Katolišk cerkven list Danice izhaja I., 10. in 20. dne vtiacepa mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 pld. (»0 kr.. \ tiskarnici •prejeraana naleto 2 pld. 60 kr. in na pol leta 1 pld 3« kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izidi- Danic« dar poprej Te*Al XIX- V Ljubljani 10. rožnika 1866. List 17. Ljubi moji Kranjci! Od prestavnega apostoljskega porodništva na Dunaji mi je bilo 18. preteceiieg« mesca poslano pismo , ktero verne ljubljanske škofije prijazno vabi k obilnemu vdele-že vanju novega papeževega posojila. ..Silno žalostne in revne so še zmiram papeževe dc-narstvene zadeve." pravi prečastito apostoljsko porodništvo, ..odkar jc odkcrlinjenlli več dežel, ki so lastina apostoljskega Stota. Posojilo, ki je bilo poprej storjeno, mili darovi, ki jili verni v svoji gorečnosti svetemu Očetu s toliko vdanostjo neprenehania darujejo, ue zaležejo za preobilne stroške, kijih potrebuje vladanje vesoljne Cerkve in oskerbovanje papeževe deržave. Zato so bili sveti Oče v hudi sili priiuorani, s sklepam 11. pr. m. Malega Travna slovečemu iiienjavcii Kdvardu Blountu v Parizu dati oblast in povelje, vnovič napraviti posojilo 60 milijonov frankov za papeževo denarstvo." To posojilo, kakor naznanja poseben pismu pridjan natisnjen list, se bo razdajalo v dolžnih pismih v imenovani ceni po 500 frankov, v pravi ceni po 667,. Dolžno pismo bo neslo na leto 25 frankov obrest, ki se bodo plačevale 1. Malega Travna in 1. Vinotoka. Pri vpisovanji se vplačuje za dolžno pismo 330 frankov, od kterih se pa odšteva odrezek ali kupon za 1. Vinotoka z 12 fr. 50cent.; torej se prav za prav le vplačuje 317 frankov 50 cent. Poplačal se bo ta dolg v 60 letih. Vpisovanje nn to posojilo se prične na Dunaji 4. Rožnika pri velikem teržniku lleniksteinii in družn.. ki pre-jemlje vplačevanje po vsakokratni pariški ceni (sedanja cena 1 franka je v Parizu 52 kr. avst. papirn. den.) ali pa tudi v francoskih zlatih. ,,1'atd niso sicer vgodni denarstvenim rečem,** so nadaljne besede prestavnega apostoljskega poročništva, „ali to zadeva svetega Očeta, ki serčno iu stanovitno varujejo in branijo pravice svete Cerkve in vesoljue deržavne družbe. Tega posojila pa tudi e. kr. vlada nikakor ne ovira, in v tem dunajskem mestu so katoliške družbe vstanovlle odbor verlih mož, ki to posojilo z vso inočjo podpirajo in pospešujejo. Svest sem si, de bode to tudi Vaša prevzvlšenost sprejeta v svojo pastirsko skerb, kakor sveti Oče žele in jaz prelepo prosim." Sveti Oče tedaj sami žele, de bi se tudi verni ljubljanske škofije vdeleževall tega posojila. In kdo bi ne hotel spolniti želje svetemu Očetu? Kdo bi ne hotel pomagati Kristusovemu Namestnika iz tolike stiske? Res je sicer, de naša dežela ni bogata; lanska letina je bita slaba, letošnjo spomlad je mraz veliko škodo storil na polji in v vinogradih, in vedno nam šc preti vojska. ki nam l»o marsikaj stroškov prizadjala; vem pa tudi. in z veseljem to očituo spoznam, de jc Vaša radodarno«! čudovita. kadar je treba pomagati ubogim hratain. domačini in tujini. Kako bogato in urno ste obdarovali tc leta nesrečne \o-tranjce in Dolence! Kako obilne darove skladate v»a-ko leto za razširjanje svete vere po Azil. Afriki in Ameriki! S kako lepimi darili ste že večkrat razveselili svetega Očeta Pija l\! tilejte. to vse ste storili z združenimi močuii. Tudi sedaj se jih lahko ur premožnih združi, de se morejo vdeležiti novega papežev ega posojila in si omisliti dolžno pismo, za ktero bodo dobivali lepe obresti in tudi še vživali sladko veselje, de so pomagali svetemu Očetu v veliki sili in v velikem pomanjkanji. in de so z novega razodeli svojo vernost, ljubezen in pokoršino vidnemu poglavarju svete Cerkve. Dolirni denar bo tukajšna škofijska pisarnica rada sprejemala in vse potrebno oskerbov ala. V IJnbljani 3. Rožnika * škof. II. Binkodii v rimsko katoliški cerkvi. ,,lTt o m ne* eatholii-i sint, nori ut oranes latini tiant, j-st ne-cessarium." Iien«d. XIV. Iz Sijona se je kraljestvo božje razširilo med ne-vernike , in Kim postane poglavitno mesto kristjanstva, središče sv. katoliške cerkve , od kodar je vzhajala luč sv. evangelja nevernim narodom ter jim vzhajala bode do konca sveta. Ako pogledamo nazaj v zgodovino sv. kat. cerkve, se prepričamo, da je sv. cerkev vsi od svoje vzvišene, nebeške naloge vseskozi Ijubeznjiva mati bila vseh narodov, ne pa slepa mačeha, ki le eno dete ljubka, druge pa zametuje. Tako obhaja sv. rimsko - katoliška cerkev vedno svoje bin-kosti. Kaj hoče sv. katoliška cerkev? Mati hoče biti vsem nArodom, naj bi jih v Kristusu pre rodila, za Kristusa izredila in — zveličala. Njeno geslo je beseda sv. apostola Pavla: „ V i s t e o t r o c i b o žj i po veri v Jezusa Kristusa. Kteri ste v Kristusu kersčeni, ste oblekliKristusa. Tu nije nc ju d, ne g e r k; ne suženj, ne svobodnjak; ne moški, ne ženska; vsi sto eno v Kristusu Jezusu." Ual. 3, Pred vzvišeno vrednostjo, da človek po sv. kerstu se spremeni v otroka božjega, da „oblcče Kristusa," zginejo vsi drugi razločki. — Edinost sc je bila po grelni zgubila: človeštvo jo razpadlo v narode in razn«* ven«; narodi v razno stanove in plemena (kast«): to vse j«- minulo, od kar je kraljestvo božjo na zemlji, v kterem se ne ločijo ljudje po jeziku; kjer so ne dela razloček mod zamurcem iu bolim, med siromakom in ve-Jika.šem; kjer velja le eno na vseh: znamnje otroku božjega po sv. kerstu. In vseh toh otrok mati je sv. katoliška cerkev; nje naloga pa je, skerbeti, da vsi, ki s«» prerojeni po sv. Duhu v otroke božje, otroci hozji ostanejo, in oni, ki Se niso, to postanejo. — To hoče in nič druzega sv. cerkev .Jezusova! Ona so ne vtika v posvetno politiko; ta njo tako malo zadeva, kakor nebeščano — nastop novega ministra; ona ne pošilja svojih misijonarjev zato mod nevernikc, da bi po večjem številu vernikov močnejši postala — bila je že nepremagljiva, ko jo nje pervi vidni poglavar sv. Peter v okovih vklenjen bil -—, ona to stori iz čiste ljubezni do nesrečnih, kteri še v temoti nevero sode Kristusa no poznajo. Sv. cerkev jo po obilnih milostih in pomočkih , od lloga njej izročenih, oni nebeški kvas (Mtv. Ki, 33.), ki ima ves človeški rod prekisati: njena nebeška, vedno jednaka moč jo Kristus, ki neločljivo pri njej in ž njo ostane (Mtv. 2*, "J**). To neločljivo zvezo Jezusa so