SOBOTA, 13. JUNIJA 1959 štev. 23., leto XVII. UST IZDAJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM« - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2, POST. PRED. 284 — RAČUN PRI MESTNI HRANILNICI V LJUBLJANI ŠTEV. 600-11-/606-1-3-221 -POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DINARJEV - NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 In LETNA 1000 DINARJEV - LIST TISKA CZP »LJUDSKA PRAVICA« — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI List ustanovljen 20. novembra 1942 PRESKRBA MEST J e odvisna od urejanja zaledja Itazcfovor s tovarišem Leopoldom Kresetom, predsednikom odbora za komu-tudna vprašanja pri Republiškem sindikalnem svetu Slovenije a preskrbi mest in industrijskih središč faLjudski odbori pravkar dolo-V,0 nove odkupne in malopro-cene mleka. Vendar, kot je j. 9°če razbrati iz 'poročil o posve-o teh stvareh, lahko sodi-. < da se ponekod pojavljajo tudi .°l°čene še C|lboi zne sebične težnje ljudskih 8j°r°v, ki lahko škodujejo pre-slfK nekaterih velikih industrij-b središč. Dnevnik Delo je na objavil 3. junija 1959 tole ta °-- 0 s Posvetovanja o organi-Clii odkupa ter o prodaji in ceni eka v gornjem Posočju: tnl ^,arat^ premajhnega odkupa s?> ♦ 0 na Tolminskem so na po-, etounni,, menili, da ga v pri- , -Jovanju L0dnie. '■ 'ta Jesenice. Zdaj nova sirarna Sati -c ne bi ved treba proda- Leopold Krese vsjš0baridu ne more izrabljati Prirhn^,0^!1 zmogljivosti,- ker ji SKena-u{e surovin. S Tolmin-leto Uvažajo na Jesenice vsako hi' ^Užno milijon litrov mle- ločljiva enota in da je potrebno pri urejanju posameznih zadev prav to stvar zelo, zelo upoštevati. Mislim, da bi morali pred sklepanjem o čem podobnem prav povsod razpravljati o zadevi s prizadetim« — Tovariš predsednik, če gre za izgubo v določenem kraju, ali ne bi bilo prav, da prispevajo k zmanjšanju izgube vsi prizadeti, torej tudi ljudski odbor Jesenice, ali v podobnem primeru katerikoli drugi okraj? Ce upoštevam samo poročilo o tej stvari, ki je 'bilo objavljeno v dnevnem časopisju, in seveda tudi namen, ki bi ga naj uresničili, potem se mi zdi, da bi morali v gornjem Posočju in seveda tudi v drugih krajih, kjer bi o podobnih stvareh razpravljali, razpravljati s povsem drugačnega vidika. Iz objavljenega poročila je mogoče razbrati, da nova sirarna ne more izrabljati vseh svojih zmogljivosti, ker ji primanjkuje surovin. Drugače povedano, ker je odkup premajhen. Torej naj bi razprava potekala najprej v tej smeri, to je, kako povečati proizvodnjo, kako izboljšati odkup mleka. Če bo ljudski odbor uveljavil ustrezne ukrepe, ki bodo spodbudili tako proizvajalce — zasebni in družbeni sektor — kot tudi tiste, ki se ukvarjajo z odkupom, to je kmetijske zadruge, potem bo ustrezalo obem stranem. Mleka bo dovolj tako za sirarno v Kobaridu, kot za jeseniške delavce. Kot rečeno je mogoče iz 1 objavljenega poročila razbrati, da je sicer v gornjem Posočju mleka vendarle precej, da pa je odkup prešibek. Prav sedanji ukrepi pa spodbujajo tako proizvajalce kot odkupovalca k večji proizvodnji in k'večjemu odkupu, konec koncev pa tudi k boljši preskrbi mest in industrijskih središč s tako važnim potrošnim predmetom kot je mleko. Ža zaključek k temu vpraša- Zares, razlike so precejšnje, čeprav se zdi, da moramo upoštevati ob takšnih primerjavah tudi to, da je bilo do nedavnega v Ljubljani mleko cenejše kot v Beogradu. Vendar, da ne bo tega kdo napak razumel, ostaniva pri preskrbi z zelenjavo. Kaj mislite, da vpliva na boljšo preskrbo beograjskega trga? »PančevačLi rit, ta vpliva na tolikšne razlike v cenah med temi dvemi mesti, ki sta odvisni od preskrbe v svoji bližnji okolici. Beograd potroši veliko zelenjave, sočivja in drugih stvari in prav v Beogradu oziroma v njegovi okolici so o tem že pred leti razmišljali. To posestvo so uredili prav zato, da je trg čimbolje založen in da so cene čimnižje, uredili so ga zato, da lahko družbeni sektor kmetijstva in družbeni sektor trgovine prednjačita pred zasebnimi proizvajalci. Pred časom je Ljubljana prednjačila v nizkih cenah, sedaj ko so druga mesta, kot recimo Beograd, uredila v svoji neposredni okolici posestva, ki jih preskrbujejo z zelenjavo, mlekom itd., (Nadaljevanje na 4. strani) PRI VIRU NAŠIH REVOLUCIONARJEV SE NAPAJA MLADI ROD Med proslavo ob obletnici velike stavke stavblncev 1936. leta, ki je bila minulo nedeljo, so pred novim Gradbeniškim šolskim centrom v Ljubljani odkrili spomenik narodnemu heroju Ivanu Kau- čiSu-Nandetu fcj.Medtem ko mora OLO Gorica ,nju,še tole: zdi se mi> da bi v tem H.0bJOJl°Vno izgubo podjetja V konkretnem Or,men, mnreli To je razumljivo, ker je občina izrazito industrijska.« Ali je nadaljnji razvoj kmetijstva res samo stvar proizva- splošnoljudskega premoženja slabo gospodari. Če upoštevamo, da bi morala posestva in ekonomije več hrane in industrijskih surovin bi morali uvoziti, vsako leto več narodnega dohodka bi morali __________ izločiti za uvoz. Reči je treba, da kmetijskih'zadrug ter kmetijske industrija to nalogo, to je vrači- delovne zadruge čimprej prido-lo sredstev, dobro opravlja. Jn- biti novih 60.000 ha zemlje, tako so vsako da bi znašala obdelovalna povr- skih ni°HCerie določenih prehran- Nekatera naša mesta in indu-•ho kmetov spreminjati. Reci- sirijska središča so tudi v poznih itj 5°t Spriai______________________ ______________________ Kr^ Jer , 1 ,Zn0/r-it 1ZVajf ,evV jalcev na tem področju, to je ko- vesticije v kmetijstvo ,.™i;!jir;iV1r»1ii:^a^I lektivov družbenih kmetijskih leto večje. Toda ob tem gre še za šina zemlje v splošni ljudski in za- neko drugo pomoč, politično, di ’ ' ’ ......... misije- iakp rečemo, za vpliv industrij LAH, J'- A1AL.LA VAS_AO.V^A, ^ A L-H V 1A l ■ ^ l* 'l F) „ 1 * ]• A LA v L/ V Ul UAUeillll KIH tj U J S K1U A V C. A VJU a klij IC111 tJ Ati Sllltt Zt hlr,«- renuten noložai zahteva da če ni Primerno komentirano« 116 n^repe je uveijcvn. uaije ali gospodarstev, zadružnikov in za- neko drugo pomoč, politično, da lastnini £>*> cene _______se J? ^ Prodaja cev zanimal sebnih kmetov? Takšno mišlie- tako rečemo, za vul v industrii- noten, , » '» **«« « <™. BS St bStSJSt 5X 33JSP.1 razvoj kmetij ?PQdburi^Vaid 80 Potrebne zato, da Proi,,,lrP° Proizvajalce k še več-Vs9ki tat, ^i' Vendar je treba ob yati n 1 spremembi cen upošte-.svoie lastne koristi, Sloveniji okoli 11 “/o, potem je takšno dajanje zemlje najem zasebnikom, več kot ' o donosih s— za prehrano in vir industrijskih yasi. Industrijski delavci, nava- vih kažejo, da imamo v našem surovin. Upoštevajmo samo tole: iem industrijske organizacije kmetijstvu še velike rezerve, ve-zato ker je naša kmetijska pro- proizvodnje, pa lahko pomagajo like neizkoriščene vire akumu- . . _______________ ■— l-............- _________ „ -___ izvodnja še zaostala, ker so hekt- kmetijstvu tudi s svojimi boga- lacije za še boljše donose in po- stv0 ^^1« tudi na gospodar- preskrbovalno podjetje »Sadje- vajalcev večkrat med letom raz- J 1“ ’ ljurict^oto- Napak bi bilo, ko zelenjava-«, kupovati tudi konec pravljali o kmetijstvu in tudi . , ------------- Cl'aviCo “,lrn odborom odrekaji maja solato v Dalmaciji in Srbiji, uveljavljali ustrezne ukrepe, če žili 738.000_ton pšenice, 22.000 ton uspesno izpolnjujejo v dveh or- slabo založena z zelenjavo in seveda tudi z zgodnjim sadjem. Zato, da je trg zadovoljivo založen, morajo nekatera preskrbovalna podjetja, na primer ljubljansko preskrbovalno podjetje »Sadje- hodka komune, zato pa je toliko bolj važno za preskrbo delavcev. Iz odgovorov je mogoče razbrati, da so številni zbori proizvajalcev večkrat med letom raz- fPUva?; da ___________ _________ ^govani-na oblikovanje cen in na .a še boljd0l°e®nimi Predmeti- cenitev prehranskih proizvodov, kar vse lahko vpliva na zboljšanje življenjskega standarda. Zato velja vsak kos zemlje čim bolje izkoristiti in ga prepustiti tistemu, ki ga lahko bolje obdeluje. na svojem področju oziroma zalagajo v teh mesecih zemlja ni bila dobro obdelana, masti, 912.000 ton volnenega pre- genih, to je v zboru proizvajal trg zasebni proizvajalci iz sosed- Tako 80 na primer v občini Bo- diva itd. Samo za uvožena živila cev in zadružnih svetih kot sa- ______ ^________ njih republik. rovnica začasno odvzeli zemljo smo plačali 39.151 milijonov di- moupravnih organih zadrug. Če- Prezrli bolj naPak bi bilo, ko bi Ali se vam ne zdi umestno in kmetu, ki jo je slabo obdeloval, narjev. Če bi bilo torej naše trtino članov zadružnega sveta . kh je ekat®r.e škodljive pojave, nujno potrebno, da bi morali ljud- J celjski občini je zbor proizva- kmetijstvo že tako razvito, da bi namreč sestavljajo delavci. Prav zaradi tega bi morali če hočemo dolžnosti do industrijskih središč, kjerkoli je razvija, da bo trg čimbolje za- rabili za nova stanovanja in donos Zato ie treba to mogoče in tako zagotoviti bolj- ložen, da bodo pridelali v okolici druge objekte družbenega stan- kmetiiske novršiue v ___7_v_____j. o m p«+n ur n r co n n n n r vrA. -„i_•_ rl n Tul n oli 1-»« n -nn^nl 4-»» «. ^™ c šo založenost trga? Najprej nekaj primerov: beograjskem živilskem' trgu na so fe.s° gaSLnii’ da i® takšen sklep, prodajali pred dnevi novi krom-i-, h in Posvetovanju res spre- nir no 24 do 30 dinarjev za kilo-1*1 brez ^,Sp/ejeli v takšni ob-tA.^ganfv . et°yanja s pristojni- pre,, edn;iern okraju, ne- 44 do 48 dinarjev. Grah so pro-ts, r®č mn»ranjen- Zavedati se dajali po 36 do 38 dinarjev, pri . ne stvel- ?°’ da imajo lahko nas je bil tedaj po 60 dinarjev, krajih m ;!