Se 4.
'V Gorici, v četrtek <ke 26  februvarijj, 1914
Te6ty>mf?,
bhaia trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne.
•Vi Ict».....5'-
V4    »      •   •    •   »2'$0
Posamične številke stanejo.   ..  . '   r*8 Vl.n7*
ffa naroČila brez dopoilane naročnine se ne oiiramo.
Teleloi št. 83.
*Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici St 7 v Oorici v I. nadstr. na "
Upravnlžtvo
se nahaja v Oosposki ^ulici št. 1 vi. nadstr. tia.levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat.l4 vin., 3-krat 12. vin. vsaka vrsta. Večkrat .po. pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tfipsto in irti Wl?o za hrib
Z velikim navdušenjem je bilo ustanovljeno leta 1899. Trgovsko in obrtno društvo za Goriško. Pričelo je bilo obsežno svoje delo in široka javnost je bila pozorna na društvo in njega delovanje. Živahno je bilo novo gibanje med slovenskimi trgovci in obrtniki v Oorici in na deželi, različni listi pa so* omenjali novo društvo in njega agilno zapričeto delo in njega -izredno važnost. »Oesterr. ungar. Kandelsjournal« je pisal takrat: »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško. Pod tem naslovom se je v Gorici konstituiralo novo trgovsko in obrtno društvo, katerega naloga je. zastopati interese slovenskih trgovskih in obrtnih krogov. Društvo je organizirano kot so trgovsko-obrtne zbornice in hoče tudi za goriške Slovence biti
nekaka   trgovsko-obrtna   zbornica«.....
»Hrvatski trgovae« je takrat toplo pozdravil novo društvo in rekel: »Ker slovenski ttgovei in obrtniki na Goriškem ne morejo zaradi Italijanov dobiti niti jed-nega svetnika v trgovsko-obrtno zbornico v Gorici, so si ustanovili društvo pod naslovom »Trgovsko in obrtno«, da jim služi kot neka vrs<,< komore. Namen tega patrtotičnega društva je, da varuje in pomaga interesom trgovskega in obrtnega stanu med Slovenci na Goriškem. Razun tega hoče društvo ustanoviti trgovsko Šolo in trgovska obrtno banko v Gorici; med tem pa hoče dajati informacije glede trgovine in obrti na Goriškem«___ Dobro so umeli razni listi 'prevažno nalogo Trgovskega in obrtnega društva, videlo pa se je tudi vsakemu, kdor je videl prvotno gibanje, da tudi goriški trgovci in obrtniki umejo to nalogo. Bili so časi, ko je društvo cvetelo, prišli so časi. ko je jelo hirati in propadati in na današnjem občnem zboru, ki se bo vršil drevi »pri jelenu«, se bo razpravljalo o — razpustu društva!
Okrožnica Trgovskega in obrtnega društva iz meseca januarija   letos pravi:
vVsak stan se dandanes skuša stanovsko organizirati. To načelo se vpošte-va po vseh deželah in mestih, le goriški slovenski trgovci in obrtniki se no moremo povspoti do tega načela, tavamo vsak zase svojo pot imamo v Gorici Slovensko trgovsko in obrtno društvo, katero ima namen, braniti interese teh stanov ter vršiti orgartizatorično nalogo trgov-xskega in obrtnega stanu. In ravno to stanovsko društvo se od naših stanovskih tovarišev zadnja leta tako omalovažuje, da se je odbor v svoji zadnji seji odločil vse stanovske tovariše povabiti na sku-pen sestanek v četrtek dne 5. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v hotel »zlati jelen«, da se pogovorimo, kaj nam je storiti, ali postavimo na dnevni red občnega zbora dne 12. februarja točko razpust društva ali iie? Ker pri tako.pjčtem številu članov je obstoj društva nemogoč.«
Zadnji apel, ki je ostal brez odziva! Občni zbor se ni vršil, ker je bilo navzočih samo 13 (!) članov. Danes zvečer pa se ima odločiti o usodi Trgovskega in obrtnega društva. Vse kaže na ... razpust društva.