sv. cerkvijo mi katoličani vse premalo poiuišljamo. On živi ves kakor jo, si vsemi svojimi luilostimi v celi nebeški oblasti, so svojim neskončnim zaslužoujem v sveti cerkvi: kakor dar in zakrament z dušo iu telesom, da so svečoniška ali duhovska, po svojem Duhu, da se u č e n i š k a ali preroška, po svoji božji oblasti, da so pastirska ali kraljevska služba v cerkvi obhaja. Ker tedaj v njej in ž njo Kristus živi in dola, ji tudi zato gre ime, da je katoliška; kajti Kristus magnetu enako človeške otroke nase vleče, in to zdaj ravno tako, kakor ta čas, ko so apostoli sami v mnogoterih jezicih zveličavni nauk t i os podi i v po svetu ozuanovali. Sv. cerkev ali prav za prav Kristus govori z narodi v vseh jezicih: v>em hočo pomagati, da odrešen ja deležni in tako otroci božji postanejo. To iu ne jezik je cerkve Kristusove nebeški namen. Kor je pa jezik pervo in tudi edino sredstvo, duhove vzbujati , k nobo-som povzdigovati in jih požlahnovati: so tudi sv. kat. cerkev veseli, ako posamesiti narodi svoji narodnosti primerno >e razvijajo, ker se tako tudi njeno nebeško delo le zlajšuje iu pospešuje, ker je z bistrim človekom lazijo kaj opraviti, kakor z zabitim. Toraj tudi vidimo, da je sv. cerkev naj veči prijateljica iu podpornica duševnemu razvit k u vsaeega naroda. Vseučilišča, ki so se v srednjem veku vstanovljale, bilo >.i po osnovi sv. cerkve razdeljene po narodih uationes). V Kimu ima sv. cerkev velikansk vstav v razširjanje sv. vere itVmgrcgatio do propaganda lide,, kjer se mla-deuči i/, vseh krajev sveta v raznih jezicih izobražujejo, uaj bi kot verli hlagovestuiki stopili mod narode, ter jim ozuanovali evangcli miru. V Kimu imajo južni Slovani svoj vstav t ('olleg. s. llicrouvmi); imajo ga Nemci, Kugleži itd. Sv. cerkev jo v stoletji staroslovciiskcmu jeziku takisto pravico dala pri božjoj službi, kakor jeziku siro kaldejskeuiu , gerškemu iu latinskemu. Litur-gija od sv. Cirila in Metoda po sv. Baziliju in Krizostomu v staroslovcnskem jeziku sostavljena ima še sedaj ne le pri razkolnikih, ampak tudi s privoljenjem sv. cerkve pri mnogih Jugoslovanih popolno veljavo. — Kako malo se da sv. cerkev motiti narodnim pre-napotuožem, ki hočejo s cerkveno veljavnostjo politiko podpirati, uam kaže prav živo razmera med slovanskim apostolom sv. Metodom in rimsko stolico. Sveta blago-vestnika t iril iu Metod nista le v svetih znanostih, ain- 1>ak tudi v slovanskem jeziku izurjena bila in toraj od iogu namenjena narodu slovanskemu, ki je stoletja po- prej ubogo malo v kristjanskem spoznanji napredoval, prav zato, ker mu je manjkalo učiteljev, ki bi bili nja jezik dobro umeli in po njem pot našli do serca narodovega. Učila sta moravske Slovane v narodnem jeziku, in vinograd Gospodov se mahoma ves obnovi. Pa glej, zatožena sta bila v Rimu! Zakaj? To se na tanko no ve; Solnograški Anonymus pravi, da se nista o pravem času bila zglasila pri Soluograskem nadbiškopu, ki jo bil višji pastir Moravije in Panonije ob levem bregu Drave. Zdaj pa — pravi — je nastal nov nauk mo-droslova Metoda („nova orta est doctrina Methodii phi-losophi"), namreč brez privoljenja nadbiškopovega misijonskega delovanja so lotiti. Težko je verjeti, da bi bil to pravi vzrok pritožbe v Rimu. Ker tudi potem, ko jo že sv. Metod 1. H6S neposredno od papeža iladrijaua II. za nadhiškopa Moravije in Panonije bil postavljen in panonska biškopija uaravnoč rimskemu patriarhatu pod-dana, še miru ni bilo in so so posebno nad slovansko božjo službo spotikali: je verjetno, da je nemško nasprotnike ravno slovanski značaj celega misijona v oči bodel, ter so vnovič tožili sv. nadhiškopa, češ, da tihoma krivo vero trosi. „Culi smo" — piše papež dne 14. junija 87t> — ,,da se tega, kar jo sveti rimski cerkvi od samega pervaka apostolov sporočeno , in kar vedno uči, pri poduku no deržiš in narod sam v zmoto spravljaš ,., Cujcmo tudi, da služiš sveto mašo v sirovem (»barbara"), to je v slovanskem jeziku, kar smo ti že ... prepovedali." — Iz tega se jasno vidi, da jo ravno slovanski jezik pri božji službi nasprotnikom Metodovim tern v peti bd, in da jih ni sram bilo, celo krivo vere dolžiti hv. pastirja, naj bi svoje namono ložej dosegli. — Kakor je bilo v istem pismu papeževem sv. Metodu zaukazano, se poda brez pomudo v Rim. Tukaj razloži sveti pastir na tanko vso razmero v svoji biškopiji, in spoznalo so jo berž pri sv. stolici Rimski, da nasprotnikov sv. Metoda ne vnema sveti, ampak svetni ogenj, kterega podpihuje duh nemške politike, kteri jo mogočno kraljestvo Moravsko jako na poti bilo. To dokazuje list papeža Joana VIII do moravskega kneza Svatopluka (C J lej AVetzor \Velto Kirch. Lex. X. p. 228;. V tem provažnem listu potorjuje papež vnovič sv. Metoda kot nadhiškopa; naroča ostro vsej njegovi duhov-šiui pokoršino do svojega višjega pastirja; nepokorneže pa iztirati veleva. Verh tega dovoljuje pri sv. maši in druzih cerkvenih opravilih posluževati so slovan. jezika, samo da so naj poprej ovangoli v latiu. jeziku poje. Zanimivo je posebno in kažo prav jasno, kakovega duha je sv. cerkev glede narodnih posebnost, kar se bere zastran porabo slovanskega jezika. Papež piše: »Pisanje slovansko, od Konstantina modroslova nekdaj iznajdono, po vrednosti hvalimo in zapovedujemo, da se v tem jeziku nauk (praecouia) in dela Kristusa, Gospoda našega, oznanujojo. Niti ni zdravi pameti ali vo-ronauku nasproti, sv. mašo v tem slovanskem jeziku služiti, ali sv. ovangoli in delo novega in starega zakona dobro prestavljeno in razloženo čitati ali prepevati drugih molitev; kajti On, ki je vst varil tri poglavitno jezike: hebrejskega, gorskega in latinskega, j e vst vari 1 tudi vse druge j e z i k o v svojo slavo in čas t." Sicer dobro vemo, da sc jo posebno od 12. stoletja sem vedno bolj skerbolo za edinost pri božji službi, in da sv. rimsko-katoliška eerkev prav zavolj ljube edinosti se derži latinskega jezika; pa tudi to je gotovo, da sv. eerkev kolikor le mogoče jemlje obzir na posebno okoliščine, tako da zavolj jezika obrednega ne bodo nikoli od sobo pahnila razkolnikov, ako bi se v naročje svojo matere, ktero so zapustili, zopet povernili. — Sv. cerkev so derži toga, kar ji jo od Boga odločeno: da vse za Kristusa pridobi in zveliča, kar je poglavitno; vse drugo je — nebistvena reč, za ktero so nikoli potegovala ne bode. Zatorej tudi