• prav dalekosežne nosledi- bo od tijskih pridelkov, tako da mesto čim manj odvisno ostalih krajev. h,- ‘J1-ez doc, \ ' Lttoain ob- gram. Pri nas je bil tiste dni Toda. uekateri občinski zbori u ,0rgani v etovania s Pristojni- okoli 60 dinarjev, sedaj pa je po proizvajalcev niso razpravljali o 101,L. v soseri«.,----- . . . . r,„u-------- kmetijstvu in njegovem razvoju, čeprav preskrba mesta kar se da največ zelenjave darda ali pa za nadaljnji razvoj in sočivja, sadja ter drugih kme- industrije. povečati jim jib omogoča zakon o racio-družbeni nalnem izkoriščanju zemlje. Kar Zato, da je danes industrijska proizvodnja trikrat večja od predvojne, ima med drugim zaslugo tudi kmetijstvo. Največji del akumulacije, ki je bila ustvarjena v kmetijstvu — če- lasti. To je moč uresničiti na dva največ pomoči pa bi morali nu-načina: prvič, z racionalnim iz- diti tudi kmetijskim posestvom. — — — — — 1* _ • • Ig , vn /—, Z, r— I I «■ •... Z._ __ _— _ koriščanjem zemlje, in s proizvodnim sodelovanjem. Žal v prenekaterih občinskih ljudskih odborih pozabljajo na ti dve stvari. Občinski ljudski odbori kot' celota ali zbori pro- Ta pomoč se lahko izraža na različne načine. Kmetijska posestva pogostokrat grade objekte, ki so neekonomski in pozneje obreme-ujujejo kmetijsko proizvodnjo. Prav sedaj, ko so na razpolago reskrba v posameznih prav je ta v primerjavi z aku- izvajalcev sami, niso dovolj po'- .investicijska sredstva, ko s^pr,. d,..™ -p,, r«"P=ir. ^ Poso«ju SL f ,orili v gor- kilogramu cenejši. Češnje so pro- razbrat da o razvoju kmetij- gali za obnovo in zgraditev in- ni lasti. To nam ponazoruK pb- ljati Proizvajalcev. Zbori K ki okSjStoTakri 50jSLriev prirnas p™ A 8° P™' P«**). ***> ^ «?« -P slišali ?o- PJe,dv,Sem okoli 27.000 ha zasebnikom. V družbenem sektorju kmetijstva pa je komaj 6 »/o obdelovalne zemlje. Samo ta podatek govori, da se z zemljišči le;?1 oskrhnT-^" lst0 za kra- 50 dinarjev, pri nas po ,o uo oo ^vajaioev occm Bežigrad, Ježi- da vrača industrija kmetijstvu svetovanju. Ljudski odbori v naši člani iz industrijske skemV° itd- 0a]e?° z mlekom-že- in te dni po 90 din. Jagode sem ca, Medvode m še nekateri drugi, sredstva za njegov nadaljnji raz- republiki dajejo namreč še sedai lallko vplivajo prek teh °.kraiu aUkieddr,m-l3U^ljan' lahko kupd, on°ri inkiloSam1 Te Sn^KoJ”^1^ °bČine S1°' J0'3' Ce bi se industrija razlijala, okoli 27.000 haJ zemlie v najem na smotrnejše investiranj c, ^uko Ss-jag&sesc aftSsasss«! i"eb-ikom'T ^ 2a’ daie naše]U "e,UP0ŠteVaj° za druzbeni Sekt°r trg°Vine’ da zb°ra Proizvajalcev Iz e- trg k^Žh'pridelkov še vn^ 6 SosPodarstv0 ne- tako rečem. seme pa ie »opravičil« premajh- prej neuravnovešen. ysako leto elemente kmetijske proizvodnje na kmetijska posestva. (Nadaljevanje na 3 strani) I 7 dni v sindikatib tov, občinskih ljudskih odborov cejšnjem zaostanku. Da bi vskla- lifikacijske strukture delavstva, in sekretarjev občinskih komi- dili nekatera stališča v zvezi s števila zaposlenih in podobno, tejev ZKJ.' Udeleženci konfe- tarifnimi pravilniki, je Okrajni Kljub temu pa pomenijo1 renče so najprej analizirali do- sindikalni svet organiziral 8. ju- predloženi tarifni pravilniki nasedanje sestavljanje tarifnih nija posvet s predstavniki ko- predek, ki je prišel do izraza pravilnikov, nato pa so se v zve- vinske industrije. Pri tem so predvsem v termoelektrarnah in zi s tem domenili o bodočih na- ugotovili, da ni bilo bistvenej- distribucijskih podjetjih, kjer se logah ter sklenili, da morajo ših odstopanj od znanih stališč, razširja nagrajevanje po učinku biti vsi tarifni pravilniki spre- Kaže pa, da se ponekod zaradi tudi za vsa postranska dela, ki jeti do 25. junija. zvišanja tarifnih postavk zni- jih normirajo ali akordirajo; od- Na območju OSS Celje je bilo „ , , . žuje bruto dohodek na enega stranjujejo se dosedanja neso- doslej predloženih v odobritev . laJ .i.vo . re?ul>li,s., ,g.u ®. zaposlenega. razmerja, ki so bila med posa- 433 tarifnih pravilnikov. Od teh ..S1. - kmetijskih, zi- meznimi podjetji v elektro go- so doslej potrdili 85. Tarifne in tobačnih delavcev blo- Republiški odbor sindikata spodarstvu Slovenije, pravilnike še niso predložila ne- ven,Je Je imelo 9. junija sejo, jfovjngjjjh delavcev je dal svoje Republiški odbor sindikatov katera pavšalna podjetja in na kateri so sprejeli predloge sogjasje vsem tarifnim pravil- učiteljev in profesorjev Slove-kmetijske zadruge. Dosedanja za fomuranje komisije za gospo- nik.om v elektro gospodarstvu nije je imel 9. junija plenum, analiza tarifnih pravilnikov je jar??a vPrasanl?> komisije za sjovenijer Toda komisija pri re- na katerem so razpravljali o ne-pokazaal, da bo odslej delalo po družbeno upravljanje m vzgjo, pUbiiškem odboru, ki se ukvarja katerih organizacijskih vpraša-učinku 70 % zaposlenih. Pri. tem kon}lsll? za s°c'\alna vprašanja g tarifnimi pravilniki, je ugoto- njih, ki se nanašajo na ukinitev so tudi ugotovili, da se pri se- ln .ni. 0ddih in komisijo za v;ja naslednje: nekatera pod- okrajnih in nekaterih občinskih stavljenju tarifnih pravilnikov vprašanja družbenega stan- jetja so ie formalno prepisala strokovnih odborov tega sindi-posamezne gospodarske organi- darda. različne šablonske pravilnike in kata. Istočasno so se domenili, zacije niso povsem držale spre- Na območju OSS Maribor so vnašala vanje celo protizakonita da bodo organizirali namesto jetih stališč in kriterijev. Take predložile v odobritev svoje ta- določila; posamezni kolektivi se teh organov, če bo potrebno, ko-tarifne pravilnike bo obravnaval rifne pravilnike že vse važnejše niso držali dogovorov v okviru misije. Na plenumu so tudi skle-zbor proizvajalcev v Celju. gospodarske organizacije in pod- vseh podjetij; ponekod se ka- nili predlagati 10 članov tega Pri OSS Kranj je bila 9. ju- jetja, nekatera manjša trgov- žejo primeri neopravičenega zvi- sindikata v federacijo sindika-nija konferenca za vse predsed- ska podjetja in kmetijske za- ševanja tarifnih postavk zlasti tov javnih služb, ki bo formi-nike občinskih sindikalnih sve- druge pa so glede tega v pre- uslužbencem, spreminjanje kva- rana do konca tega meseca. OBISK V TOVARNI »VOIiNA« Sindikalna podružnica: dobro Laška predilnica in tkalnica lavcev za delo v sindikalni orga* »Volna« sodi med manjša podjet- nizaciji in organih delavskega ja. V njem je zaposlenih okoli 400 družbenega upravljanja v tovarni delavcev, od tega 70 % žensk. Za in komuni. Za delavce organiz« sindikalno podružnico v tem pod- poljudna in zanimiva predavam* jetju lahko rečemo, da jo pri na katerih tolmačijo razne Pr° opravljanju njenih nalog čas ni bleme iz našega gospodarskega prehitel, saj je, ko so bila izroče- družbenega življenja. Pri tem j*® na sredstva za proizvodnjo delov- lahko zamerimo le to, da še ve nim kolektivom v upravljanje in no niso organizirali niti bile ustanovljene komune, ki so predavanja iz gradiva IV. kongr£ dobile obsežnejše pristojnosti, sa ZSJ, ki je, kakor vemo, izrea kmalu spoznala, kje je njeno me- nega pomena za nadaljnje d. sto in kakšno vlogo mora odigra- sindikalne organizacije. Poleg * ti v nastalih razmerah, t. j. v si- ga skrbi sindikalna podružnic stemu delavskega in družbenega tudi za prekvalifikacijo delavce ■ upravljanja. Zato organizira tečaje, na katera Čeprav je moralo vodstvo sin- si nekva-''.ificiran*- dikalne podružnice pri svojem PndPbl3? Polk,X?.Vllk.aciJ0,’P,^ci-delu premagovati neštete težave, lificiram kvalifikacijo, kva ki so več ali manj skupne vsem ram Pa višjo kvalifikacijo. T ^ sindikalnim organizacijam v pod- lo pozitivno vpliva na dvig P jetjih, lahko trdimo, da mu je duktivnosti v podjetju, dela c ^ uspelo najti takšne oblike in me- Pa da]e ugodno perspektiv tode dela, ki so članstvu pribli- napredovanje in izboljšanje uspelo najti takšne oblike in me- Pa da|e ugodno perspektivo utrdile, hovega življenjskega standarda. Brez lastnih analiz ni lastnih stališč Žale organizacijo in jo uirune. -‘•'•-a-------j—■.—=------------ . Najboljši dokaz za to je stopro- V zvezi s strokovnim uspcsa? centna včlanjenost delavcev v Ijanjem delavcev v tem podjefl je treba omeniti tudi vajens»" sindikalno organizacijo. Zavedajoč se svojih nalog je šolo,^ ki jo bodo letos ukinili začela sindikalna podružnica, po- tej šoli so si pridobile stroko sebno v zadnjem času, aktivno so- znanje štiri generacije — okoli . delovati pri reševanju raznih mladih ljudi. Večina izmed m problemov, ki so nastali v podjet- Je ostala v podjetju in s tem P Razgovor s tajnikom RSS tovarišem Francetom Borštnikom. ni odnosi, nagrajevanje, repiu- ------—------VTr cnffl« — Sindikalne organizacije Ima- pliciranih nalog sindikalni kader nov statut. To jim daje potrebno precejšnje število delavcev, je dukcija, obnova in razširitev po- zato, ker je moralo podjetje s ju (delovna storilnost, medseboj- polnoma rešila vprašanje str^ ni odnosi, nagrajevanje, repro- kovnega kadra. Zaradi tega in v Ktuiei nov SlčllUl. A O JUH Učtje puucuuv v vv, *, m x j. ^ v ^ ^ * - - lTvi# in iz- širino in možnosti pri postavlja- vzrok v nekaterih organizacijskih slopij, higijensko tehnična zaščita vzdrževati šolo, je povsem raz ašanju nju organizacijskih oblik in me- slabostih, predvsem pa v malo- itd.) in komuni (komunalna, sta- 1 jivo, da ni zainteresirano za nj^ Jo v našem gospodarskem in tudi sistematično vzgajati družbenem življenju vedno važ- obraževati, smo temu vprašanju uju ... ...