Ne bomo iskali danes vzrokov, zakaj le prišlo z društvom tako daleč, pov-clariti hočemo le, da je organizacija slovenskih trgovcev in obrtnikov v mestu in m deželi, ali v skupnem   društvu ali   v
dveh, neobhodno potrebna; življenska potreba za našo trgovino in obrt je taka organizacija! Če se društvo razide in bi bila nova organizacija nemogoča. Bi bit fo' pač grozovit znak propadanja Slovenstva na Goriškem, zlasti v Gorici sami! Mislimo pa, da je vendar še mogoče ohraniti Trgovsko in obrtno društvo in mu dati novega življenja!
Ureditev kozjereje in paše.
Interpelacija
poslanca F r a n c a   D o m i ti k o in tovarišev n:» Njegovo   Svitlost   gospoda namestnika za Primorsko.
V svojem zasedanju leta 1905. je visoki deželni zbor razpravljal zakonski načrt zadevajoč kozjerejo in pašo in v svoji seji z dne 24. novembra 1905. je odstopil ta zakonski načrt deželnemu odboru z naročilom, da ga sporazumno s c. kr. vlado iti prizadetimi občinami tako spremeni, da se bo nameravani cilj. to je ureditev kozjereje in paše res dosegel.
Izvršuje to naročilo je deželni odbor s svojim dopisom z dne 21. decembra 1905. št. 7526/05 odposlal zakonski načrt c. kr. namestništvu s prošnjo, da se izrazi glede premernb, ki bi naj se sprejele v načrt.
Dasi je deželni odbor pospešil odgovor z dopisom z dne 1. avgusta 1906. št. 10775 '5, ni dalo namestništvo do danes nobenega odgovora.
Ker je ureditev kozjereje in paše za tolminski politični okrni, in za nekatere občine goriškega političnega okraja, med katere ie Šteti tudi občino Dol-Otiica, nujno potrebna, se usoiamo vprašati Njegovo Svitlost gospoda namestnika:
Ali je znano Njegovi Svitlosti. da leži zadeva o ureditvi kozjereje in paše že od leta 1905. nri c. kr. namestništvu?
Ali hoče Njegova Svitlost odrediti, da noda c. kr. namestništvo v najkrajšem Času no deželnem odboru prošeno mnenje o premembi tega zakonskega načrta tako. da <se bo zlagal 7 dejanskimi razmerami in dn bo odgovarjal namenom, ki jih zasičene?
Gorica. 3. februvarja 1914.
Politični pregled.
Poslanska zbornica. Oficielno se tazglaša, da bo sklican parlament 5. marca s tem dnevnim redom: reforma hišno-razrednega in najemninskega davka, predlog o novih posojilih in brambna predloga. Ker nadaljujejo skoraj gotovo Čehi z ob-strukcijo, se govori v političnih krogih, da razpusti grof Sturgkh parlament in da uveljavi vse predloge potom paragrafa 14.
