List 52.
Gospodarske skušnje.
(Perst dobra stelja). Skušnje so poterdile, da je perst pozimi dobra stelja — in vendar še vse premalo nastiljajo kmetovavci s perstjo. Vsaki hlev se da s perstjo nastiljati; tudi perstena nastelja ne prizadene velicih stroškov, ampak le nekoliko več dela. Živini kaj dobro de ta stelja; na suhem stoji in čedna je pa zdrava. Gnojnice se nič ne pogubi, ker se je perst napije, da je potem rodovitniša. Neki kmetovavec priporoča perst tako-le nastiljati: Persti se dene pod živino za 8 do 10 paveov na debelo, da je spred in zad ravno visoka; za dej se pa priveze ali pribije močna dila, da zemlja zad ne uhaja, kadar živina po nji stopa. Trikrat na dan se posterže blato in po scavnici zmehčana zemlja spod živine na kup zad živine. Kadar je je pa že precej na kupu, se spravi na gnojnišče. V 2 ali 3 tednih je treba vso perst izkidati in jo z novo nadomestiti, ktera pa mora biti vselej dobro suha in saj že v jeseni za ta namen navožena in pod streho spravljena.
(Starost jajc spoznati). Da spoznaš, koliko dni je jajce staro, raztopi v 3 maslicih čiste vode 7 lotov ku-hinske soli. V to slano vodo deni jajce, kterega starost hočeš zvediti. Ako je jajce tisti dan znešeno, padlo ti bo berž popolnoma na dno; ako je od sinoči, ne bo padlo celo do dna; ako je pa stareje kakor 5 dni. plava na vodi, in kolikor stareje je,  toliko  višje plava.
------   410   -----
Utegnilo bi  to važno biti gospodinjam,   kadar  hočejo   kokli podložiti jajc, da za gotovo vejo: ali je nasad za kaj ali ne.
(Slepec ali slepir — Blindschleiche — je koristna nam živalca). Neumni ljudje jo preganjajo, češ, da je strupena, škodljiva! In vendar je prijatlica kmetijstva in vertnarstva; zakaj ona pokončuje červe, gosence in mnogo druzega merčesa. Prizanesujte ji tedaj, če sami sebi dobro hočete. Strupena že celo ni; zato smo vam mi porok. Saj slepec še kača ni, ampak le gašarica ali martinček brez nog, pa kačje podobe. Kdor ne verjame, naj praša naturoznance. Da je slepec slep, je tudi bosa; prav bistre oči ima, čeravno majhne. Prizanesnjte tedaj koristni živalci, in skusite, da prav veliko slepcov dobite na ver t — pokončali vam bojo obilo škodljivega merčesa.
(V hrame ali keldre položeni led se ohrani dobro in dolgo), če se s smerečevjem in jelovjem dobro pokrije. Obilo skušinj je to do dobrega poterdilo.
(Polivanje rastlin z vročo vodo) kaj dobro tekne takim, ktere rastejo v kiselkasti zemlji in zatega voljo hirajo. Na Kosovskem polivajo kumare z vročo vodo in v Petrovem gradu imajo že perve dni sušca zrelih kumar dosti. Naj bi tudi naši vertnarji pri taki zemlji to poskusili!