v Tridentinskem zboru (Sess. XXII. de Saert'. Mis. cap. 8.) ne izbočuje tega, ki bi terdil, da bi se kteri narodni jezik rabil pri sv. maši, ampak le onega, ki terdi, da se ima sv. maša le v narodnem jeziku služiti (lingua tantum vulgari celebrari debere). Sv. cerkve geslo ie, kar je izrekel velikodušni in učeni papež Benedikt XIV. ,,Da so vsi katoličani, ni potreba, da tudi vsi 1 a-tinci postanejo!" Kaj sklepamo iz vsega tega? 1. Da sv. kat. cerkev nikoli in pri nobenem narodu ne zatira narodnega razvoja, ampak ga še rada podpira, na kolikor ji to pomaga, bolj vspešno svojo visoko, nadzomeljsko nalogo zverševati v zveličanje duš. To je njen edini namen, druzega ne pozna. — Kjerkoli se tedaj prikaže prizadevanje posamesnih cerkvenih služabnikov, braniti narodnemu razvoju, da se ne okrepča, ni to nikakor po namenu sv. cerkve, ampak le po namenu kake vlado ali vladino sisteme, kteri služi, kdor svojo lastno narodnost tlačiti pomaga; je pa tudi žalostno spričalo, kako malo je še duh sv. cerkve ljudi prešinil, ki hočejo po vsaki ceni, naj bo sv. cerkev vladina dekla. Sveta cerkev ne podpira no trancosko, ne nemške, no italijanske, no maajarske, no slovanske politike; ona so derži svojo čez vsako politiko vzvišene nalogo: vso to in drugo narode s Kristusom združiti, za nebesa pridobiti, in to po jeziku vsacega naroda, ker so s človekom drugače sporazumeti mogoče ni, in ker pred Bogom vsak jozik enako velja. Vsako drugo prizadevunjo od strani ktere si bodi cerkvene oblasti v škodo narodnega življa ni cerkvena, ni katoliško, ni primerno namenu in poklicu svete cerkve, toraj tudi dobrega sadu roditi no moro, kakor žalostna skušnja posebno pri nas Slovencih uči. Da vse stiskanje narodov prav v paganski napaki svojo korenino ima. Ko bi narodi pravega duha Kristusovega bili, bi tudi prosti bili vso slepote , vsih strast, bi v resnici svobodni bili, kakor Kristus to uči rekoč: „Vsak, kdor greh dela, je sužonj greha; suženj pa ne ostane večno v hiši, siu pa ostane vekoma. Če vas tedaj Sin (božji) osvobodi, bote v resnici svobodni." Jan. 8, 34. s. Strasti delajo sovraštvo med narodi in greh, da drug druzega čerti in spodriva. Tako pa no delajo otroci božji, ampak lo oni, ki Duha božjega nimajo. Ivo bi so narodi resnično spreobernili, duha Kristusovega so navdali, bi bili tudi svobodni; bi pa tudi drugim svobode privošili iu konec bi bil sovraštva in prepira med nami. In prav tukaj ima sv. cerkev obilno dela; na to naj bi morili vsi, kteri imajo čast in veljavo ; vsega so pa ogibali, kar narode draži, njih razvoj, njih časno in večno srečo ovira. O da bi skoraj ti časi prišli; potem bi vsi binkoštnih praznikov bili veseli! Iz Štajerskega na binkoštni pondoljek. .ž... H Je je prava ljubezen astirje v svetem mestu? Bere se, da koj ko se p«»-tažo strašna bolezen, pripravi s«; eden teh hrabrih očetov na smert in potem zapusti samostan ter streže bolnikom. Da pa ne zanese bolezni po nepotrebnem v samostan, ne liodi ua noč domu, ampak vsaki večer pride samo k samostanu zvonit, v znamnje, da jc še živ iu zdrav; kadar utihne zvonček, znamnje je to ostalim bratom, da je padel v svojem poklicu — in hajd! Pripravi se drug keršanski junak za smert iu hiti bolnikom na pomoč! To je pravo človekoljubje, to je čista ljubezen do bližnjega in ta je najti le v katoliški cerkvi. Posebno apoftlolmlvo v malih »"lah. Mnogo so dan danes piše in govori od izreje in od-gojevanja naše mladine; šole imamo sem ter tje celo v krajih, kjer so jih dosihmal le po imenu poznali: mladost bo toraj v prihodnje bolje podučena, kakor v prejšnjih časih. Ali bo pa tudi bolj verna? Bili so dobri in hudi časi na svetu, ljudje so bili že tudi bolj spačeni, kakor v današnjih Časih, pa tudi dostikrat boljši in ver-nejši. Ce sedanji svet prav premislimo, moramo vendar spoznati, da se v obče za vero ne zmeni veliko, da se katoliška zavest čedalje bolj zgublja. Ljudje hodijo v cerkev, pristopajo k svetim zakramentom pa so zmirom le eni, in vendar, če se hoče svet rešiti in izkopati iz sedanjih nadlog, ni ga druzega pripomočka, — bolj veren mora postati. Mladost pa se mora tako izrediti, da bo iz vere in po veri živela, zavoljo Roga dobro delala iu greha sc varovala. Brez vere ni zveličanja; svet pa se brani zveličanja od te strani, in zaupa lo na svojo modrost in učenost. Razun tega hoče mladost iz-rejevati ali če tudi noče, jo vendar izrejuje brez vere iu keršanstva, šole hoče iztergati cerkvi iz naročja. — Kaj je tedaj naloga vseh teh, kterim je izro ('•ena skerb za mladino? Kaj druzega kakor mladost napeljovati v ljubezni do keršanske vere, da bo spolnovala zapovedi Božje in sama sebe premagovala, da bode obračala v zveličanje svoje duše pripomočke, kakor nam jih sveta vera ponuja. Težko je mladenča, kteri je pravo pot zgrešil, ali zapeljano deklino zopet na pravo pot nazaj pripeljati; lože pa je nedolžne duše greha in zmot obvarovati! Otrok rad verjame; kar mu starši in učeniki povedo, mu je sveto; njegovega serca s«; radi primejo lepi nauki. Učenik* in gojitelji, ohranite jih tedaj Izveličarju, sker-bite, da ga bodo čedalje bolj ljubili iu v ljubezni z njim združeni skerbeli za lastni blagor in za blagor vse človeške družbe! Pripomoček pa jc prav blizo, naraven tedaj pa močen. Pripeljite otroke k sladkemu sercu Jezusovemu, naredite iz njih aposteljne za to presveto serce. Neki ajdovsk modrijan je rekel: Ako hočeš, da tc bodo ljudje ljubili, ljubi jih tudi sam. Človeka k ljubezni nobena reč tako ne priganja, kakor zavest, da ga drugi ljubijo. In kar je ta ajdovski modrijan govoril od zgolj natorne človeške ljubezni, to pripoveduje sv. Janez apostelj v ljubezni tudi od čeznatorne Božje ljubezni. Ljubezen do Boga vnema v naših sereih, ker nam kaže, kako je Bog nas ljubil in kolikokrat to ljubezen do nas razodel ter v djanji pokazal. Tedaj piše v svojem pervem listu: „Ljubimo Boga. ker nas je t >n poprej ljubil (I. 4, Iti.)