Kranjski deželni zbor. — Že pred par leti so napovedovali napredni poslanci, da čaka kranjsko deželo financielni polom, če ne zboljšajo klerikalci svojega gospodarstva. Iz njihovih lastnih vrst so se oglasili poslanci, ki so trdili isto, pa vse je bilo zaman. Pod zaščito vlade so klerikalci nadaljevali s svojim usodepohiim gospodarstvom in niso jih motile številke, ki so jih omenili napredni poslanci in s katerimi sta svarila njihova poslanca Mandelj in pl. Šuklje. Pa še danes jih ne motijo, čeprav so morali predložiti deželnemu zboru proračun, kakor se ga ne bi upala nobena druga stranka. Šest let gospodari v deželi S. L. S., prejela je polne blagajne in deficit je bil kljub večletni obstrukciji malenkosten,   Danes pa izka-
zuje proračun   4,176.639 K primanjkljaja
in to kljub temu, da prejme letos dežeia na podlagi malega finančnega načrta okoli 850.000 K več državnih preodkazov. Vse dosedanje davščine bi dale pokritja le 2,592.000 K, ostane torej še končnega primanjkljaja 1,584.639 K. — Tako je klerikalno gospodarstvo v Kranjski deželi! Kaj pomeni tak primanjkljaj za revno kranjsko prebivalstvo v sedanjih časih, ko je ravno država zvišala davke, ko še vedno vlada gospodarska kriza, kaže proračun sam najjasnejše. Po proračanu se ima kriti ta primanjkljaj sledeče: Sedanja užitnimi na vino, mošt in meso se zviša za celih 105'/. kar bi dalo 760.000 K. Mesto dosedanje enotne 40'/ doklade od cesarskih davkov se pobira sedaj od realnih davkov in od 4. razreda splošne pridobnine 55'/< doklada, od ostale splošne pridobnine. plačarine in reutnine pa 75/'', kar da skupno 820.000. Samo vino se podraži liter za 16 vinarjev, podraže se pa tudi stanovanja in vse drugo in posledica hO, da odide še več prebivalstva s trebuhom za kruhom. Res, vzorno skrbe sedanji mogotci za napredek dežele!
Končno pa predlaga deželni od b o r, d a s m e na j e t i za deželne elektrarne 2 milijona posojila, za pokritje dosedanjih letnih primanjkljajev cd leta 1908. naprej pa 4,400.000 kron posojila. Iz enega posojila v drugo, iz enega deficita v drugi, to je geslo klerikalnega gospodarstva. A volilci se menda še ne bodo iztrezniii.
še eno žalostno stvar je pokazal kranjski deželni zbor. ali bolje rečeno S. L. S. — Ker se ni hotela ukloniti napredna stranka in ni dovolila premembe volilnega reda. po katerem bi' se S. L. S. še bolj utrdila, so klerikalci razveljavili izvolitev dveh naprednih poslancev, dasi sta bila oba, posl. Mazelle in posl. Lavren-čič izvoljena z veliko večino in dasi je protektor deželnih mogotcev baron Sclnvarz izjavil, da je tako razveljavljenje nedopustno. .Kaj briga klerikalce zakon, saj jim je, kakor kaže proračun, tudi napredek dežele deveta briga!
To ie delo sedanjega deželnega zbora, v narodnem oziru nič, v vsakem drugem tudi velika ničla, le v zakonolomstvu in zapravljanju deželnega premoženja velik napredek.
K dogodkom v Debrecinu. Preiskava je spravila na dan materija!, ki zna škofovo pobožnost presneto v slabo luč posta-\ iti. Govori se, da je izvršila atentat neka artistinja Katarina Bugarska, ki se je maščevala nad nezvestim škofom. Se lepša ju pa sledeča dogodbica. Ubiti odvetnik Csath je bil v naglici okraden in sicer so mu vzeli zlato uro in denarnico, kjer je bilo več tisočakov. Sumi se, da so člani nrelskovalne komisije okradli odvetnika. Razmere, vredne mongolskega naroda!
Balkan. — Princ Wied, kralj skipeta-rov. v Albaniji potuje v svojo deželo. Peljal se bo na naši bojni ladji >Taurus«, ki ima kljub svoji starosti še vedno toliko tonov, da lahko izstreli par pozdravnih stre-J'»v, kakor se to spodobi za Njegovo Veličanstvo, kralja »neodvisne« Albanije. V Trstu že čaka arnavska deputacija, da spremi svojega vladarja v njegovo novo domovino. Druga albanska deputacija je sedaj na Dunaju, ta je katoliška in protestira tudi proti Wiedu. Kakih deset drugih pa zahteva Wieda. Menda je danes ves albanski narod ena sama deputacija, ki zahteva in prosjači denarja. K sreči ima Evropa, posebno pa avstrijski davkoplačevalec preveč denarja.
Darovi.
Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo K 13'02 v krčmi g. Petra Lutman-a v Št. Andrežu..