^ r— - ------- ...... ... ............. ..... - - , . , . „ . , nejšo vlogo. Kako so sindikalne posvečali v zadnjem obdobju v tod dela in sicer v tolikšni meri, marnem delu nekaterih smdikal- novanjska in druga vprašanja nadaljnji obstoj, toda, Ker j organizacije pripravljene In spo- Sloveniji vso pozornost. Tako smo da je mogoče v vsakem kraju nih odbornikov. Velika večina teh življenjskega standarda delovnih edina tovrstna šola v okraju, ^ sobne izpolnjevati svoje naloge,'v v letošnjem letu organizirali ve- upoštevati specifičnosti. Toda te delavcev ni izvem organizacije za- ljudi), faradi tega ni slučajno, da ostalim tekstilnim tovarnam, ^ čem so njihove slabosti in kaj je liko število 6-dnevnih seminar- organizacijske oblike, predvsem radi političnih nasprotij, temveč ima to razmeroma majhno pod- so v Celju, Štorah, Grobelnern treba storiti, da se odpravijo? jev, v katerih je bilo okrog 5000 pa metode dela, so lahko uspešne predvsem zato, ker se ponekod ne jetje največ vodilnega in stro- St. Jurju, tudi primanjkuje s , le tedaj, če jih pri izpolnjevanju najde odbornik (tajnik podružni- kovnega kadra v občinskih orga- kovnega kadra in ker v njej u --- " ” ' .................. ..........- ženska mladina s tega podrori" Sindikalne organizacije se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo kot samostojna politična sila. Ta samostojnost se kaže predvsem v ocenjevanju in zavzemanju stališč do vprašanj, ki neposredno ali posredno zadevajo našega delovnega človeka, kar pomeni, da je večji del aktivistov in članov sindikata pravilno doumel položaj in vlogo ZSJ v našem družbenem življenju. . • Ce je bila za obdobje po ustanovitvi delavskih svetov v gospodarskih organizacijah značilna nejasnost glede vloge sindikatov (nemalo odbornikov se je spraševalo, kaj naj sindikati pravzaprav delajo ob delavskih svetih), je danes vedno več tistih organizacij oziroma njihovih odbornikov, ki so spoznali, da so sindikati : važen člen v mehanizmu družbenega upravljanja. To se kaže tudi v njihovem delu. Sindikalne organizacije ne skušajo več v tolikšni meri reševati raznih problemov v podjetjih in komunah sindlkalnlh odbornikov. Razum-Preko svojih predstavnikov v or- ljiv0 ^ da je bilo v teh Seminar- nalog uporablja čim 'več sposob- ce), ki bi jih vključil v organiza- ujjj družbenega upravljanja. - ^ . *a' •ssr^srar s s? isr sr? zszfsrssz mmm nih vodstev in se ne borijo za sežemo z večjo odgovornostjo do iL nih srOdstev nabavilo slej vodila tudi uspešno kadro^ Kot rečeno, imamo vedno več .. h Glede teea vpražania bodo P°zablia na zahteve in potrebe vansev, na enotedenskem se , organizacij, ki prihajajo do za- rali tudi obfinsPki sindikalni delavcev. Na njihovo pobudo so narju, katerega je organizJ svetfnodvzeti° vrsto orgairizacri- uredili garderobe in bife, v kate- P^m^i sindik^ntsvet pa je W ključkov na osnovi lastnih ana- vr,,tn oreani/acii- ureaui garaerooe in one, v Kare- .,9 liz. Zato tudi sklepe višjih sindi- ... ukreT30v da bo postala sin- rem sl lahko vsak delavec poceni Jo 5 sindikalnih ^ odbornikov. _, kalnih vodstev izvajajo na osnovi djkajna organizacija dostopna kupi malico. Ker je tudi v Laškem ta način j e podjetje dobilo v vo^ temeljite proučitve svojih pro- ^lakpmu zaposlenemu delavcu stanovanjsko vprašanje zelo pe- sbva sindikalne podružnice in of blemov. Imamo pa še del organi- VSa*f™L! reče, so poskrbeli svojim delav- gane delavskega upravljanja sP^ il^SlIrSI grugMrsir EšSSsS in' deklarativno. '“J nov.ni. France Borštnik podružo^® z njim se’ ga'” Seveda ne izvajajPi akci^-^ “"sindikalna podružnica skrbi PoSelo, "da^S1 bili . zafo^neuspešne0 neZlvl;|en:,S 6 ln dokončno prevladala zavest, da se tudi za oddih in koristno izrab- ganjeni vsi delavci Tarifni zato neuspešne. vodilna vloga delavskega razreda Ijanje Izvendelovnega časa delav- £ilnik je bi! Izobešen, predstava np „ tp™ kolikšni cev. ^ ka sindikata In upravnega odbor t s rssfiss?sws: ir SASFs&rsst -“»sr srsasA*« sarsiu jsusis ^ s sraišriTa“ s .X Koli n-i-oKcra- ) P J* J Hnmo orlnravill s nritp- +or^. L-plilrSo-, Ha mnncro nozornoc+i fllfli snlnšnp- Stavke ter Zapisovala razne P temveč sl vedno bolj prizadeva- Ijudi. jo, da jih samostojno obravnava- ‘JXT TTr . . „_T . govanjem mlajših delavcev v sin- je njihov vpliv na celotno gospo- jo in da pri njihovem^reševanju ra2;pralj poudarilfobčinski dikalne odbore.^To otio, kakor darstvo in družbeno dogajanje. Poleg tega, da imamo vedno izvedli pri zadnjih občnih zborih. ......................... več sindikalnih organizacij, ki se s svojo aktivnostjo rušiti pregraje Mladim odbornikom pa moramo, že zavedajo svojega mesta in vlo- med podjetji in komunami, v cem že hočemo, da bodo uspešno ge v naši družbeni stvarnosti in se “> predvsem kaze. opravljali svoje naloge, pomagati, ki so pripravljene in sposobne Kot je znano. smo do nstano- To pomoč lahko najuspešneje nu-onravljati obsežne naloge, katere vitve občin gradili naše org30!" dimo s seminarji, tečaji, predaje prednje postavil IV. kongres zacije predvsem na strokovnem vanjj jn razgovori o določenih ZSJ, pa imamo tudi še del orga- pnncipu. To je tudi razumljivo, problemih. Kot posebno uspešna nizacij, ki še niso doumele svoje sal. sm° največ skrbi posvečali obiika pomoči so se doslej poka-nove vloge. Tu mislim predvsem proizvodnim problemom. Prizade- zajj celodnevni razgovori pred za-na tiste organizacije, ki samostoj- vanje, da bi se sindikalne organi- {etkom vsake važnejše akcije. Žano ne analizirajo in rešujejo last- zacije v večji men uveljav j e tQ bomo to ohi^o pomoči še na-nih problemov, temveč čakajo na ^d1 pn reševanju problemov i - daije up0rabljali in jo v večji me-direktive višjih vodstev. Kjer pa ven podjetij, pa ni rodilo večjih ri pj-gnesij v osnovne organizacije, ni lastnih analiz, ne more biti tudi rezuitatov. Sele z ustanovitvijo k.er se zaradi nepoznavanja pro-lastnih stališč. obcmsk!^ smdikainih^svetov smo blemov akcije Čestokrat ustav- Takšne organizacije so zaradi dobili organe, ki so na pod ju 1jaj0i stališča pa izkrivljajo. Pri svoje nedejavnosti največja ovi- občin zdruziii vse sindikalne po- tem gre torej za razgOVore, kjer ra pri izpolnjevanju nalog, ki si druznice. Tu vse. s.®daj na s Pn h ge ijudje okraja, občin in gospo-jih sindikati zastavljajo. Svoje sestan«,lh tiln J darskih organizacij pogovorijo o naloge sprejemhjo bolj ali manj ro^a ?^nl ^®^k ^ak° teoretični, tehnični in taktični iz-formalistično, pri svojem delu so Podjetij m ustanov kot iz Prosve- vedbi akcijei problemi osvetlijo in nekonkretne, v svojih akcijah pa t^nm.nzd/-lunnimi^mlemf rešu" doseže enotnost, kar omogoča, da neživljenjske. Take organizacije sa ° m s skupnimi močmi resur se dobri rezultati hitreje dose-pogostokrat tudi ne rešujejo pro- ^o razne probleme na njihovem gaja blemov, ki teže članstvo, temveč opmocju. Povečana vloga sindikatov v o njih le na splošno razpravljajo. Tesno sodelovanje vseh poli- naSem družbenem živijenju za-To so, mislim, glavne slabosti, tičmh, upravnih m gospodarskih hteva tud. pestrejše oblike deiain katerim morajo sindikalna vod- faktorjev^ na območju^ predvsem večio organizacii0 elastičnosti. bomo n^hitreje odpravili s prite- jetij, temveč tudi v tem, kolikšen ča mnogo pozornosti tudi splošne- stavke ter zapisovala razne P govanjem mlajših delavcev v sin- ie niihov vpliv na celotno gospo- mu in strokovnemu izobraževa- pombe delavcev, ki so jih nato nju, vzgoji in usposabljanje de- činoma tudi upoštevali. e. ®' I........... Revolucionarna Ob obletnici velike stavke ljubljanskih stavbincev v d jo stavbincev, ki jo bo vod' letu 1936 je bila v nedeljo v okviru proslav 40-letnice KPJ Partija. u spominska manifestacija, ki sq jo združili z otvoritvijo V začetku je treba o Gradbenega šolskega centra. Šola bo nosila ime narodnega z organizadjskimi močmi j, heroja Ivana Kavčiča-Nandeta. Zbranim gradbincem in dru- sposobnostmi začeti z mm1:,, gim gostom je spregovoril tovariš Tomo Brejc. Danes ob- toda uspešnimi akdjami za javljamo izvlečke iz njegovega živega in dokumentiranega boljšanje položaja stavbnih ^ pripovedovanja o boju gradbincev pred vojno. lavcev in za obrambo njih0 pravic. S pomočjo takšnih tti& u Ko so julija 1934 partijski V takem položaju se je za ših akcij je treba doseči, ^ delavci začeli ustanavljati sin- življenje zatiranih gradbincev bodo stavbinci našli sami se u, dikat gradbenih delavcev, je bil zanimala le ilegalna Komunistič- da bi se začela razvijati, u, njihov položaj v vsakem pogle- na partija Jugoslavije. Avgusta likovati in utrjevati njihovo ......................... . -...............................