!" — Kadar nedolžno otrokovo serce spozna, kako zelo ga je Izvcličar ljubil, tudi hrepeni po ljubezni do svojega Izveličarja. Kje bi se pa to prej spoznalo, kakor tam, kjer ljubezen prebiva in se razodeva — v ljubi jočem ser eu Jezusovem. Ko jo v poslednjih časih Izvcličar merzli svet v ljubezni do sebe hotel ogreti, nam je razodel to svojo presveto seree. Kaj li otrok ne bo razumel tega Božjega serca; saj je tisto serce, ktero je k sebi vabilo otroke, saj to je tisto serce, o kterem je pisano, da se je rado pogovarjalo z nedolžnimi in priprostimi ljudmi. In tako nedolžno, priprosto serec je pred vsem pripravno, da se zamakne v ljubezni in razumeva skrivnosti Božje. Pripovedujte otroku z živo in ljubezni polno besedo otl življenja, terpljenja in častitljivega vstajenja Sinu Božjega, pripovedujte mu, zakaj je Kristus vse to hotel storiti in terpeti in da jc bil še več pripravljen terpeti v odrešenje človeškega serca, in da poln ljubezni in usmiljenja sprejema skesane in spokornc grešnike; razlagajte otroku skrivnostne znamuja, pod kterimi sc nam razodeva seree Jezusovo — križ, kteri se iz njega vzdiguje — ternjc, ktero ga obdaja — rano, s kervjo in vodo — ognjene žarke, kteri ga obdajajo in vkon-čujejo, -— le poskusite vse to, da otroci sereo svojega Božjega prijatla globoko razumejo. In to Božje serco prebiva v tabernakeljnu noč in dan med nami, nas ravno tako ljubi kakor nas je v svojem življenji ljubilo, nas k sebi kliče in vabi in hrepeni z nami zediniti so v ljubezni, in da sc vsaki dan, vsako uro za nas nebeškemu Očetu daruje: otroci bodo, ko jim to na serco oložite, tudi v ljubezni do svojega Izveličarja se ogreli, njemu hiteli, zagotavljali ga svoje ljubezni in prosili vedno večjo ljubezni, in pokazali bodo tudi v svojem življenji, da jih ljubezen do Jezusa Kristusa navdaja in vodi. Izmed stanov, ktori pred vsem skerbi za zveličanje svojega bližnjega, so učeniki in učenice, V izvirnih spisih zveličano Marjeto Alokok, tiste blaženo devico, po kteri jc hotel Gospod vpeljati očitno in slovesno češenjo svojega presvetega serca, beremo med drugim tole: NaS Gospod tistim hrani neizmerne zaklade milosti, ktori so trudijo to pobožnost razširjovati... Moj Božji Zveli-čar mi jo dal razumeti, da so tisti, kteri se trudijo za zveličanje duš, posebno pripravni, da omočijo naj bolj terdo scrca in da sicer svojo dolžnost opravljajo z naj boljšim pridom, čo imajo sami serčno pobožnost do njegovega naj svotojšega serea. Tako so jo pokazalo po vseh soseskah, kjer so bili vpeljali to pobožnost. Poskusite tudi učeniki in pripeljite predrago mladino k prcsladkomu sercu Jezusovemu, izročujto jo temu, kteri skerbi za njeno zveličanje. Ce jih pa liočeto šo bolj tesno združiti s preslad-kim sercem Jezusovim , naredite iz njih aposteljne tega serca; učito jih, kako naj skerbijo za serce Jezusovo, da z molitvijo in z dobrimi deli pomagajo svojemu Zveli-čarju duše reševati. Ako premislimo, koliko jo človekova duša vredna, da so jo sam Sin Božji za njo v smert dal, tudi lahko spoznamo, kako neizrečeno želi Jezus zveličati vse ljudi, in tudi otroci bodo razumeli, kako zelo Jezus želi, da mu vsi njegovi prijatli pomagajo duše reševati. Povejte jim tedaj, da je veliko tisuč duš, ktere svojega Zveličarja šc no poznajo, in da jo njih veliko, ki ga poznajo, pa ga vendar no ljubijo, marveč ga vnovič križajo s svojimi grehi. Radi vas bodo poslušali, ko jim bote govorili in pripovedovali od ubozili ajdovskih otrok, od preganjanja in stiskanja kristjanov po nekterih krajih, ali pa od mnogih nadlog sv. cerkve in Kristusovega namestnika. Prašali vas bodo, kako so tukaj moro no-magati in Zveličarju duš pridobivati. Povejte jim tedaj, da so razun aposteljnov in oznanovavcev Božje besedo tudi a p o s t e t j n i z molitvijo in z druzimi darmi, da vsak otrok more takšen apostelj postati, če le rad moli, in v vsakdanjem življenji sam sobe premaguje, in svoje molitve in dari združuje z Zveličarjcvimi darmi in molitvami in jih nebeškemu Očetu darujo za zveličanje duš — radi vas bodo poslušali, in želeli bodo sami biti aposteljni serca Jezusovega. Kako naj se to v šole vpelje, bo vsak prednik po svojem kraji ved i l vravnati. Kakor so skušnje v več krajih pokazale, jc dobro da se večji gojenci združijo v verste po \) ali 15 skupej, in sleherna versta ima svojega varha. Udje porve verste se združujejo, da opravljajo U češenj presladkega serca Jezusovega; udje drugo verste pa razdele vsak racsec med se skrivnosti živega rožnega venca. Kako se opravljajo te molitve, je povedano v molitevskih bukvicah apostolstva pod naslovom: Das Gebet der Fiirbitte itd. Tudi je bilo to razglašeno na posebnih listih. *) Za majhne otroke bi bilo dosti, ako bi pred mašo ali po šolski maši ali prod naukom opravljali molitev, kakor jc na sprejemnih listih, namreč: „0 večni Oče, dovoli mi, da ti seree tvojega preljubi j onega Sina... tako darujem." Tako bi vso opravilo celega dne darovali presvetemu sercu v razširjevanje njegovih presvetih namenov. Preden se apostolstvcno društvo vpeljo v šolo, naj bi bilo nekaj tednov v poskušnjo odločenih; v tem času bi se pokazalo, ali so otroci vredni pristopiti v to sveto društvo, ktero so že spoznali. Sprejmejo *) Glej v Uuiki Danici 1. 14 in 15. naj se pa najpoprej boljši učenci. Lepi zgledi že sprejetih in podučcvanje učenikov bo otroke vneraalo in spodbudovalo, da bodo pristopali v tako sveto društvo, ter Jezusa ljubili in njemu po svoji moči služili. Da se gorečnost pri malih aposteljnih ohrani, jo zlasti potrebno, da so jim večkrat govori od presvetega serca. Pervi petok vsacega mesca bi bil zato naj bolj pripraven. Tvarino zato menda ne bo premalo, veliko je tukev, ki od tega govore. Takrat so otrokom živo priporoča, da ni dosti, da so so lo zapisali in da nekaj odmolijo ; naj svctejše serce, ktero ie tolikanj vredno naše ljubezni, tirja od njih, da so vbogljivi. pridni in molčeči, da radi krivico prizanašajo in sami sobo premagujejo. Tukaj je tudi naj lepši prilika, da se jim pove, kako naj prinesč naj svetcjšemu sercu to ali uno reč v žgavni dar. Otročje serce naj bolj gino, kar oživlja njegovo domišljijo; to seje treba poprijeti. Naj tedaj povemo, kako so v nekterih vstavili prav spridoma to obravnujo. V šolski izbi je olepšana podoba presladkega serca .Jezusovega; prednjo je skrinjica, v ktero so darovi po-kladajo. Kakšni so pa ti? Otroci žo vedo, da je vsako dobro delo — jutranja molitev pobožno opravljena, posebna pobožnot pri sveti maši, pridnost, premagovanje samega sebe, vsako prizadevanje samega sobo poboljšati — liogu prijeten dar. To svojo vsakdanjo malo darove otroci vsaki petok zapišejo — toda brez svojega imena — na listek popirja, ki ga spustijo v skrinjico, ter