, da ni sladkor v nobeni državi tako drag kakor v Avstriji. Tržna cena je najmanj 42 kr. Vrednost kilogramu sladkorja pa je v isti n i le 14 do |f> kr. Pri tem si vzame država užitnino 19 kr. pri kilogramu, tovarnarji pa 9 kr. Ako se preračuni poraba in izvoz sladkorja, vidimo, da dobi država vsako leto 65 milijonov kron, bogali tovarnarji pa 62 milijonov kron. Da bi tuji sladkorni izdelki ne mogli tekmovati s cenami domačih proizvodov, nalaga sc; na uvoz n. pr. nemškega in angleškega sladkorja visoka carina Avstrijsko ljudstvo je v tem oziru mnogo trpelo. Zdaj čujemo, da se bo 1. sept. 1903 znižala carina na 6 frankov in J Narodni pregovori in izreki (nabral: J. Volkov). Zastonj mu je Bog dal brke. Hodi kakor smrt v čevljih. Prižiga mu ledeno svečo. Skrit ko polh v dupli. Starim ljudem greh odletava. Blizu skupaj, vendar oko ne vidi očesa. S kuhavnico uči ga pameti. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos. . . K 190 — „ Sandomingo „ 270 — „ Java . . . . „ 260 — „ Portorico . . „ 270-— „ Ceylon . . . „ 360 — Slakdor.................. 8660 Špeh.................... 120 — Petrolij v sodu . . „ 84-— „ zaboju . „ 11'60 Maslo surovo . . . „ 160 — „ kuhano . . „ 200-— Otrobi debele . . „ 10 60 „ drobne . . „ 10 — TurJica nova . . . „ 12 80 „ za hrano . „ 12 40 Oves.................... do 210 — „ 290 -„ 280-„ 290 -„ 380-„ 90- ” M „ 12-„ 160-„ 220-„ 1220 „ 1120 „ 1440 „ 13- 18— 17— Moka ogenka: St. 0 K 33 60, St. 1 K 32 80, St. 2 K 32—, „ 3 „ 31 20, „ 4 „ 30 80, „ 5 „ 30-, St. 6 K 29—. Zahvala. Vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so izkazovali za čas bolezni in pokopa našega ljubega očeta Matija Zarli njemu in nam svoje sočujte, pomoč in tolažbo, izreka srčno in iskreno svojo zahvalo žalujoča Mita Zarli. Volče, 11. marca 1902. Važno za vsakega! O) «•§ « h 0 ~ W iO A05 „ I m O C l*;ule izplačava vsakemu, kdor dokaži? s potrdili najine novo amerikanske blagajne, da jo kupil pri naju /.a 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! „Krojaška zadruga11, vpisana zadruga z omejeno zavezo v (ilorici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prle-nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse po naj nižjih «enah. ^ -X> .v 7 ^