- - . . .n0! " ■ ' od- dotikajo družbenega standarda J £ , vključevanjem v sindikalne iissšs ps§|t! S so je treba še nadaljevati. Pri iz- ak^p^ati^0°Sv^aTveč^merih Posvetil utrditvi in notranji or- g biri novih kadrov pa ne srpemo problematiko. V največ primerm g : ac;j! 0bCinskih sindikalnih = upoštevati le izkušenj v politič- je prišlo do enotnih programov fa™zaclp °°drnufnic mnogo p0. | nem oziroma sindikalnem delu, glede ®°®p°da^dPja; darlfge zornosti. Čeprav smo pri tem delu g temveč predvsem to: koliko ima tike, kakor tudi glede graditv ^ ž j pe USpehe, je po- s kdo volje do dela, ali zna uvideti raznih objektov družbenega stan- doseg^ ^ P £0_ g probleme in nanje reagirati, dafda. nWin,ki sindl. misijami za organizacijska in po- I Vključevanje mlajših- odločnih — AH imajo občinski sindi vprašanja organizacijsko I ljudi ima tudi to dobro stran, da kalni sveti po novem statutu tiste krepijQ jp usp0sabljajo kadre za g se uri reševanju problemov ne pravice in možnosti, ki bodo de- , j. co Mpinoo Hisnf- = du težak, tako da si je danes te 1934. leta je bil na današnji Tru- lavska težave komaj mogoče zamisliti. O kakšni organiziranosti ni bilo govora, saj organiziranih stavbenih delavcev v vseh treh, takrat obstoječih strokovnih zvezah ni bilo niti en sam odstotek. Prav ta njihova neorganiziranost je privedla do njihove popolne brezpravnosti, omogočila je gradbenim podjetjem naravnost nečloveško izkoriščanje stavbin- samozaoest, spozna'^ cev. To se je odražalo predvsem v surovem priganjanju k delu in skrajno nizkih plačah, ki niso zadoščale niti za naj-skromnejšo prehrano, kaj šele za stanovanje, obleko in obutev. se pri reševanju problemov bodo bali zaostritev in konfliktov. lavsKemu razreau omosucue, u» plin-ran0 izvaiajo, da se vklju- M Menim, da je bolje, da nastajajo se v polni men angažira Pr* re- £ organi^cijo neorganizi- = ševan.iu družbenih problemov in ,"UJC = Kdor je bil takrat primoran prijeti za delo na stavbiščih, zlasti kot pomožni delavec, je upravičeno razumel to kot največjo nesrečo v svojem življenju. Stavbinci so bili zadnji na družbeni lestvici kapitalističnega sveta popolnoma brezpravni, saj jih. je sleherno podjetje lahko odpuščalo na licu mesta brez da imajo tudi oni pravice d1 ^ samo dolžnosti, predvsem bi se postopoma gradila nji'10^ razredna politična zavest ,e, smisel za organizacijo in Vric\) tarsko disciplino. Od malih ^ naj bi postopoma prehajal' večje akcije. .u Vse delo sindikata, je sklenjeno takrat, je žeti z živim in borbenim lucionarnim duhom ter jesf,( pogledom na končni cilj skega razreda. Ne dopustiti’J, on t-» n 1 rt-n o t rti i nrtsonrTSIl .Sl'*' a. se o članstvu vgnezdi s°c re’ demokratska, ekonomistiČn0 ^ formistična miselnost, katefj sledica je vedno paralizacija p oolucionarnih teženj dela^M' razreda. Zlasti je treba l,P0„ce( vati,, da se velik del stavm'1 $ rekrutira s podeželja Tomo Brejc bodo, če jih vzgojimo v zavesti, prenašali revolucij ideje tudi na vas. f1tit Mimo teh temeljnih so vključili v program na 0 ginjenem sestanku še borbo kcnflikti, ki prinašajo zivannosi »cvai.ju «**“*«'«*>*■ — rane člane itd- pospešujejo reševanje ali so organizacijske oblike dovolj rane c e nrobTemov onemogoča j o primiti- široke in elastične, da bodo orno- - V zadnjem času je število vizem in birokratizem, kot pa da gočile uspešne oblike in metode članov ZSJ v Sloveniji precej na-vizem ui u u ’ . L.i„x dela9 raslo, vendar je še mnogo delav- celotnem* kolektivu. Mislim, da prav poudarek na cev ‘zven organizacije. Za katere Pri taki izbiri kadrov pa ne občinskih sindikalnih svetih kot delavce p-avzaprav gre in kaj bi smemo podcenjevati vzgojnih na- najprimernejših organizacijskih bilo treba storiti, da se vključijo los'Ker se zavedamo, da je treba oblikah, s pomočjo katerih naj se v sindikalne organizacije. za° izpolnjevanje težkih in kom- vodi vsa operativa, karakterizira Da je izven organizacije še odpovednega roka. O higiensko- barjevi cesti sestanek, na katere- cijsko enotnost delavskega ^ tehnični zaščiti pri delu ni bilo ga je prišel pokojni narodni reda. Ugotovili so, da je P01*!)' sledu, zdto so bile težje poškod- heroj Tone Tomšič. Na tem se- no izkoriščati vse delavsko ^ be, pa tudi smrtni primeri nekaj stanku je bil izdelan okvirni ak- kovne in politične časop'1.” rt’ vsakdanjega. Stari svet je menit, cijski načrt za novo sindikalno tudi meščanske časopise m ^ da se ob takih nesrečah ne spin- organizacijo stavbincev, ki jo bo vije za to, da bi ustvaril' ča razburjati, saj je šlo le za vodila Partija. Glavne točke likovali pokretu nakipT>J» stavbince, katerih zdravje in programa so tele: mnenje. Končno so sklen''^- življenje je bilo zmj brez vred- Ustanoviti in zgraditi je tre- mora nova organizacija nosii, ba močno sindikalno organiza- cev upoštevati izkušnje m J? s s 8..S & 8 & 8 S 8. g & K s 8 g-S £ & i? iS ČL S gg ČU2 gSSgg g g*.. ZA VSA PODJETJA ENOTNO MERILO Bazgovor z ing. Stjepimom Hcmom, direktorjem Zveznega zavoda za produktivnost dela svet Zveze slndlka- Vjj /^Soslavije je nedavno sesta-za uvedbo metod, po bi spremljali produktiv- V tej zvezi je uredništvo i lista naprosilo inž. Stje-Hana, voditelja te komisije pfoor^orja Zveznega zavoda za la n , Vnost dela> naj odgovori ^katera vprašanja, ki bodo ~a naše bralce. Inž. Han Rimali ^ ]e it, ^ odzval prošnji uredništva prJ® v nekaj odgovorih označil ^ »eniatiko dela Centralne ko-za uvedbo metod pri .J^ianju storilnosti. Vprašanje: Zakaj je bila sestavljena komisija za uvedbo metod, po katerih bi spremljali produktivnost, Odgovor: Centralni svet . ZSJ je prejel sporočilo, da Zvezni zavod za produktivnost dela skupno z zbornicami, strokovnimi združenji in z nekaterimi znanstvenimi delavci že dlje časa obravnava metodološke probleme ugotavljanja delovne storilnosti. Zadnje čase so začeli intenzivno oblikovati enotne metode za spremljanje produktivnosti v nekaterih gospo- Delavci naj povečajo vpliv na razvoj kmetijske proizvodnje ^Nadaljevanje s 1. strani) aianjša pa ni vloga za-svei°T kot samoupravnih -v. T kmetijstvu oziroma dtu^?aištvu. Delavci, člani za-„ Ota®1" svetov ter samoupravnih ^ I nLIl0v zadrug, lahko v veliki j I Voju vPliyajo na načrtnost v raz-i" j Proizvodnje. Prav zadružni , ■ hjve ° ^akko pobudniki za raz-!” v zborih proizvajalcev o - IiohNI1? kmetijstva na določenem I ta tia!vU' Pobudniki so lahko na \ | da posredujejo zboru K Virij^Jalcev analize, kako je iz-8 Petse zemlja, kakšen naj bo livni’ Premajhen je njihov d : Sji. l Da načrtovanje, pospeševa-i' j lo^.aporacije, pocenitev proiz- i' r 0' Ud. Podatki iz nekaterih ^kih zadrug v ljubi jan-Podni, ?kraju — in prav takšni r j, N1 bi veljali ! tipi ' 'Jl 'rei.iau še za zadruge t®rih drugih okrajih — 8' i2v°of stavbincev Ob obletnioi velike stavke 1936. leta [0dtip delavskega gibanja in v Iti t,rak*u s socialdemokratsko ii ,D bodočem sindikatu delavcev zagotoviti T %rih0tno izvajanje načel pro- > 1'Serir,e demokracije, z drugo 0 b°dstv .eniH so, da mora biti j, do 2 a sindikata tesno poveza,- ]t n^niziranim članstvom in ih rdčun llrn Pogosto polagati ob- fr j, 0 SDojem delu. f' fesip'?. Programa oziroma par- ie’ °‘ncer> 80 se voditelji stavit O,)los0xl,os^ecbio držali. To jim je , n/0 UsPeb, kakršnega tudi P& ;e , So pričakovali. Vendar 11 j, reoa povedati, da je bil •Ij tei^Voanja programa i> s, 2e ' y*lZl‘!l‘-bgubmdelo.YoJje za- , Sle Ši fre delavce v malo- m nkrat :aobinski delavci so bili , mh Jlsan mozaik oseh moli hJ asled iiCeD’ celo inteligentov, b ^0gli dr,SfJPodarske krize niso <■ /fficu j1 zaPoslitve v svojem. C h6 0 na «4 D?čino*le-teh je bilo Ls/ s*avbah samo prehodit 4 uPali, da se bodo i‘ b°^icu. zaP°sliU v svojem Prvih malih mezdnih kovali S° DS(’ k* so v njih so- li ni!1* btll1180 zanimali zato, da tli . ,as(pm fferili podjetnikom in t' s«' delav-r. lmpli mnogo smisla V infirio. T° °r8anizacijo in di- 1.,, n e,r°r. P°djetnikov, ki 1‘ or^nekoli*1!1 zatreti nastanek t>eff,ni*actje ’?,rbVUJ sindikalne 'r je ' dela, TJej. ni mogel Un^di, da P°znalo pa se sindii i* 0 dovolj izku-ndikalnega kadra in pomanjkanje sindikalne tradicije. Toda stavbinci so imeli v delu prednost. Delali so kot komunisti in pri tem so se opirali na pomoč Partije. Partija je bila že takrat, pa čeprav ilegalna, edina, ki je uživala ugled in zaupanje delavskih množic. Ko so delavci začutili novi borbeni duh in spoznali, da njihovo sindikalno organizacijo ustvarjajo komunisti, se je povečalo tudi njihovo zaupanje. Vedeli so, da v taki organizaciji ne bodo doživeli razočaranj. Po poldrugem letu dela in uresničevanja partijskih navodil, je organizacija že imela kader, ki je bil dovolj močan, ne samo po številu, temveč tudi po svoji razredni zavesti, da so lahko pričeli z nadaljnjim uresničevanjem programa. Izstopili so iz Splošne strokovne zveze, ki je bila pod vodstvom socialdemokrata Jakomina in v kateri je bilo organiziranih okrog 150 gradbenih delavcev. 