jih darujejo sklenjeno z daritvijo presvetega serca Jezusovega nobeškoinu Očetu. Pervi petek vsacega mesca se vzdigne ves ta zaklad, listki se vsi ali lo nekteri pre-bero, in med tem, ko eden iz mod njih očitno moli molitvico do presvetega serca se zažgo ti darovi z 110-kterimi zenici lepo dišečega kadila Zveličarju v dopad-ljiv žgavni dar. Okolnosti in kraji so različni; kar se prilega enemu kraju, so v drugem no poda. So ve, da se to povsod no moro vpeljati, povedali smo le primeroma; če so pa učeniki in učenice vnete za pravo napredovanje svojih učencev iu jih vlada duh apostolstveni, bodo žo kaj pripravnega vpeljali. Vendar bi se pa pervi petek vsacega mesca, posebno pa petok po osmini presvetega rešnjega Telesa praznoval s kako posebno pobožnostjo. Vsaj naj bi otroci pervo petke v cerkvi ali v šoli pred podobo resladkega sorca Jezusa prosili za odpušenje grehov in ritkost, ktere mu prizadevajo človeški otroci. Dasiravno imajo otroci sploh dobro voljo, vendar so sedaj v ti sedaj v drugi reči progroše. Takrat je naj boljo, da so svarijo v duhu tega apostolstva. Povejte jim, da so sc zamorili naj svetejšeinu sercu Jezusovemu, če jih jo treba kaznovati, recite jim, da s tim zadostujejo pre-sladkemu sercu, ktero so razžalili; naj boljše bo tako svarjenje. Kdor prevdarja brez tujih presodkov misel, ktero ima mol i te v no apostolstvo, mora spoznati, da je pobožnost do naj svetojšoga serca naj bolj primerna, da posvečuje vse okolnosti in razmero v človeškem življenji m da zbuja katoliško zavest in prepričanje v vsakem stanu in pri vsakteri starosti. Veliko pobožnih in učenih mož ie to spoznalo in očitno zgovorilo. Pred vsem je potrebno, da se mladost varuje v nedolžnosti in da se zbuja katoliška zavest. Naj tedaj te verstice tisti, do kterih so pisane, blagovoljno sprejmo, dobro prevdarijo in po moči spolnujejo! M. M. Jftoriree pn spovednik. (Češki spisal Vics, Stulu; poslovenil Deži-lanov.) (Konec.) ravnal po vladikovem svetu. Moral sem se zjokati nad njegovimi besedami in prošnjami, ali poverniti novce, nedolžnemu jetniku rešiti življenje, to mi ni moglo v glavo. Iskreni duhoven in skerbni brat me je opominjal, da bodo tolika nesreča umorila tudi žalostno mater; naučil mo jo, kje in kako bi celo brez lastne nevarnosti mogel spričati nedolžnost njegovega brata: pal jo na kolona; rotil ino pri živem Bogu, ali jaz sem ostal terdovraten, bal som so, branil znebiti se kervavih novcev. Šinilo mi jo v glavo, da bi so poprijel kacega posla in se zlatom množil si zlato. — Ko je vidil, da je vso zastonj , da me ne gane niti prijazna beseda, niti goreča prošnja, djal mi je z neizrekljivo žalostjo, da me no moro odvezati grobov. Jaz, nespametne/., hotel sem si odvezo kupiti. Ponujal som mu dve, tri sto liber šterlinkov za-njo, on pa se jc zjokal. Naposled mi je bilo že dosti; hotel sem s hudo prisiliti ga, da bi mi dal odvezo. Izderi sem nož iz nožnice in planil nad-uj ter grozil so 11111, da ga prehodom, ako me ne odvežo grehov. Duhoven Patrik mi je iz roke iztergal smertno orožje in zagnal skozi okno, potlej pa je pal pred-me in z britkimi solzami prosil me, naj bi sc. vendar vsmilil svojo uboge duše. Ali jaz sem ostal vedno toni, kakor kamen. Moje serce jo bilo čisto v satanovi moči, ker sem so tako terdovratuo ustavljal Božji milosti in tako zlobno teptal jo z nogami. Žo čez polnoč je bilo, ko som šol — bežal od njega. Sam mi je svetil doli po stopnicah, odklenil duri, na pragu šc enkrat milo prosil: ali jaz nisem imel serca, iztergal som se mu tako rekoč in zginil v temni noči. Kaj jo bilo dalje, to veste sami. Nedolžni stotnik jc umeri na vislicah; mater mu jo umorila žalost. Ko sem zvedil to, spoznal sem, kako zna duhoven molčati. Odslej sem skerbel za veselo življenje. Oženil sem se s hčerjo bogatega, lakomnega mlinarja. Serce mi je okamnelo, lakomnost vedno rasla. Nisem mogel dočakati novcev, ki so bili ženi odmenjoni za doto: sklenil sem tedaj, da ogoljulam svaka iu zavdam tastu. Zavdati, to se mi ni obneslo: pri goljutii sem se prodal. Tako som prišel v ječo. Tu se mi jo izbudila vest — duhoven je meni oslepijoneu prižgal luč, da sem pregledal; poinogol mi jo na pot, kjer me zdaj le vidite. Tak liu-dodejnik som. kakoršnoga gotovo šc nobonkrat niste imeli pri sodbi! Kavnajte z menoj tako, kakor sem si zaslužil. Ali vislice, ali kolo, naj si bode smert Še tako grozna, vendar bode le majhna pokora za tako černe pregreho in gordo hudobijo, kakoršne so uiojc. Le obsodite me, ali prosim, molite zame!** IJbijavee je umolknil. Povedal jo vso, potlej pa zgrudil sc na stol in zakril obraz. Poslušavei in sodniki so stormoli od samo grozo. Ni trebalo dolgo pretezati so, kmali so razsodili; nesrečnik je bil kriv in predno je bil niesc, cizdchuil jc ves skesan svojo dušo na vislicah. Pred smertjo je šo prosil, naj bi prišel duhoven Patrik k njemu. Vladika ga je precej poslal in potlej ga jo gospod Patrik spremil na morišče ter do zadnjega izdihljeja nudil ž njim. Verni služabnik Božji so je ra doval, da jo vsaj duša rešena za večno življenje. Kaj se je daljo godilo, to si vsak lehko misli sam. Najviša sodnija v Dublinu jo precej oznanila in prosila kralja samega, naj bi sc poravnala sramota, ki ic za-rad obešenega stotnika zadela vso rodovino. Truplo ranjcega stotnika so izkopali in z največo slavo — sain Dublinski Lord Mavor je bil zraven -- prinesli v veliko cerkev iu tam pri včlicem altarji položili v grob. Dostojni starček, čestitljivi vladika jc opravljal svete ob rede; stregli so mu še trije drugi vladiki, nižega du-liovstva pa cela vorsta. Ali gospoda Patrika ni bilo med duhovnimi, ki so spremljali svojega višega pastirja, nalašč se je odtegnil in ostal doma, ker hotel sc ogniti toliki slavi, ki se je dajala tudi njemu. Naj bi se bil le pokazal, ljudstvo bi ga bilo nosilo na rokah. Junaški služabnik Božji se je bal posvetne slave in molil je ves čas v samotni kapelici ne daleč od velicega altarja in hvalo dajal Bogu, ki iz prahu dviga revnega, ki je velikodušni plačnik vsem, kteri po nedolžnem terpe. Ko je to vse minulo v Dublinu, vernil se je blagi duhoven zopet v svojo milo župnijo. Ponujali so mu v Dublinu drugo, pot mu je bila odperta do visih služeb: ali duhoven Patrik jc raji ostal v daljni vasi, kjer je bil ljudstvu služabnik, oče in ljubljenec. Ugled po