Radi stave zgubljene z g. R. Drufovko, trgovcem z usnjem v Gorici plača.Pečen-., ko K 20 za Ciril-Metodovo šolo na Blan-čah v Gorici.
Za Giril-Metodovo družbo se je nabralo pri svatbi gg. Antonije in Vincenca Špacapana v Ozeljanu K 7.70, Živela no-voporočenca in svatje!
Domače vesti.
P. n. naročnike, ki še niso plačali naročnine za lansko leto, prosimo, da to store nemudoma. Treba plačati naročnino tudi za letošnje leto. Uvesti se mora tudi pri nas red, da se naročnina naprej plačuje! Prosimo p. n. naročnike, da še ravnajo po tem!
Občinske volitve v Gorici. — Občinske volitve v našem mestu sos kakor zna? no razpisane in v smislu § 37. Statuta za mesto Gorica so imeniki volilcev razpoloženi na tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu do 11. marcija 1914. vsaki dan od, 9—12. ure dopoldne in od 3—6. ure po-poludne (ob nedeljah od 9—12. ure dopoldne). — Morebitne reklamacije.je vlagati na c. kr. okrajnem glavarstvu *(IL nadstropje soba št. 1) v neprestopni dobi osmih dni in sicer od 4. do tištetega H. marcija 1914.
Imenik volilcev pa ie na razpolago za vpogled tudi v pisarni Narodnega odbora v ulici sv. Ivana št. 7., vsak dan v delavnikih od 4—6. popoldne, ob nedeljah od 10—12. dopoldne. Narodni odbor daje tudi vsa pojasnila glede reklamacij.
Volilci! Storite svojo narodno dolžnost v polni meri!
Deželni zbor ima danes ob 4. popo-Itidne sejo. Na dnevnem redu je 151 točk, med temi poročilo dež. odbora o delovanju deželnega zavoda za vzajemno zavarovanje goveje živine od 1. okt. 1909» do 30. septembra 1913. (Zavod ima ogromen deficit!), poročilo o najetju posojila za zgradbo vojaške bolnišnice in za kritje prekoračenih troškov za zgradbo deželne umobolnice, dalje poročila raznih odsekov, med temi poročilo o volitvi kuratorija deželnega hipotečnega zavoda, o prošnii učiteljskega društva, da bi se zjednačlH učiteljski prejemki s prejemki Štirih nižjih razredov državnih uradnikov (poročLva<-lec Doininko), poročila o raznih prošnjah, poročilo o zgradbi železnice Sv. Lucija-Kobarid In Sv. Lucija-Kronjska meja In podaljšanje proge do Tfbtža ali kake druge postaje državne železnice. — Seja bo dolga.
Odbor za ples v korist Ciril Metodo- ' ve družbe. — Plenarna seja delegatov »Adrije«, »Goriške slovenske mladine«, »Slovenske čitalnice«, »Sokola«, obeh C. M. podružnic, damskega odselju »Slovon-5-ke Mladine« in ženskega telovadnega odseka »Sokola« bo v nedeljo, 1. marca ob lOVs dop. pri »Zlatem jelenu«. Dnev* ni red: Računski zaključek o plesu. Vabimo vse delegate, da se končne seje zanesljivo udeleže!
V kontingentno komisijo za obrtni davek sta v smislu § 53. zakona z dne 25. dkt. 1896. o 'osebnih direktnih davkih izvoljena Viljem Kr.auseneck, trgovec v Trstu (za Trst, Goriško in Istro) -in Jurij Bornbig v Gorici (z,a Trst. Goriško -in Istro). Namestnik je H. A, Rederer, lesifl trgovec v Trstu.                '    :
Imenovanja. — Stavbni praktikžint pri , tržaškem namestništvu, Hugon Mahnič, je imenovan za stavbnega pristava. — Za provizoričnega policijskega koncipista je imenovan -policijski konceptni praktikant Leopold Polzer. — Za računskega revi-denta pri namestništvu je imenovan računski oficijal Franc Carnier, za računska offcijala sta imenovana računska asistenta Rihard Luxa in Vinko Vlahcvič, za računska asistenta pa računska praktikanta Josip Vrtovec in Venceslav Lsstan. — Za sodne avskultanteso imenovani sodni praktikant je Josip Ščuka, dr. Dionizij Ma-. -raž v Gorici in Marto Tcnbolo. — Za pisarniškega oficijala je »ad personam« imenovan sodni kancelist Anton Krulčič pri okrajnem sodišču na Voloskem.