15. januarja 1956 so ustanovili lastno strokovno organizacijo stavbinskih delavcev, v kateri je imela vodilno besedo izključno Komunistična partija. Od tega dne so bili uspehi še vidnejši. Članstvo Zveze je naglo naraščalo tudi po drugih krajih Slovenije. Pripravili so osnutek kolektivne pogodbe in ga predložili podjetjem. Priredili so več velikih zborovanj, čeprav jih je klerikalna oblast^ ter njena policija na oso moč ovirala ter se pri tem posluževala tudi prefinjenih provokacij. Gradbinci so se posluževali tiska, kjer se je le dalo. Tudi sami so pisali v sindikalne časopise. V maju 1956 je bila ustanovljena Podzveza saveza gradievinskih radnika za Slovenijo. Tako se je organizacija povezala z ostalimi organi- ziranimi stavbinci v državi. Po- Devetdnevna stavka je bila družnice podzveze so ustanav- zaključena s popolnim uspehom. Ijali tudi o drugih krajih Slo- Okrog 50 gradbenih podjetnikov venije. je moralo sprejeti in podpisati Med gradbinci je bilo mnogo kolektivno pogodbo, ki je bila takih, ki so bili naročeni na veljavna za vso Slovenijo. S to »Ljudsko pravico*. Maja 1936 se pogodbo so stavbinci poleg poje mnogo stavbincev udeležilo višanja plač, dosegli tudi znatno zleta Svobod v Celju. V poletju zboljšanje ostalih delovnih potega leta pa so se po navodilih go jev. Val stavk se je za tem partijskega vodstva povezali tudi razširil po vsej Sloveniji. Če se s takratnim predsednikom stro- prav spominjam, je dejal tovariš kovne komisije za Slovenijo to- Tomo Brejc, smo izgubili le varišem Francem Leskoškom, stavko na Jesenicah in na re-Od takrat naprej je bil tovariš gulaciji Savinje o Celju. Leskošek v pravem pomenu be- u la stavka gradbenih de. sede voditelj sindikata gradbe- Ljublj in oknlice je nih delavcev. dvignila ugled sindikata tako. Že velik politični uspeh je da s0 fnorali vodilni socialdemo-bilo praznovanje ■ ala ■ funkcionarji delavskih nTstalbah v Ljubljani in okoli- zbornic računati 2 nien° 0TZani: ci počivalo. Maja istega leta so ^rano pomočjo in spremeniti podjetniki dokončno odbili °Jnos d° sindikata stavbincev. predlog kolektivne pogodbe s Mnogo drugih organizacij se je stavbenimi delavci. Sindikat se obračalo na sindikat stavbincev je začel temeljito pripravljati na zf ”asvet ln pomoč. Takoj po stavko, ki se je začela 2. juni- stavki so začeli ustanavljati ja 1956. To je 'bila najbolj mno- nove podružnice, kajti vedeli so žična in najbolj disciplinirana da podjetniki ne bodo mirovali stavka delavcev v tem času. m bodo vedno znova skušah Imela je zelo velik vpliv na de- okrniti ze priborjene pravice lavce tudi v ostalih industrij- 'gradbenih de avcev Toso v res-skih dejavnostih. Lahko rečemo, mci poskušali ves čas. Nikoli pa da_ je vse opogumila in navdala z borbenim razpoloženjem. Zato, da so stavbinci v tej stavki vzdržali do konca, se imajo zahvaliti tudi napredni Ljubljani, ki je stavkajoče iz- kajti več kot 5000 zavednih in organiziranih gradbenih delavcev jim je onemogočilo njihove naklepe. Tovariš Tomo Brejc omenja datno podprla z živežem in de- še mnogo drugih podrobnosti iz narnimi prispevki. Brez provo- političnega boja predvojnih sin-kacij klerikalnega režima seveda dikatov stavbenih delavcev. Or-tudi ta stavka ni bila. Peti dan ganizirani štavbinski delavci so stavke je prišel v strokovni od- bili na svoj sindikat zelo po-bor policijski provokator, ki je nosni- Ta ponos se je postopno skušal doseči, da bi stavbinci razvijal o razredno zavest, zato tiskali letake, na. katerih naj bi pa so svojo sindikalno organi-bile natiskane provokaiorsko zacijo kot njeno delo in ugled pretirane politične zahteve grad- odločno branili pred stalnimi benih delavcev. Provokacija se- napadi razrednega sovražnika. veda ni uspela. Za razredno zavedne delavce pa so bili takrat zelo težki časi. Brezposelnost je ogrožala njih življenjsko eksistenco in mnogi člani sindikata so ostali s svojimi družinami brez sredstev za življenje. Te je skušal uloviti na svoje limanice klerikalno-režim-ski profašistični sindikat ZZD. Le redki so klonili pod tem pritiskom. Večina je rajši trpela pomanjkanje kot da bi se izneverila razredni organizaciji. Osnovni partijski organizaciji, ki je delovala v vodstvu sindikata gradbenih delavcev, je uspelo vzgojiti več kot 80 politično zavednih delavskih zaupnikov že v Ljubljani. Leta 195? je ta partijski aktiv organiziral v Ljubljani množično udeležbo stavbinski delavcev v demonstracijah proti enemu od stebrov šestojanuarske diktature, generalu Žinkoviču, ki je bil prišel v Ljubljano. Jeseni istega leta so se poskušali zavedni stavbinci prebiti v Španijo. Zaradi izdaje je to uspelo le manjšemu številu tovarišev. Dva tisoč organiziranih stavbincev iz Ljubljane in okolice je bilo jeseni 1940. leta zbralo nad 20.000 podpisov za Društvo prijateljev Sovjetske zveze. Prav tako so organizirali demonstracije brezposelnih pred Bansko upravo ter Borzo dela potem, ko je Banska uprava večkrat zapored odklonila izplačilo podpor za brezposelne. Potem ko je tovariš Tomo Brejc orisal delo sindikata pred vojno in tudi med vojno, je zaključil, da obujanje spominov na revolucionarno dejavnost sindikata gradbenih delavcev pred vojno in po njej zasluži vso pozornost že zato. da bodo iz te revolucionarne dejavnosti črpali pobudo in se ob tem vzgajali tudi mladi gradbeni delavci. stem referendumu. Besedo »referendum« smo si zaradi pomanjkanja izraza za pojav, ki v našem delavskem upravljanju še nima dokončne oblike, izposodili v ustavnem pravu, za tisto, kar se pod tem imenom dejansko dogaja v podjetjih, pa bi bolje ustrezal naziv »neposredno odločanje kolektiva« ali kaj podobnega. Ne glede na to pa so referendumi vselej vzbujali veliko zanimanje, gaj je pri njih sodelovalo po navadi 70 do 75 odstotkov delavcev, neredko pa celo 90. « Izbira vprašanj, ki so o njih odločali na referendumu, je bila v glavnem dobra. To so bila vprašanja, ki se zanje neposredno zanima ves kolektiv. Odločitve so bile najpogosteje pravilne, delavci so jih sprejemali z velikim čutom odgovornosti. Včasih so odločali o uporabi prostih sredstev. Morda bi v tem ali onem primeru lahko bolje odločili, vendar ne smemo pozabiti, da so sklepi po navadi krepili enotnost kolektiva ter so občutno izboljšali vzdušje in medsebojne odnose. Kakor je bilo pričakovati, so s v 36,2 odstotka primerih dajale H sindikalne podružnice pobudo za |§ referendum. Delavski sveti so za-s stopani s 35 odstotki, delovni ko-g lektivi z 11,8, upravni odbori z 9, s direktorji s 4,8 in organizacije g Zveze komunistov s 3,2 “/o pri-= merov. |l Sodeč po tem, kar so dali do-g slej, referendumov ne gre »mače-H loma« izključevati iz arzenala g demokratizma, vendar je treba = skrbno izbirati vprašanja, o kate-H rih bi odločali v tej obliki. H Iz odgovorov na nekatera H vprašanja o zborih delavcev iz-'= ha ja, da so ali posvetovalnega g značaja ali pa delavski svet na ta s način polaga delovnemu kolekti-g vu obračun svojega dela. Zbore H prve vrste so sklicevali v 71,9 °/o H anketiranih kolektivov, one dru-g ge pa celo v 80,2 “/o. Precej podil jeti j predvideva v svojih pravilih H redno sklicevanje zborov delav-g cev, ponekod vsakega pol leta, g spet drugod trimesečno, referen-H dumf pa niso predvideni v inter-= nih predpisih nobenega podjetja. M Na zborih delovnega kolektiva g so pogosto razpravljali o tarifnih H pravilnikih in premijah, pomemb-g no mesto pa zavzemata tudi hi-H giemsko-tehničma zaščita in deli lovna disciplina. Zbore so sklice-g vali zaradi razprave o proizvod-H nih vprašanjih, o izpolnjevanju = plana, o storilnosti i. pod. Predloge, ki jih je bilo slišati = na zborih, so kasneje večinoma g obravnavali na sejah delavskih §| svetov ali pa so jih posredovali H njihovim posameznim komisijam, g Manj pomembne predloge so poli šil j ali neposredno upravam pod-g jetij, da so one odločale o njih. g Ob primerjavi rezultatov an-H kete v zvezi z referendumi in g zbori delavcev ugotovimo, da je g praksa dala prednost zborom kot g primernejši in že precej uveljav-g Ijeni obliki neposredne demokra-g cije v kolektivih. Ker tega še niso g uredili zvezni predpisi, bi bilo g treba v vseh pravilnikih podjetij g ali v drugih internih predpisih g urediti oblike neposredne ude-g ležbe kolektivov pri odločanju. 1 Z. S. KRŠITVE NEVEDE ALI NAMENOMA J„^unlžih_e°&podarskih or§a- ObSS Jesenice ie »senice je razpravi)cil c kršitvah nekaterih določil Žakona o delovnih odnosih nizacijah še vedno opažamo prekrške sedanjih zakonskih predpisov o delovnih odnosih in delavskem samoupravljanju. Te kr- 3® podjetje pod prisilno upravo, ni pritožbe. Vršilec dolžnosti di-šitve so največkrat posledica pre- Pr°ti tej odločbi ni pritožbe.-« rektorja je postopal pri preme-majhnega poznavanja zakonov, Takšna pripomba pa je popolno- ščanju, odpuščanju in sprejema-včasih pa tudi očitne samovolje ma nepravilna. Čeprav je pod- nju novih uslužbencev (brez pri-vodstev podjetji. Nekaj takšnih Jetje pod prisilno upravo, ima volitve delavskega sveta oziroma primerov so obravnavali tudi na vsak zaposleni pravico do pritožbe kolektiva) popolnoma proti pred-občinskem sindikalnem svetu na zaradi odločb upravnika. Pritoži pisom. Jeseničah. se lahko na disciplinsko sodišče Zakon o delovnih razmerjih V jeseniški občini in nPkn nnrf pri občinskem ljudskem odboru, govori tudi o ukrepih proti ose-letje pod prisilno upravo6 PqPza- , Drugi primer je Še bolj znači- bam in gospodarskim organizaci-konskih določilih se v ‘takšnih len' Na Jesenicah se združujeta jam, ki grobo kršijo predpise. Ob-podjetjih razpustijo organi delav- dVe podjetjH O združitvi sta raz- činski sindikalni svet je na to opo-skega samoupravliania vse nri- pravljala oba delavska sveta na zoril vršilca dolžnosti direktorja, stojnosuTadobiuia^ pri- |kuFni seji že pred družitvijo, vendar kaže, da je bilo celo to silne uprave Razumliivo ie da Sveta sta za Posamezna delovna opozorilo zaman. Primer bo moje v omenjenem primeru postopal mesta imenovala dotedanje usluž- ral verjetno obravnavati sodnik upravnik precej ostro proti tistim, ?beh pod;|e^!: I? zaposlene delavce na ome- r*. po svoji delovni izurjenosti, njenih delovnih mestih in če pri- ‘‘Kušnjah itd. pa se vsi ti delavci menjamo povprečno tarifno po- "'ed seboj zelo pogosto razlikuje- stavk°, ki j° izračunamo iz razpo- potem pristojni organi odrejajo To se pozna ne le v učinku de- na s Povprečno tarifno postavko, določene tarifne postavke. Pri tem la> v ravnanju s stroji in strojni- ki j° izračunamo iz dejanskih ta- ....... rifnih postavk, določenih znotraj razpona za sedaj zaposlene delavce. Če obstaja med tema dvema povprečjema večja razlika, potem je jasno, da je razpon računsko Merila za razpone Povsem naravno je, da so za odrejanje konkretnih tarifnih postavk znotraj razponov, potrebna določena merila. Taka merila mora predpisati tarifni pravilnik. V delovnih kolektivih so