Slovenskem in dopisi. li Ljubljane. Zadnji dan mesca majnika stopijo nenadoma premilostni knez v stolni cerkvi na lečo ter nagovore k sklepu prelepih Smarnie v obilnem številu zbrano množico z besedami kraljevega preroka: ,,0 kako je dobro in prijetno, če bratje v lepi prijaznosti skupej prebivajo," in v mičnem govoru omenijo, daje 2sjih sercc posebno veselo, ker so vidili da se procesija presv. Rešnjega Telesa v Ljubljani lepo in spodobno obhaja, veliko spodbudniše kakor na Dunaji ali sicer po velikih mcstili. To veselje hočejo vernim razodeti; posebno pa se je Njih pastirsko serce radovalo tudi ta mesce, ko so vidili, da se je pri S mar ni c a h celi mesec cerkev vsak dan z ljudmi obojega spola in vsakterega stanu polnila. — Smarnično pobožnost je vpeljal naslednik sv. Petra, ki je mnogo mnog«* britkega in grenkega poskusil, papež Pij VII; enajst h t je, kar se jc ta pobožnost v našem mestu začela; nekteri so vgovarjali, da pri pobožnosti, ki se godi celi mesec, se bodo ljudje naveličali, tvarine bo manjkalo, kajti le malo vemo od življenja Device Marije; nič novega, kar bi zbudovalo radovednost, se ne bo moglo ljudem povedati. Dasiravno se pa Smarnice že toliko let obhajajo, ljudje se niso naveličali te pobožnosti , in so se zopet letos številno zbirali. Posvetnega veselja in radovanja se človek naveliča, in bolj ko ga vživa, prej se mu pristudi, večne resnice se pa človeku čim večkrat jih posluša in premišljuje tim bolj priljub-Ijajo, raji se vanje zamakne; prepriča se namreč, koliko mu še manjka, da pride do svojega namena in godi se mu, kakor človeku, kteri se hoče kakošne vednosti do dobrega naučiti, več ko zna, več bi Še rad znal in vedil. — Življenje Device Marije je pa tudi človeku v izgled in posnemanje v vseh okolišiuah in razmerah tega življenja. Bila je Marija vsikdar in v vseh časih pomoč kristjanov. S toliko večjim zaupanjem sc sedaj k Materi milosti obernimo v teh hudih časih. Naši predniki so nam ohranili sv. vero in deželo preti hudimi sovražniki; sedaj pa žugajo ljudje, kteri nočejo spoznati Višjega nad sabo, vžgati hudo vojsko po vsem svetu. Dve leti zaporedoma smo nabirali za uboge brate, ktere je terla lakota na Notranjskem iu Dolcnskeui, sedaj pa proti naši deželi zlo, kakoršnega še poprej nismo občutili. Kam se bomo v teh žalostnih časih obemili, ako ne k ,,Tolažnici žalostnih." Družinsko življenje je razjedeno in prava nravnost je Iiodkopana. tako je spoznal mogočni Strah i Napoleon) v Cvropi: strasti gonijo in prekucujejo človeško družbo, da ne najde miru in pokoja. Vzrok temu pa je, ker so zginile keršanske načela in vodila iz sveta. Pritecimo tedaj z zaupanjem do tiste, ktera sc imenuje „Pribe-ž a 1 i š c g r e š n i k o v." — Tako in enako so nam na sercc govorili naš milostljivi Pastir, ter pristavili: Bog ve, ali bom še kedaj obhajal to pobožnost med varni? Res obhajajo človeka pri sklepu milih Smarnie nekako milo — resnobni občutki, kakor tedaj ko se loči od ljubega prijatla; tega so menda verni kristjan lahko prepriča. Vsako leto bo sicer ljudje radi prihajali k Šinarnicam, ali kakor se nam zdi, letos še raji od drugih let, kar čujemo tudi iz nekterih krajev po deželi. K temu nekaj pripomore dobro vbrana tvarina, tečna keršanska hrana, ktera vernim ura bistri in serce blaži, nekaj pa resnoba sedanjega časa, ker se Eač malo ve, kaj nam prinese bližnja prihodnost. — ,epe, sprelepe so bile letos tudi procesije sv. R. T. v četertelc in v nedeljo, in dasiravno ni bilo celo brez takih, ki zijala prodajajo, jih je bilo vendar manj od druzih let, in spodbudno je bilo viditi, kako so razodevali pri obhodu svoje počešenje tudi družniki iz bratovSine presv. R. T. — Že unega mesca smo prejeli od g. mis. Pirca pismo do g. Jerana, v kterem častitljivi starček raisle, da je naš Peregrin žo doma, pravi, da je gotovo obilno zajemal na grobu ljubega Zveličarja našega iz milostnega vira naše sv. cerkve za duha in serce, da bo z novim fiogumom se boril s peklenskim G olj atom v svoji lepi )anici! — Slišim, da se nabirajo v Ljubljani nektere cerkvene reči za moje misijone. iJrav všeč mi je to, in zlasti bi potreboval kake kadilnice, ali kacega veluma, ali kakih 6 posrebrenih svečnikov za na altar itd. — V četertek je imel Matičin odbor tretjo sejo, in obravnavale so so prav znamenite reči. Volili so se štirje posebni oddelki, da pregledujejo rokopise, ki so Matici došli, in upati je, da bo za 1. 1800 prihitela, kar se jej je za 1, l8t»o zakasnilo. Zgodovine Slovencev je tiskana že 8, pola, in v kratkem se jame tiskati zda j še le doveršena prestava K r b e n o v e g a z e m l j o-pisa o Kranjski in Koroški. Razun teh dveh knjig dobijo družniki tudi Koledar z letopisom ali letnim sporočilom slov. Matice. Praga maj. —n. *) Že dolgo se pri nas no poprašuje več, ali se bomo ali ne, ampak govorimo že samo o tem, kdaj da se bomo. Tudi najbolj miroljubni ljudje dajo upanju slovo. Kako bi pa tutli mogel šo dvomiti, saj te opominja vse, kar vidiš okrog sebe, da se bližajo težki , nevarni časi. Cesar Ferdinand Do-brotljivi in Ana Dobrotljiva, ki sta tako rada bivala v Pragi in to pokazala z neštevilnirai dobrotami, ki sta jih delila mestu na vse strani, sta nas zapustila in šla stanovat v Inšbruk. Mestni očetje so podali dobrotlji-vemu cesarju pri odhodu še zahvalnico sklenjeno s prošnjo, da bi se povernil v Prago, ko se bode opet zjasnilo nebo, kar jim je bilo tudi obljubljeno. Drugi dan po odhodu cesarjevem so bili krona in vse insigni je kraljevske iz cerkve sv. Vida s primernimi obredi vzdignjene in odpeljane v bolje zavetjo na Dunaj. Tudi dragocenosti tukajšnjih cerkva, zlasti pa zakladi loretne kapele so že j»ripravljeni, da odidejo v varnost, ako pride sila. To vse mislim, da no naznanjuje najboljih reči. Pa še drugo^ zlo nam je prinesla vojska, akoravno se še ni vnela. Živež se je že znamenito podražil in vojska nam je tudi bi rekel pokazila praznik sv. Janeza Nepomuka, našega zavetnika. Znano je, da matka Praga nc nosi zastonj tega imena. Ona je v resnici mati, središče českoslovan-skega ljudstva v mnogem oziru. Praga je središče češkega narodnega življenja, dve tretjini vseh slovstvenih izdelkov izide v Pragi za Cehe, Moravanc in Šlezake ; tu so spominki staro slave in tu počivajo sv, ostanki kneza Vaclava in narodnega mučenika Janeza Nepora. Kaj