Knjige Matice Slovenske so d osle. Goriški člani jih dobe na Corso Verdi, št. 17, drugo nadstropje.
»Bratje sv. Bernarda prepovedani«, tako so si ljudje začudeno govorili na predvečer uprizoritve te igre v Gorici v januvariju. Igrokaz, ki se nemoteno igra v Ljubljani, kjer slovi cenzura naravnost po svojf krutosti, tam je igrokaz dovoljen, a v Gorici ga prepove g. dr. Casapiccola. Zaman prebiramo dramo in zaman iščemo po vzrokih, ki bi saj navidezno utemeljevali, prepoved, ne moremo pojrniti, kako se more taka igra prepovedati. Pa istega mnenja je bilo tudi namestništvo, ki je moralo poučiti g. dr. Casapiceolo, da so * Bratje sv. Bernarda«'na Primorskem že pet let dovoljen?. Prepuščamo čitateljem, da si sami tolmačijo prepoved in da sami občudujejo vestnost višjega policijskega komisarja. Pripomnimo le, da so se Bratje sv. Bernarda že igrali v Gorici, ali takrat v laškem gledališču. Z ozirom na tukajšnje cenzurne razmere se pa vzdržujemo vsake kritike.
Igra se ponovi v nedeljo v Trgovskem Pomu. Pričakujemo obilen obisk.
Pusini torek v Gorici. — Nepričakovani lep dan, jasno, toplo. Nekdanjega goriškega pustnega torka s »corsom« in nenavadno živahnim vrvenjem in drv en jem po ulicah nikjer. Mladi ljudje so bili sicer po ulicah in na Travniku je bilo razmetane nekaj »konfeture« in korijandoiijev, drugega nič. Prodajalne so bile popoludne zaprte in tudi razne pisarne. Gostilne polne. Podilo se je po mestu par umazanih
mask___Drugo leto ni treba več zapreti
prodajaln in pisarn, pustni torek postaja navaden dan: Zgube ne bo, ampak le dobiček od tega!
Neznani ulomilci so udrli v noči na torek v pisarno lesnega skladišča Hmela-kovega v ulici proti Soškemu mostu. Poskusili so tam svojo srečo, preobrnili so vse. kar se je dalo, vrtali po blagajni ali brez uspeha. Svetilke okoli ob ulicah so bile ugašene. Kdo so storilci, ni sledu. Policija je bila pripeljala psa grofice Kristai-nikove, ki ima baje posebne talente za lov na tatove, ali topot ni mogel dobiti nobenega sledu.
Premembe v garnizijah. — Poveljstvo 44. deželnobr&mbovske brigade se preseli v Pulj; prvi bataljon 27. domobr. polka bo štacijoniran poleti ob meji s poveljstvom v Kobaridu. Poveljstvo 10. bataljona trdnjavske artilerije se preseli 1. aprila v Gorico.
Kapi se dvokolesen voziček dobro ohranjen. Ponudbe na »Goriško tiskarno« A. Gabršček.
Starejša gospodinja, bolj fina, vešča tudi laške kuhe, se išče k višjemu uradniku v BeJo Krajino. Mesto ob novi železnici. — Plača po dogovoru. Pojasnila daje upravništvo našega lista.                 7—3
Na prodaj so v Kanalu 3 hiše s pri-iiklinami,   v kojih se izvršuje že dolgo let
špecerijska obrt in kavarna. Hiše ležijo v sredini trga ua Jako prometnem prostoru. Poizve se pri Ravtar, Trst, ulica Giulia 6, I.