izdelali najrazličnejša merila, po katerih , . napravami itd. Zaradi tega bi 110 prav, če bi imeli vsi enake ta- delu so se poslužili marsikje analitične ocene delovnih mest in ostalih tehničnih in ekonomskih pokazateljev. V nekaterih podjetjih so se odločili, recimo za takle način: vsem delavcem enake kva- f^ne postavke, če bi torej po ena-litv rner^u s°delovali pri razde- 1)9 imajo spet^drugačenP primer1 skonstruiran. V nekaterih podjet- Tifikacijske kategorije so določili ^rokovno približno enako vešči 80 namreč povečali razpone enako osnovno tarifno postavko, delavci, enakih strokovnih kvalifi- samo zato, da so dobili nižjo po- Drugi del tarifne postavke pa so aacij itd. delajo pod različnimi po- vPre®no tarifno postavko, ki se spravili v odvisnost od delovnega zahtevnost dela je pri posa- Je«»Ue kot osnova za startni izra-•- čun konstantnega dela osebnih dohodkov. To se pravi, razpone so povečali zato, da so s tem ha videz znižali raven povprečne tarifne postavke. V takih primerih so tudi dejanske tarifne postavke mesta, na katerem delavec dela. Pri pečeh, pri težjih delih, pri strokovno natančnejših in finejših izdelavah je drugi del tarifne postavke ustrezno višji, na ostalih nižji. V drugih podjetjih so konkretno tarifno postavko znotraj razpona bolj vezali na kvaliteto izdelka: čim višji odstotek prve kakovosti izdela delavec, tem višja je njegova tarifna potsavka. Zato so izdelali ustrezne pokazatelje. Toda, v nekaterih podjetjih pa so se pojavila tudi merila, ki so dokaj nezanesljiva in ki morejo biti le prehodna. Gre za merila, ki slone na tem, kako predpostavljeni oceni posamezne delavce. V nekaterih podjetjih imajo namreč v merilih določila, po katerih morajo predpostavljeni ocenjevati delavce, ali dobro delajo, ali delajo z napakami, ali delajo hitro, ali počasi, ali delo osvajajo in podobno. Vse to ugotavljajo in ocenjujejo operativni voditelji po svoji presoji. To pa ni in ne more biti objektivno. Poleg tega pa je v podjetju planirano, kolikšna količina točk ustreza povprečju tarifne postavke v razponu. To se pravi, večjega števila točk ni mogoče priznati. Tako pa ocena povsem zgubi značaj objektivnega merila. Takim merilom se je treba izogibati in jih čimprej zamenjati z dejanskimi objektivnimi merili, ki se jih da natančno ugotavljati. Roman Albreht je pametno delati maslo takrat, kadar mleka primanjkuje? ^aiu,cviiusL ueia je pn posa- T^znih opravilih različna in po-obno. Tudi v takih primerih si v p°Qjetjih pomagajo z razponi. Za tarifne postavke v razponih a odločijo v podjetjih tudi za ti-a delovna mesta, na katerih se pog^j^Tela deTavcV zelo ^nom* V ^ raz' uro menjavajo. Razumljivo je, ,a bi bilo malo razsodno, če bi pri Sjh ne upoštevali delovnih veščin Posameznih delavcev, ki prihajajo a omenjena delovna mesta. h. Vzrolcov za to, da se v posamez-podjetjih odločijo za tarifne Postavke v razponu, je vsekakor e več. So pa seveda utemeljeni in outemeljeni vzroki. Opaziti je ^amreč, da skušajo v posameznih pona. Tako ravnanje je kajpak v nasprotju s solidno tarifno politiko in je gospodarsko zelo kratkovidno. Predvsem pa dela preglavice pri urejanju notranjih razmerij pri delitvi osebnih dohodkov, čemur morajo tarifne postavke prvenstveno služiti. Omenjene računske konstrukcije in špekulacije je mogoče preprečiti s tem, da je v tarifnem ZAKAJ NOVE CENE MLEKU V ODKUPU IN MALOPRODAJI? Vznikla je pahuda, da bi mlekarne, ki dobavljajo mleko Ljubljanskim mlekarnam, postale obrati istega podjetja — Sistem marž je spodbuden za odkup Te dni določajo ljudski odbori nove cene za odkup in prodajo mleka. Vzporedno s tem urejajo tudi vrsto drugih vprašanj, da bi +„1™ - bila proizvodnja mleka večja in sssffisasjKn; «**■ sme biti višje od povprečja, ki se ga izračuna iz razpona. Samo s takim določilom je zagotovljeno, da bodo razponi ustrezali dejanskim potrebam. Dori • •• —----, jjieuiu. itfiii, uči je v Lču iiuein aJetjih uvesti tarifne postavke pravilniku, ki ima tarifne postav-_ razponu tudi za taka delovna ‘ ~ ~ ~ j^sta, na katerih to ni čisto nič P°trebno. Tak primer so tarifne ^stavke v razponu za vodilna ^osta, za direktorja, za vodje po-ameznih služb. Povsem razumlji-” ie, čemu je treba predvideti ta-,f«o postavko za direktorja in s»a!e vodilne uslužbence v raz-®°nu, ko pa je povsem jasno, da p°djetje zaposijuje samo po eno 8ebo na takem delovnem mestu a ko so strokovne in ostale kvali-■ • e omenjenih delavcev povsem j^sne. v večini primerov, kjer ta-o delajo, se dogaja še to: dejanja tarifna postavka za sedaj za-Poslene na vodilnih mestih je Predvidena čisto na zgornji meji azPona. Prikrivanje resničnih prejemkov! spremembe tako odkupnih kot tudi maloprodajnih cen? Preskrba naših mest in industrijskih središč z mlekom je bila zimo, izredno slaba. Vzrokov za to je več. Proizvodnja mleka je premajhna, stroški so visoki, odkupna cena ni v skladu s cenami drugih pridelkov, prebivalstvo oskrbuje z mlekom v glavnem naravnost kmet sam in ne mlekarne, premalo je urejenih zbiralnic in poslovalnic, zmogljivosti mlekarn so sorazmerno majhne in te poslujejo z visokimi pre- še oblikuje tudi visoka prodajna cena mleka. Kot rečeno je proizvodnja mestih je bilo mleko, neprimerno dražje. Samo nekaj številk. V Novem Sadu in Osijeku, torej v področjih, kjer je živinoreja zelo razvita 34 in 35 dinarjev za liter, v Beogradu in Nišu 44 in 45 dinarjev, Štipu 60, Titogradu 50 itd. mleka pri nas majhna. Evropa Tadi primerjava med našimi me- zadnje čase, predvsem pa lansko delovalnimi stroški, zavoljo česar NOVE CENE IN RED PRI PRODAJI MESA proizvaja na primer povprečno 230 litrov mleka, Kanada 450, Nova Zelandija celo 2200 litrov, v naši državi , pa je povprečje 105 litrov mleka na prebivalca. Z boljšo nego živine, boljšim hranjenjem in spodbudnejšimi odkupnimi cenami. Kmeta je treba spodbujati s cenami, da mleka ne bo krmil prašičem. To pa se je doslej pogostokrat dogajalo, predvsem lani. Leta 1957 je po- sti ' kaže, da je bilo v Ljubljani mleko najcenejše, saj je bilo v Celju, Mariboru in Kopru po 36, na Jesenicah 35 in v Kranju 34 dinarjev liter, v Novem mestu pa 32 dinarjev liter. Po izračunih in na osnovi novih odkupnih cen naj bi bilo v Ljubljani od 1. julija naprej mleko po 36 dinarjev liter, vstekleničeno in dostavljeno na dom pa po 39 dinarjev liter. Stroški so seveda večji. Cena za ““ ““"p^ s« 43 dinarjev. Če ®amo P° sebi se sili vprašanje: J'a?pon''’ ^ako vprašanje vsekakor lep korak naprej. Morda ra7 ezeJ0 zagovorniki omenjenih bo j-a sestavek razburil nosamez-^ponov najčešče s tem: razpon . Potreben zaradi tega, ker selah-a Primeri, da v teku leta zaposle omenjenih delovnih mestih Nekaj tednov je tega, kar smo pisali o težavah pri preskrbi z mesom. Danes bi radi seznanili naše bralce z načinom prodaje, ki bo z današnjo soboto uveljavljen v ljubljanskem okraju in pomeni Na tako vprašanje bo ta sestavek razburil posamez' nike zato, ker bo govora o povišanju cen, čeprav bo pozneje spoznal, da bo v določenem smislu na boljšem ali pa vsaj pri istem, kot je bil doslej. ( Zaradi zvišanja odkupnih cen za govejo živino bo treba povečati tudi maloprodajne cene. V Ljubljani predlagajo, naj bi po novem stal kilogram govedine 300 dinarjev. Ta cena bi veljala za večja potrošna središča, kot so - tudi tarifno postavko, ki je Ljubljana, Domžale, Kamnik, Za-predvidena za omenjeno delovno 6°rje’ Medvode, Trbovlje, Hrast-,?festo. Postopek za spremembo ta- nik- Ribnica, Kočevje in Litija, v postavke je dokaj enostaven. vseh drugih krajih pa bi bila ce-,;fs Pa je, da gospodarske organi- na za kilogram govejega mesa 290 dinarjev. TODA TO JE LE -koga drugega, ki recimo ne iz- kot U3e vsek P0š0jev v taki meri t trenutno zaposleni. To se pra-> iahko je manj izkušen, manj, ^gledan in podobno. Taka utemeljitev seveda ni prepričljiva, junica je namreč, da je v pri-A če podjetje zamenja vodil-^ *=a uslužbenca, možno spreme- Laeije tj, . vodilnih uslužbencev ne Pjavejo tako pogosto. Mimo taka Pa imajo v večini podjetij v Meso, ki je po kakovosti uvrščeno v prvo kategorijo, bodo prodajali s kostmi po 315 in brez kosti po 430 dinarjev. Meso druge kategorije, v katero spadajo pleče, bočnik itd., pa po 270 oziroma 370 dinarjev. Te cene veljajo za kraje, kjer je določena povprečna cena 300 dinarjev za kilogram. Primerno nižje so cene v krajih, kjer je določena povprečna cena'290 dinarjev za kilogram. 