čuda toraj , da ima vsak Čeh v posebnih čislih staro Prago, da jo imenuje zlato matičko svojega ljudstva, Vsak Ceh, kteri premore, si šteje v dolžnost, vsaj enkrat na leto obiskati ljubljeno Prago; naj rev-niši in naj bolj oddaljeni pa jo obiščejo vsaj nekteri- *) Pismo o gimnazijah nam ni du»lo — prosimo! Vred, krat, gotovo pa enkrat v svojem življenji. ( 'as tega prepričati, ali je resnica vsak kar obiskovanja pa jo za verni ljud praznik sv. Janeza Nen. zavetnika českoga naroda. Lahko si mislite toraj , da se obhaja praznik, kolikor se dii veličastno, praznik, h ktereinu so snide ljudstvo iz vseh krajev češkega kraljestva, bratje Hanaci iz Morave in ubogi Slezaki. Pa glejte, veliko nam je zmešala tudi bližajoča se vojska. Obhajal se je sicer god sv. zavetnika po cerkvenih obredih ravno tako slovosno, kakor sicer, toda vernih romarjev je bil«- v primeri k poprejšnjim letom tako malo, da sem slišat marsikterega, da ne pomni še tako žalostnega praznika sv. Janeza. Dva dni pred sv. godom so se verstilo druge leta od vseh strani skoraj neprenehoma procesije v mesto, letos pa je bilo viditi po ulicah lo malo bandor, za kterimi jc prepevalo sv. pesmi tudi le pičlo število romarjev. Pot jih jo peljala naravnost na Ilradšin v cerkev sv. Vida, bila so je namreč že raztrosila med ljudstvom povest, da so odpeljali že tudi sv. Janeza iz Prage, da bi se PruŠaei no polastili predrago podobo. Hotel so je toraj najprej z lastnimi očmi preprič; je slišal ali ne. Iz sovernih krajev pa ni bilo skoraj prav nič romarjev , bali so se , da bi so ta čas ne vresničilo besede stare pesmi, ki pravi: Zlč je matko zle —-Branibori zde. Poleg tega pa jo bilo vreme tudi dosti nevgodno, pusto in deževno, m pihal je tako merzel veter, ki jc šo le včeraj pojenjal, da jo bilo res bolj podobno, da smo še v sredi zime, kakor pa vcvctcčcm majniku. Obhajal pa se je god sv. varha kaj slovesno skozi clo oktavo. Od pervega svita jutranje zore do poldne brale so se neprenehoma sv. maše in prepevale jsornice pri altarju sv. Janeza. Ob 11. je služil prevzvišeni Kardinal veliko sv. mašo pod milim nebom na prostornem dvoru pred cerkvijo. Po sv. maši je podelil apostolski blagoslov. Popoldne ob treh jo slovesen sprevod z blagoslovom pri altarju sv. Janeza. Vodil ga je zopet milostljivi kardinal sam. Potem so bile pridige in zvečer so se prepevalo voeornico. Na mostu je bil ondi, kjer so vergli sv. Janeza v Veltavo iu zdaj stoji njegova podoba , narejen lep oltar in obhajala se je na mostu skozi celo oktavo pobožnost zjutraj in zvečer, ktero so vodili večidel intulirani korarji hradšinski. Pa tudi drugod jc po mestu na očitnih krajih postavljenih veliko podob temu svetniku na čast. Vso so bile lepo okinčane in povsod se je obhajala zjutraj iu zvečer pobožnost. Kaj zelo jo bila obiskovana tudi ječa, v kteri jo bil zapert sv. Janez. Ob tem času pa je bila v stari dvorani Vladislavski na gradu Hradšinskom v pospeh stolne cerkve sv. Vida volikolepa in važna razstava. Naj bolj dragoceni spominki umetnosti in zgodovine češko, zakladi iz zlata, srebra, dragih kamnov, biserov, sprelepo vezenje, umetne rozbo v les in slo-novo kost, slike na platnu in pergamontu, so bile tu sestavljeno v krasen obraz starih časov čeških. Večina teh dragotinj so darovi očeta češko domovino Karla IV. Tu je bila starodavna podoba nresvotoga obraza Kristusovega, ki jo je prinesel Karel iz Kima sobo, — meč in plajš sv. Vaelava, Svečnik na oltar, navadno imenovan iz Salomonovega tompoljna. ki ga je v vojski kralj Vladislav 1. 1162 prinesel iz Milana. Veliko podob Jezusa križanoga, nektere iz slonove kosti, drugo sreberno ali pa zlate, ozaljšane z drazimi kamni. Masni plajš sv. Vojteha in mnogo druzih znamenitih reči. Akoravno jc bila vstopnina samo lOnovčičev, jc vendar bila prekrasna razstava — ki je bila odperta samo on teden — tako zelo obiskovana, da so jc sošlo nad 3060 gl., ki se imajo oberniti v prid stolne cerkve, da so dozida. šmarnice so sc obhajale tudi tukaj, toda kolikor mi jo znano, samo v dveh cerkvah, t >biskuje jih sicer v primeri proti Slovenskemu prav malo ljudi, pa vendar več, kakor som jih pričakoval. H koncu pa še nekaj politiko. Tudi češki listi so žo omenili to : Ko bi se slovanščina, kjer ima za soseda Taljaua , no bila zatirala ali vsaj taljanščina v pogubo slovenščine kakor nemščina na drugi strani nc podpirala , da bi za Avstrijo menda ne bilo tako napčno. — Z Bogom! Kaj Je hej norega po nirohem *reiu f Avstrija. Kolikor bližej smo vojske, toliko lepšo se kaže domoljubje avstrijan*kih ljudstev; — skoraj vse dežele nabirajo na svojo stroške vojakov prostovoljcev ali pa z bogatimi darovi pomagajo vladi v hudi denarni stiski. Naj lepše pa kažejo Slovani svoje domoljubje. Na Češkem, Sloravsketn in med Poljaci pa Kusiiii se. napravljajo prostovoljci vojniki, da pomagajo vladini vojski izganjati prederznega sovražnika; - tudi kmetje se žo zbirajo k čerui vojski, da branijo dom svojih očetov: slovanske mesta in torgi pošiljajo cesarju pisma vdanosti pa tudi lepe denarne pomoči v hudi stiski. Tudi na jugu se stori, kolikor pripušča revna žeml jica. Upamo, da vse to no bode zastonj, da ljudstva ne bodo dajale zastonj svojih hrabrih sinov v kervavi boj, pa tudi, da sc bodo vlada hvaležno skazala in orivolila iu po v-i pravici dala Slovanom, za kar že toliko časa prosijo in moledvajo. — Koj ko so so jeli zbirati čemi oblaki na politiškom nebu in so se jele kazati hudo denarne za droge vladinc, bili so pripravljeni judovski listje in ščuvali so vlado, da naj poterka pri duhovščini, uaj seže po cerkvenem blagu: to so počeli, no kakor bi mislili, da jc v katoliški cerkvi zlata in srebra nakopičenega (tega šo sami no verjamejo», ampak lo zato, tla bi oči odvernili od judov, ki sedaj s svojo mošnjo gospodarijo vso Evropo. Ali taeega opominjevanja katoliškemu du-hovstvu ni treba, ono samo pomaga, kadar je treba in kolikor po svoji borni moči more; tako se godi tudi sedaj. Komaj se je začela vlada pripravljati na bran, žo so ponudili usmiljeni bratje na Dunaji 16 svojih bratov zdravnikov vladi za armado iu velik prostor svoje bolnišnice za ranjene vojake; olomuški škof je dal vladi cclo hišo, da so porabi za bolnišnico iu kanoniki olomuški so odstopili lepo prostore svojih stanovanj vi.