V  najem se odda hiša m posestvo v Sempasu, na prav lepem kraju, jako pripravno za kakega trgovca ali pa za peka. Pridela se mnogo vrst izvrstnega sadja in drugih poljskih pridelkov. Natančneje se izve v. restavrantu »pri treh kronah« v Gorici.
Listnica uredništva. — G. A. v Gorici: Na Vaše vprašanje odgovarjamo, da priobčimo iz interpelacije R. v kranjskem deželnem zboru vse ono; česar ne vsebuje interpelacija poslanca d r. P o d g o r-n i k a v našem deželnem zboru, tičoča se neznosnih razmer na državnem kolodvoru v Gorici, vstvarjenih in vzdrževanih od postajeriačelnika Frana "VVieserja. To interpelacijo priobčimo v soboto v »Soči«. Opozarjamo že danes na njo.
V  S—n: Prihodnjič! Na V—o: Prihodnjič!
Domača politika.
Dolžnost deželnega odbora je, vestno skrbeti za pokritje primanjkljaja, ki ga kaže deželni proračun 1914. Deželni odbor predloži deželnemu zboru, kar se mu zdi umestno; na deželnem zboru !e potem, ali sprejme predloge deželnega odbora ali ne. Lahko jih sprejme, lahko zavrže, kakor se mu zdi prav. Dež. odbor je predložil davščino na zasebni konsum vina, povdarjajoč, da nima zadeti kmeta-vinogradnika, marveč konsumenta. Stvar se pač lahko pametno premotri in potem ali sprejme ali odkloni. Kaj je torej treba take grozovite gonje od strani novostru-jarjev? Samo brezvestni hujskači se morejo zagnati radi takega predloga med ljudstvo in ga vznemirjati! Zraven pa še lažejo, da se n a š a stranka poteguje za tak davek na zasebni konsum vina v škodo vinogradnika! Kdaj je sprožila naša stranka tak davek? Nikoli! Naš poslanec Furlani se je bil v deželnem zboru hitro oglasi! v zaščito kmeta-vinogradnika in naša stranka je izjavila, da je proti vsakemu takemu davku na vino, ki bi zadel vinorejca. Torej?
Na deželnega odbornika g. Dominko-ta imajo novostrujarji posebno piko. Rekli so, da je šel v Dutovlje protestirat proti samemu sebi... Ali poslanec Dominko je bil šel v Dutovlje razložit načrt za deželno davščino na zasebni konsum vina; razložil je ta načrt in poslušalci so biii z razlago povsem zadovoljni. Naši poslanci hočejo ljudstvu dobro, zato hodijo med ljudstvo in govorijo odkrito. Novostrujarji ne znajo drugega kakor huiskati, zavijati in lagati!
Poslanec Fon je sokriv posledic katastrofalnega gospodarstva v deželni hiši pod vodstvom rajnkega Pajerja. Takrat, ko so njega tovariši in zavezniki zadajali najhujše rane Goriški deželi, je Fon molčal, molčal je tudi leta 1909., ko so njegovi prijatelji zvarili načrt za obdačenje zasebnega konsurna vina, molče je nosil Fon sokrivdo do letos. Sedaj pa se mu je razvezal jezik in sedaj govori in se ne more načuditi posledicam prejšnjega deželnega gosoodarstva. katero mu je bilo do letos uzorno. Saj vemo. kako je ob raznih nrilikah kričal, kako da on in tovariši delajo v korist dežele! Sedaj pa mož tolče samega sebe po zobeh. Fonovi volilci. kaj pravite k taki nremembi vrlega svoiega poslanca? Ali delajo tako poslanci, katerim je blagor ljudstva pri srcu?