2e ob tem lahko trdimo, da bo marsikatera gospodinja na boljšem kot doslej, kajti meso druge kakovosti bo dobila po isti ceni kot do sedaj. Do boljšega mesa, zlasti pa do pljučne pečenke, stegna in šimbasa pa so tako ali tako prišli največkrat le tako imenovani stalni odjemalci. Se toliko bolj zadovoljne pa bodo gospodinje zaradi tega, ker bodo posebej prodajali tudi vso ostalo drobovino in kosti. Kosti bodo po 60 dinarjev, jezik po 270, srce 200, '6§a Ij^Pcrn pravilniku določilo, po vseurem irnai° možnosti, da na stoi -delovnih mestib znižajo ob-cJo tarifno postavko tudi za °’ če delovno mesto zasecje htev ki ne izP°ln^uje vseh za- j^ajčešče so vzroki in motivi t0> da uvajajo v gospodarskih I^Sani: l0^"‘llzacijah tudi za vodilna na mpstn tarifne de- ------ postavke v Sov nu ^isto drugi kot je p njih Pod?rf-‘. tak način namreč v litjih bodisi prikrivajo pred ši^nn, kolektivom dejansko vi-tjei tarifnih postavk za omenjena p0v na mesta,' kar je politično fa;,n0rn nesprejemljivo, ali pa iz vap0n°v izračunajo tako imeno-(kj j Povprečno tarifno postavko POVPREČNA CENA Končno bo pljUČa 70’ Vampi 200’ ledvice 270-POVPRECNA CENA. Končno bo- mo2gani 330 dinarjev za kilogram itd. Tudi dovoljena količina kosti, ki sme biti priložena k mesu, je točno določena. Toda mesar mora izločiti vse v meso vraščene kosti, ne pa tako, da na kosti, ob-raščene z mesom, navrže še nove kosti. KONČNO PREDPAKIRANO MESO Prav nobenega dvoma ni, da bo tak način prodaje kljub podražitvi v povprečju prinesel veliko solidnejšo postrežbo v mesnicah. Seveda bodo mesarji oziro- mo prišli do tistega, kar so si potrošniki že dolgo želeli. Meso bodo namreč prodajali po vrstah in po kakovosti. Vsa živim je razvrščena v pet vrst glede na pasmo in podobno. Za zdaj bo organizirana prodaja dveh vrst, če ne štejemo tudi tako imenovane I a in I. vrste, ki jo bodo prodajali po povprečni maloprodajni ceni 330 dinarjev. Takoj moramo omeniti, da bo takega najboljšega mesa vsaj v začetku na trgu bolj malo, ker gre pogodbeno pitana živina, in ta daje meso najboljše kakovosti, v izvoz. PRODAJA PO KAKOVOSTI IN NE PO POZNANSTVU boljše meso, so na Svetu za blagovni promet pri Okrajnem ljudskem- odboru v Ljubljani sklenili, da se sme meso La in I. vrste prodajati le kot predpakirano blago. Tako bodo vsake špekulacije onemogočene. Ob tem pa moramo zabeležiti, da bo predpakirano meso, to pomeni, odrezano, stehtano ter že v klavnici v celofan zavito meso, kmalu na trgu, kajti v Ljubljani je ostal tako imenovani predpakimi stroj, ki smo ga nedavno tega občudovali na razstavi embalaže. Predpakirano blago bo dražje le nekaj dinarjev, ker bodo ob tem prihranki na kalu zelo veliki. Za meso najboljše vrste pa bo zato, da ne bo treba čakati na predpakirano blago, odprta v Ljubljani tudi posebna trgovina. NIŽJE CENE SVINJSKEGA MESA V arkadah na ljubljanskem trgu, kjer je sedaj cela vrsta majhnih in nesodobno opremljenih mesnic, v katerih nista omogočena niti nadzor niti red, pa bodo v najkrajšem času uredili pet večjih mesnic. Opremljene bodo z registrskimi blagajnami, tako da bo tudi tu možen nadzor nad poslovanjem. Po sklepu omenjenega sveta je treba povsem prenehati s tem, da v mesnicah prodajajo in sekajo meso sorodniki, največkrat mož, žena in sin. Istočasno s povišanjem cen za goveje meso pa bodo znižane za 30 oziroma 10 dinarjev tudi cene v primerjavi z letom prej, za skoraj 10,5 milijona litrov, lani pa se je znižal skoraj za 3 milijone Ce Pa bi področne mlekarne, litrov. Predlanskim je bilo več ki dobavljajo mleko ljubljanskim mleka, ker si je zadružništvo bolj mlekarnam, vztrajale pri svojih prizadevalo pri odkupu in spod- predlaganih cenah, bi moralo biti bujalo večjo molznost in razlike mleko še dražje v maloprodaji, cenah so bile manjše. Za to, ljudski odbor bi moral izdati še v da se je odkup v minulem letu zmanjšal pa so krive tudi nizke odkupne cene. Kmetu se je bolj splačalo z mlekom pitati prašiče, ker je bila vzreja prašičev pre-mirana. Zaradi nizkih odkupnih več sredstev v obliki regresa. Področne mlekarne zatrjujejo, da so pri njih stroški takšni in da ga ne morejo ceneje dobavljati Ljubljanskim mlekarnam. Svoje poslovanje postavljajo na izključno cen mleka se mu ni splačalo kr- ekonomsko osnovo, čeprav cena miti molznic z fnočnimi krmili, mleku, tudi odkupna, še ni po-kajti več je pridobil, če je le-to vsem ekonomska. To pomeni, da vložil v vzrejo prašičev. si prizadevajo zadosti razmis- Vsi td razlogi so narekovali liti 0 svojib notranjih rezervah in ukrepe, ki naj zagotove večjo pro- zmanjšati proizvodne stroške. Ob izvodnjo. Po obsežni študiji so se tph rfl7C’m'r'r,v' pristojni organi odločili za nove odkupne cene in v skladu s tem razdeliti živinorejska področja v tri skupine in sicer mlečna, vzrej-no-mlečna in kombinirana; mleko naj bi bilo dražje v proizvodnih področjih, ki so neposredno ob potrošnih mlekarnah, cenejše pa v yzrejnih področjih; cenejše po- teh razgovorih je vzniknil predlog, da bi bilo moč stroške področnih mlekarn znižati, če bi lete postale tako imenovani izravnalni obrati Ljubljanskih mlekarn. Te naj bi zbirale mleko in ga dobavljale osrednjemu predelovalnemu obratu. Seveda je treba ob takšni stvari zagotoviti kolektivom mlekarn pristojnosti, ki leti, ko je mleka dosti, dražje po- Pritifej° obratom z organi uprav-zimi, ko je mleka manj. Z novimi UanJa- cenami naj bi zagotovili boljšo preskrbo potrošnikov, spodbudili naj bi proizvodnjo in odkup. Toda vzporedno s tem velja razmisliti tudi o znižanju tistih stroškov, na katere lahko vplivajo mlekarne same z boljšo organizacijo dela in večjo storilnostjo, zato, da ta premik v cenah ne bi prizadel standarda delovnih ljudi. Toda že prvi dogovori o odkupnih in najvišjih maloprodajnih cenah mleku kažejo, da niso Razgovori o novih odkupnih cenah mleka v ljubljanskem okraju kažejo, da bodo zadruge dobile tako kot proizvajalci precejšnjo materialno spodbudo za večjo proizvodnjo, oziroma večji odkup. Marža naj bi se gibala od 5 do 8 % za liter odkupljenega mleka. Če bo zadruga odkupila več mleka kot je pogodbeno dogovorjeno, naj bi marža progresivno naraščala za vse odkupljeno mleko do 8 %. Sistem marž je torej spodbuden ma sekači poskušali tu in tam svinjskega mesa. Prodajali ga izkoriščati nevednost potrošnikov in jim vsiliti meso, ki ne bo v skladu s predpisom in kakovostjo, predvideno v ceni. Ali bodo uspeli, pa bo v precejšnji meri odvisno od potrošnikov samih. Go- Mimo take razvrstitve pa bo- "v* je u •' - ------- --------- do Prodajali, kot že rečeno, gove- ------------------ su,„„rt. tarjf aeJansko ni, ker je resnična dino tudi po kakovosti. Med bolj- spodinje naj odslej dobro pogledi na P08tavka višja), in po tej še meso se šteje stegno, hrbet, dajo cenik in kos mesa. ki so ga hižji a računski način izkazujejo šimbas in podobno, med • slabše dobile, preden odštejejo denar. v resn- • • tarifnih postavk kot pa pleče, bočnik, vrat, bržola, Pa tudi drugače je zagotovljen dejansV1 3e' Tako pa zamegljujejo prsni kos itd. Izven teh kategorij boljši nadzor. Medtem ko so do _s^O delitev čistejša Hnhndka hrvH/N nmrJaiali rVHn^nn eob-oH ___ bodo po 350 in 330 dinarjev za kilogram. Svinjskemu mesu smejo mesarji priložiti največ 20 Vo kosti, s tem bomo vskladili tudi cene govejega in svinjskega me- buda proizvajalcu, da poveča pro- -a pa na:) bl sama zbirala mleko. izvodnjo. To nam dokazujejo tudi razgovori o novih odkupnih in maloprodajnih cenah mleka Ljubljani. Podobne težnje pa sa, kajti povsod drugod je goveje bodo nedvomno pojavile tudi dru- meso celo dražje kot svinjsko, kar je samoumevno, saj je vzreja svinj vendarle enostavnejša kot vzreja^goveda. Po vsem tem smo pr^Pnčani, da bo v mesnicah HelILKrSy*«SS-na.”n0" skrain 6Iud'PV0’ ekonomsko pa so dvojne: za goveje meso s opravljala klavnica in označila 0Wči kratkovidno, ker bo prvi kostmi in goveje meso brez kosti, meso s primernimi žigi. Ker bi ^hskou0561511111 dohodkov to ra- Tako bo stal kilogram očiščene verjetno kak prodajalec prodajal 0 konstrukcijo razkril. pljučne pečenke 500 dinarjev, meso II. ali III. vrste kot naj- sprejetih sklepov in prodaje po vrstah in kakovosti blaga ven-daYe red. Kot smo zvedeli, nam bodo v tem kmalu sledili tudi drugi okraji. M. S. god. Zato velja o teh težniah problemih in rešitvah razmisliti. Ljubljana potrebuje letno 10 milijonov litrov mleka. Večino tega dobiva od okoliških mlekarn. Doslej je bilo mleko v malopro- Se več, zdruge si hočejo zaračunati še večjo maržo na račun nižjih odkupnih cen, to pa pomeni, da si hočejo kar same neupravičeno pridržati tisti del zneska, ki je namenjen proizvajalcu za povečano proizvodnjo mleka. Taki računi so škodljivi in naravnost vnašajo zmedo v sistem odkupa in dogovorjenih cen. Zadružni sveti bodo morali o teh stvareh razmisliti, pretehtati, kako lahko s so^ riro^^j!^^ *ak*p° sebičnostjo' škodujejo'pro-maniMiai iehU ZŽl’- t0da PrJ' izvaiaIcu, sebi. predvsem pa po- n. alkoholne pijače, v 5S '“."oS”” ” ^ PreS£b' LETOS ŠE BOLTE Pred dnevi Je bilo v Radovljici posvetovanje glavnih sanitarnih inšpektorjev iz vse države. Udeleženci posvetovanja so razpravljali o položaju in nalogah te službe. Glavni sanitarni inšpektor Republiškega sanitarnega inšpektorata Je napisal za naše bralce sestavek o nekaterih nalogah in položaja službe sanitarnih inšpektorjev pri nas. Sanitarno inšpekcijo smo ustanovili šele pred tremi leti. Organizacijske težave, pomanjkanje kadra prav gotovo sodijo med vzroke, da sanitarno nadzorništvo ni nad vsemi področji takšno, kot predvideva zakon in kot bi ga želeli razviti organi ljudske oblasti v korist zdravstvenega varstva ljudi. Z dejavnostjo sanitarnih inšpektorjev na področju industrijske higiene ne moremo biti zadovoljni. Zato kaže to dejavnost še razširjati, inšpektorje pa še naprej strokovno izobraževati. Republiški inšpektorat bo priredil 3-dnevni seminar za občinske sanitarne inšpektorje. Na njih naj bi obravnavali probleme sanitarnega nadzomištva industrijske higiene. (Podobne seminarje so lani priredili okrajni inšpektorati v Mariboru, Murski Soboti in drugih okrajih.) Dajal bo tudi navodila, kako naj bi izvajali sanitarno nadzorstvo nad delom obratnih ambulant, organizacijo prve pomoči in reševalne službe v podjetjih. V naši republiki smo sprejeli zakon o obratnih ambulantah. Opažamo pa, da v obratnih ambulantah ne izvajajo vseh nalog, ki jih zakon določa glede preven- ZDRAVNIK V DELAVNICI Slabe navade Običajno pri profesionalnih obolenjih iščemo vzroke le v težini delavčevega dela. Večkrat pa so za take