-im oficirjem; red johanitarjev na Ceskem jc odločil veliko pomoč v denarjih, ravno tako samostani na Avstrijan-skem itd. itd. — Skot' briksenški je razposlal pisanje svoji duhovščini, da opominjajo ljudstvo na njih dol/, nost, naj jih spodbudajo k b ram bi za domovino (kar je res še posebno na Tirolskem treba, ker Lah celo južno laške — Tiroletirja iu jih namerja napasti . Tudi jih opominja k iskreni iuolitvi za odvornjonje nevarnosti, i n da naj v ta namen letos posebno sloves no obli a j a j p ra z u i k .1 e z u s ov e ga s o r ca. Tudi po drugih krajili so sc zaukazalc molitve za mir, in na| z veseljem povemo, pri nas na Kranjskem najprej izmed vseli škofij na Avstrijanskcin, in koliko pomagajo z njimi verni iu pobožni katoličani svojemu cesarju in avstri janski deržavi, to ve sam — Bog. JMeti h hrknom. (Nebeška železnica.) Ta železnica jc že toliko stara, kakor zemlja in zidana je med nebesi iu zemljo; tudi jo deržavna železnica, kajti naj viši poglavar in oskerbnik ji je kralj sam, gospodar glavnih in končnih postaj — vladar nebes in zemlje. Akoravno je nebeška železnica žc stara okoli 6000 let, vendar se nad 4000 let nihče drugi ni po nji vozil, kakor kralj saiu, ali pa časih na njegovo povelje kdo izmed najviših njegovih služabnikov — za ljudi bila je železnica šo za-perta. Zelo zelo so so bili namreč ljudje zamerili kralju in zato je stala železna cesta do nebes priperta za njo, dokler bi spoznali korist in potrebo njeno pa razžaljenemu kralju odrajtali voznino, ktero je tirjal. Ali plačilo to je bilo toliko, da ga vsi ljudje skupaj niso mogli zložiti. Vendar slednjič se kralj v svoji neskončni dobroti usmili ubogih vernih terpinov: pripelje sc po železnici na zemljo njegov lastni sin, odrajta voznino za vse ljudi, si izvoli pri železnici višjega namestnika pa drugih oskcrbnikov in delavcev in odpre vožnjo za vse ljudi. On sam se vsede v pervi voz in z njim vred jo derdrd še cela rajda voz v nebesa, tistih ki so že sto pa sto let čakali, da bi sc tudi za ljudi odpcrla vožnja. To je bilo veselje! — Sedaj je železnica dan na dan odperta, in res so se ljudje od začetka kar ruvali in poganjali, kdo bo poprej stopil v vagon ter odpeljal se v daljno nebeško postajo, ali sedaj je popotnikov na tej železnici manj in manj viditi, tako da se le še vsaki dan po en vlak odpelje in sieer vedno le ob solnčnem vzhodu. Vozovi so vsi le za ljudi in plača se prav malo — en križ! Kaj da se ljudje pri tako lepih pogojih tako malo vozijo po nebeški železnici? —Zapazil je bil Lucifer, v kako vesele in krasne dežele se ljudje prevažajo po tej železnici in v svoji nevošljivosti pa hudobiji sklene zvita buča, da napravi tudi on svojo železnico. Res jo jo sezidal med zemljo in peklom, jo obdal s košatim drevjem, si napravil lepih vozov z mehkimi sedeži in raznoverstno ctrugo lepotijo — in res! ni se motil. Vsak trenutek rožljajo vozovi po tej železnici in prepeljavajo popotnikov v novo deželo, v Lu-ciferjevo domačijo — toda vedno le v temni noči jo vozarijo. Hudo suvanje in rovanje jo vedno na Luci-ferjevem kolodvoru, skoraj srečnega se šteje, kdor prerije do mehkega sedeža — kako pa tudi vabljivo igra turška muzika po vozeh! Ali ko se pripeljejo do končno postajo, oj kako sc takrat grabijo popotniki za ušesa, kako so se zmotili, reveži niso prišli na pravo železnico, goljufani so, kajti od pervega do zadnjega jih vse izroče kondukterji hudi sužnosti, iz ktero ni več rešitve. Iz pekla do zemljo namreč je železnica ljudem zaperta, nazaj so vozi le železnični vodja sam s svojimi služabniki, vozi se s praznimi vozovi po nove goste. Rešiti se samo na poti more, — kdor zapazi, da so no pelje do prave postaje, da je na napčnem kolodvoru stopil v voz, ta naj urno, urno skoči iz voza, kajti to je šo zmiraj mogoče, in naj peš nazaj hiti, da se vpiše na nebeški železnici, če ne — jo zgubljen! Znani tvarinovič ali materijalist prof. Vogt, kteri tudi kaj rad svoje pleme med divjimi merkucami iše. je rekel unidan v očitni družbi, „da je raji popolnoma morkuca kakor pa popačen človek." — No, vsak človek imd svojo veselje; preučenemu profesorju pa tudi menda nihče ne bo nevošljiv, če ga kak zverinar pridruži svoji menažeriji. To ga bote gledali, študentje! Ena izmed naj krepkojših podpor naše sv. Cerkve je že od nekdaj red jezuitov, zato ga pa tudi čerte in preganjajo sovražniki kar so dii. Sosebno jim spodtikajo, da spoznavajo vsako, tudi naj bolj pregrešno reč za pri volj eno, če jih le pripelje do njihovega namena. Ce je taka, rekel jc že pred 14 leti jezusovee o. Rob očitno, išito po knjigah in spisih našega reda, in kdor najde kje v njih, da se mi deržimo tacega načela, izplačam mu koj 1000 gld. In glej — toliko let je že preteklo, in šo nihče so ni oglasil za obljubljeno darilo, akoravno so listi na dolgo in Široko razglasili to ponudbo. Kedar čajem glase tvoje , Čudno bije mi sem', Zbirajo se misli moje, Rajnko čutje mi bude. Duh povzdigne se v viSave, Sveti ga objame mir; Britko zabi vse težave: Večni ga napaja vir. Ta mu pravo je zdravilo , Oživi ga, pokrepča: Čutil ker obličje milo Je Odeta Večnega. J. C. Vabilo k naročevstnfu na za d r ii k o polovico leta fl IH5. Kmali mine perva polovica tekočega leta, torej lepo prosimo, naj blagovolijo do založništva (ne do vredništva) o pravem času poslati naročnino vsi, kteri so se bili le na pol leta naročili, in ravno tako tisti, ki bodo na novo pristopili. Da je nam Slovencem Danica živa potreba, to je jasno kot beli dan; vendar zdaj še, dokler Peregrina ni domu, nobene premembe o nji naznaniti ne moremo. Izhajala hode Z g. Danica nekaj časa še po dosedanji navadi. Da se pa Jeran, ki bo s svojega popotvanja v Jeruzalem iu po Sveti deželi gotovo mnogo podučnega in spodbudnega v prihodnjih listih vedil povedati, popolnoma more darovati Danici, prosimo priserčno, da ji zvesti ostanejo vsi dosedanji preblagi pisatelji in naročniki, in da blagovolijo po moči pridobivati ji še novih prijatlov iu pomočnikov. Naročilne pisma naj se o p r o s t e n e pošiljajo. VeU« pa »Zgodnja Danica": Za pol leta po pošti..............1 gld. 60 kr. n. d. Za pol leta v tiskarnici.............1 ,, 30 ,, ,, Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača......— „ 20 „ „ Ako je treba napis med letom prenarediti ......— ,, 15 ,, ,, --- ----------- ■ Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.