Duhovnik-ooslansc Roječ se malo briga za   dobrohotna   pojasnila   svojega
cerkvenega in političnega predstojnika prosta Faiduttija. Dež. glavar dr. Faidutti je lepo pojasnil celo stvar glede* zasebnega konsurna vina, ali Roječ se ne zmeni za prosta, marveč Je drl v nedeljo v Repen tabor na Kras in v Kanal razlagat p o svoje'načrt dež. davščine na zasebni konsum vina. Na Krasu je imel malo sreče, na Kanalskem pa je še precej teme; tam je bilo po shodu ljudstvo razburjeno, Lnamenje, kaj in kako je govoril Roječ kjlyb lepemu pojasnilu proštovemu v seji dva dni poprej!
»Naznanite pa druge vire!« — Poslanec Fon je bil v tretji seji deželnega zbora precej glasen in proti proštu Faiduttiju se je vedel tako, kakor se ne sme katoliški poslanec proti visokemu cerkvenemu dostojanstveniku. Fon je rohnet proti predloženi deželni davščini na zasebni konsum vina, ali deželni glavar ga je krepko zavrnil; povedal je, da deželni zbor lahko sprejme nameravani davek ali pa ga zavrže. Ker je Fon tako proti davku, mu zakliče prost: »Naznanite pa d r u g e v i r e«! Gostobesedni Fon je na to umolknil. Kakih novih virov za deželne dohodke ne ve, nič ne ve, ve samo to, da mora rentaeiti in se kazati »vrlega zastopnika kmečkih koristi«. Če se ga prime za pravo žilico, pa umolkne. .
Davek na vino so naložili v sosednji Kranjski poslanci S. L. S., tisti čas, ko tu-kai pri nas tako kričijo, ko se hoče obdariti dosedanje nrivilegirance! Doklado na iižitnino so zvišali za celih 105 procentov. Od vsaketra litra vina bo treba 16 vinarjev več plačati ... In na Kranjskem pravijo, da bo to v korist kmetu, na Goriškem pa kričijo, da bo v škodo kmetu, če se ob-daei konsumenta pri zasebno použitem vinu! To so gospodarji, to ljudski prijatelji. Boljših ni na svetu!!
Opozarjamo na poročilo o kranjskem deželnem zboru v Političnem pregledu. Tam se vidi, kakšni deželni gospodarji so klerikalci.
žili Poljak, lepa Rusinja, ciganka, turkinje, niti sam meflsto ni pozabil na to maske« rado. Pa če so že vsi ti prišli na maske-rado, tedaj tudi ni moglo izostati prebivalstvo, ki je pohitelo v velikem številu in se dobro zabavalo. Prirediteljem vsi* čast!
DOPISI.
Iz cerkljanskega okraja
»Narodno-politično društvo« v Cerknem sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 1. marca t. I. ob 2. uri popoldne v gostilni gosp. Franca Makuca v Cerknem. Vabljeni so vsi.člani in somišljeniki, da se tega zborovanja polnoštevilno vdeleže!
Razne vesti.
Tragikomičen poskus samomora. —
Koncem pusta, 23. februarja je premišljevali Edvard Hegy, brivski pomočnik v Reki o minljivosti tega sveta. Denarji so pošli, ljubica se mu je izneverila, usodni pondeljek pa mu je mešal trudno glavo, da je sklenil končati pusto življenje. Šel je k staritiarju, kupil za 12 kron samokres in pri puškarju 5 krogelj. Nato je šel !iegy v kopališče, se okopal in se vlegel na di-van. Ves v mislih o ničemurnosti sveta, vzdigne revolver, ga nameri na desno serce in soroži. Silen pok, kakor iz topa ie vznemiril ljudi, da je nastala v kopališču nrava panika. Med tem pa je stal v sobi Hcgv. gledal samokres in premišljeval, kaj se ie pravzaprav zgodilo. ¦ Ko pa zapazi v ogledalu, da mu teče po licu kri, ^e uleže na divan in čaka na mrzlo smrt. Kmalu pa pridejo v njegovo sobo ljudje, ki ga nrepeljejo v bolnišnico. Tam je pa
! riocmal zdravnik. da ie koža le opraskana.
j Puškar je namreč, videč njegovo zmede-
I nost, sani nabil samokres, a mesto ostrih
j. mu je dal le slepe naboje.
Narodna obramba.
Rodoljubno omizje. — V oktobru lanskega leta je začelo nabirati stalno omizje v točilnici hotela »zlati jelen« za C. M. D., 31. januarja pa je že visela prva diploma, znak njegove požrtvovalnosti. Včeraj, 25. februarja pa je bila že druga diploma slavnostno razgrnjena in še isti dan se je nabralo precej na račun tretje diplome. Naj bi našlo zavedno omizje obilo posnemovalcev!
Goriška tudi ni hotela letos zaostati z darovi naši šolski C. M. družbi ter položi »Domu na altar« nad 1500 K kot čisti dobiček C. M. plesa. Natančno poročilo o vseh gg. darovalcih sledi v najkrajšem času. Kdor ima pa še vstopnico, naj jo pošlje te dni nazaj, še bolje pa je, da jo stran vrže in pošlje majhen dan na odbor C. M. plesa.
'        OdROvorni urednik In izdajatelj Ivan Kavčič v Goric:. ;   Tista:   »OoriSka TIskarna«   A. Oabrščck <odK"v. J   Fabčič). j       Zalaga: Družba za izdajanje  listov *Soca« in »Primorec?«.
Sokolski vestnik.
»Sokolski Dom« v Gorici. — Uradni list naznanja, da je namestništvo vzelo na znanje pravila novega društva »Sokolski Dom« v Gorici.
Sokolova maškerada. -— Čisto prav je naslovil Sokol svojo letošnjo maškera-do za »Pestro reduto«, ker slične pestrosti še ni bilo kmalu. Pieroti, kolmnbine, sičkani dimnikarji, črni domini si; veselo vrveli med drugimi maskami in se poslavljali od vesejega pusta. Sirom sveta se je raznesla slava te maškerade, saj so jo posetili razni narodi Daljna Anglija, je poslala svojega zastopnika, iz vroče Španije je prišel torero in njima so se pridni-
Kontoristinja
perfektna korespondenttnja v slovenščini' j nemščini in italjanščini — neomadeže-| vane preteklosti — se takoj sprejme. . Ozira se  le  na   najboljšo  moč, plača
po dogovoru-j         Ponudbe s  prepisi  spričeval,  ka-
j tera se ne vrnejo — na
j        Žpjarna Robert Bielil, Celje.
Tvrdka Miheli & Modic
v Belgradu (Srbija)
išče za takoj
tO pridnih in zanesljivih mizarskih pomočnikov
! kateri  so si svesti  v  svojem   poklicu   in sicer: od priprostih do najfinejših izdelkov
pohištva. — Plača po dogovoru. Dotičn m, kateri   bodo   sprejeti, se vožnja
do Belgrada povrne.
Sprei*    se bodo tisti, kateri so sedaj delali
same- pohištva ter so v teh izdelkih sigurni.
i To> Adevne ponudbe je poslati  na naslov:
MIHEL4 & MimH !         OMličev  veiiac 3 Bclnrad.
(Ponudbam  priložiti  50  vin. v znamkah.)
Gorica, Raštelj štev. 16
Otoorifeu!
Novo moderno skladišče
Ohioriteu!
je
konfekcijske stroke za moške,  dečke in otroke po  vseli  cenah,  od  najnižjih   do   najviljih; s tem skladišče
združena zaloga blaga z najrazličnejšo izln-ro ter zaloga najrazličnejših športnih oblačil.   » Trgovina tvori s svojimi skladišči v pritličju, prvem in drugem nadstropja, ki so urejena po vzgledtt .modernih
zalog velikih mest, pravo razstavo te  stroke za kupujoče občinstvo. i4~t                   Za mnogobrojen obisk se prav toplo priporoča m. občinstvu z odličnim spoštovanjem                           VlJflA & C O