bolezni krivi kar delavci sami. Številne škodljive snovi namreč prehajajo v kri skozi kožo. Zavoljo tega je zelo pomembno, da si delavec po končanem delu sleče svojo delovno obleko. Podatki kažejo, da nekateri delavci po končanem delu, ne odhajajo v tovarniško kopalnico, ker bi kot sami pravijo, izgubili preveč časa. Mnogi delavci ne uporabljajo delovne obleke, tako kot bi je morali. Pozabljajo tudi, da delovne obleke ne bi smeli nositi doma, marveč le na delu, kjer naj bi z njo zaščitili telo. (Znani so primeri, da so se doma otroci zastrupili s živim srebrom, ker so starši nosili delovno obleko, ki je bila polna hlapov živega srebra. Tudi zaščitne plošče na bru-silnicah premnogokrat delavci ne uporabljajo v delavnicah. O tem nam govore številne poškodbe oči. Pa vendar, delavci bi lahko z majhnim gibom roke, ki bi premaknila ščit, prihranili sebi velike bolečine. Veliko prostora bi še potrebovali, če bi hoteli vse te pomanjkljivosti pri delu opisati. Te slabe navade opažamo pri mladih in starih delavcih. Mladi posnemajo stare, ki jim ne dajejo dobrega zgleda. Z majhnimi ukrepi, bi lahko marsikdaj preprečili, da ne bi postal zdrav človek — invalid. dr. B. P. livnega zdravstvenega varstva ljudi. Tudi medicinsko zdravljenje v teh zdravstvenih ustanovah zavira preventivno dejavnost Organizacija prve pomoči in reševalne službe nista s predpisi v celoti urejena. Zato' bi z dajanjem nasvetov lahko uredili v vsej republiki to vprašanje. HIGIENSKA KAKOVOST ŽIVIL Veliko se sanitarni inšpektorji ukvarjajo z zdravstvenim nadzorom nad živili. Letos bodo n. pr. posvetili skrb higienski kakovosti osnovnih živil. Lani so pregledali vse večje mlekarne v Sloveniji. Izdali so ukrepe, da bi bila kakovost teh živil takšna, kot predvidevajo predpisi o higienski kakovosti živil. Letos pa bodo inšpektorji pregledali, kako vse te ukrepe izvajajo. Nekateri podatki namreč že kažejo, da skušajo v nekaterih mlekarnah izboljšati svoj gospodarski položaj v škodo higienske kakovosti mleka in njegovih izdelkov. Se večje težave pa so glede mesa in mesnih izdelkov. Proda-jalnice skušajo izgubo, ki jo imajo s prodajo mesa, nadomestiti s slabšo kakovostjo mesnih izdelkov. S tem pa ogrožajo zdravje ljudi. Tudi kakovost kruha pri nas ni dobra. Pekarne so stare, njihova zmogljivost pa majhna. Sanitarni inšpektorji bodo pregledali vse pekarne, predlagali ljudskim odborom ukrepe, da bi izboljšali preskrbo s kruhom. 'Za živila, ki zanje v »Pravilniku o higienski kakovosti živil« ni določen sestav in kakovost živil ter za občutljiva in pokvarljiva živila, ki vsebujejo kemične dodatke, je predpisana registracija. Republiški sanitarni inšpektorat je doslej napravil seznam nih inšpektorjev zamenjali s stalno zaposlenimi uslužbenci. No_ vih sanitarnih inšpektorjev ni mogoče dobiti, ker na šoli za sanitarne tehnike ne bo letos absolventov. Zato velja najbolj smotrno zaposliti dosedanje inšpektorje in jih strokovno izobraževati. POMOČ LJUDSKIH ODBOROV SANITARNIM INŠPEKTORJEM Ljudski odbori se vedno bolj zanimajo za delo sanitarnih inšpektorjev in jim skušajo ustvariti dobre pogoje dela. Lani so vsi sveti za zdravstvo obravnavali poročila sanitarnih inšpektorjev, ponekod pa so o teh poročilih razpravljali na sejah občinskih ljudskih odborov. V nekaterih občinah pa se za delo sanitarnih inšpektorjev ne zanimajo dovolj. Tako v nekaterih primerih, namesto da bi pomagali sanitarnim inšpektorjem, ki dobro delajo, raje podpirajo tiste, ki kršijo zakonite predpise. Te slabosti pa skoraj vedno ob pomoči višjih sanitarnih inšpektorjev v občinah odpravljajo. Prav gotovo se bo letos sanitarna inšpekcija kljub številnim težavam uveljavila kot pomemben upravni organ, ki skrbi, da se iz-' vajajo zdravstveni predpisi in tako varuje zdravje in življenje ijudi. Dr stank0 Laj0vic RAZSTAVA O VARNOSTI V KAMNIKU Prejšnji teden so v kamniški občini imeli poseben »Teden varnosti«. Poglavitna zunanja manifest#* cija tega tedna je bila razstava o varnosti. Razstavo je organizirala Komisija za HTV službo pri ob* činskem ljudskem odboru, pomagala pa je tudi podružnica Zavoda za socialno zavarovanje v Kam* niku. Z razstavo so hoteli vplivati na zmanjšanje nesreč pri delu in v prometu, okrati pa tudi popu* larizirati HTV službo. Obsegala je pravzaprav tri dele: nesreče pri delu, prometne nesreče in higieno doma. Sodelovala so kamniška podjetja »Kamnik«, »Titan«, »Stol«, Rudnik kaolina Črna in »Sanita* ria« iz Ljubljane. Nekaj materiala pa je dalo tudi Tajništvo za notranje zadeve. Obisk razstave J® bil prav lep, zlasti je razstava pritegnila mladino. Več šol in kolektivov je imelo celo skupne oglede-Skoda, da razstavo ne bodo pokazali tudi v drugih občinskib središčih. , j PODPORA ZASEBNIKOM V ŠKODO SKUPNOSTI REŠITEV PROBLEMU UL! REKLAMI ZA PODJETJE? Obiskovalci velesejma so lani v Zagrebu prvič videli umetno zobovje, ki so ga naredili v podjetju »Poligalant« v Volčji Dragi pri Novi Gorici. Ker je od takrat preteklo že precej časa, smo za 571 živil. Letos nameravajo vprašali v podjetju »Dental«, kaj inšpektorji ugotoviti, če podjetja upoštevajo nadroben opis, ki je bil predlagan ob registraciji živil. Inšpektorati zaposlujejo strokovnjake honorarno, ker ni še dosti stalnih. Toda tudi letos nič ne kaže, da bi lahko precej honorar- sodijo o teh izdelkih. Zanimalo nas je tudi, če jih že posredujejo zdravstvenim ustanovam. Prejeli pa smo tale odgovor: • »Nikar ne delajte reklame za to podjetje. Tam si nekatere stvari predstavljajo preveč preprosto. Pri izdelovanju zob je treba imeti veliko izkušenj. Takoj, ko bodo Poligalantove izdelke preizkusili na zdravstvenih ustanovah, jih bomo začeli v našem podjetju prodajati. Dotlej pa...« In kaj pravijo o svojih izdelkih v Poligalantu? ® »Doslej smo uspeli proizvesti 12 različnih garnitur umetnih zob, ki jih lahko naredimo v 10 barvnih odtenkih. V našem obratu bi lahko vsak dan napravili petdeset garnitur umetnih zob. Sodimo, da bomo v bližnji bodočnosti lahko izdelovali še več oblik, zato pa bomo potrebovali še nekaj strokovnjakov-zobotehni-kov. Naše izdelke smo poslali na stomatološko kliniko v Ljubljano, da bi zvedeli za mnenje strokovnjakov stomatologov. Povedali pa so nam, morali še izpopolniti. V zobnih ambulantah na Jesenicah, v Šempetru in Novi Gorici že uporabljajo naše izdelke in pravijo, da so zavarovanci z njimi zelo zadovoljni. Pri našem delu so nam doslej s praktičnimi nasveti pomagali le v podjetju »Dentos« v Zagrebu.« Stara resnica je, da si vsak domači proizvod le s težavo utira pot na trg. V tem primeru pa je to še težje. Gotovo je, da ni dovolj, če so v Poligalantu napravili nekaj garnitur umetnega zobovja in te pokazali nekaterim strokovnjakom. To zobovje bo treba še nekaj časa preuizku-šati, proizvodni postopek dopolnjevati, ga morda spreminjati. Tu pa jim lahko veliko pomagajo zobozdravstveni delavci, ki se že precej let ukvarjajo s temi problemi. Iz odgovorov obeh podjetij, ki Na Vrhniki dograjujejo stanovanjsko stavbo za zdravstvene delavce. Zanjo bodo porabili okoli 16 milijonov dinarjev Tožbe zaradi nepoznani a predpisov Problemi s področja socialnega zavarovanja v poročilu Vrhovnega sodišča na zasedanju Ljudske skupščine Slovenije smo jih navedli, pa razberemo, da imamo premalo oblik umet- da doslej kolektivu Poligalant ni-nega zobovja in da jih bomo so dosti pomagali. Zdi se celo, da ■I—11—1 DOPUST letnega dopusta kljub temu, da K. F. Grosuplje: Zaradi nesre- imate 35 let delovne dobe. - Od-^ j.,,, T7-qt^ - govor: Ce Vam je določeno, da H , i + ^ • zaradi zmanjšane delovne sposob- w iTf: spffntis\,0drs]/n nosti delate po šest ur kot redni kot redni delovni čas šesturm de- delovni čas, potem imate po 26. lavmlt. Upravni odbor podjetja pa členu zakona o delovnih razmer-Vam je priznal le 15 dni rednega jih pravico do rednega letnega dopusta v trajanju 30 delovnih dni. Sklep upravnega odbora je nezakonit in nanj bi moral direktor opozoriti delavski svet, če bi upravni odbor vztrajal pri svojem nezakonitem stališču. To pravico lahko uveljavite s tožbo na okrajno sodišče, ako bi v gospodarski organizaciji ne uspeli. Zadeve socialnega zavarovanja so v upravnih sporih najštevilnejše (v letu 1958 62 %, v letu 1957 71,5 %, v letu 1956 65,2 % itd.) Zato bi opozorili na nekatere probleme s tega področja, ki se kažejo v upravnih sporih. Socialno zavarovanje je glede na precejšnje število državljanov in na velika sredstva, ki jih uporablja, najpomembnejša oblika socialne zaščite pri nas. V letu 1954 je bilo deležnih pravic socialnega zavarovanja /34,1 %, v 1957. letu pa že 41 % vseh prebivalcev. Število zavarovancev bo še naraščalo, zlasti po uvedbi socialnega zavarovanja za kmečko prebivalstvo. Ker so od dajatev socialnega zavarovanja odvisni življenjski pogoji, je socialno zavarovanje izredno važno področje. Predpisi s področja socialnega zavarovanja, ki urejajo pravice zavarovancev, so izredno obširni, zapleteni in za zavarovanca težko razumljivi. Tu se pojavlja problem vlog, pritožb in upravnih pritožb za neuke stranke. Tudi večina odvetnikov ne pozna dovolj teh predpisov in so stavljene vlo- ge, pritožbe in upravne tožbe večidel slabe in ne zadenejo bistva problema. To velja tudi za tožbe, ki jih stranke vlagajo na zapisnik pri okrajnih sodiščih. Odvetniki v mnogih primerih nočejo zastopati stranke v takih stvareh. Mnogo tožb v sporih socialnega zavarovanja nastaja zaradi nepoznan j a predpisov ali slabega tolmačenja zapletenih in nejasnih predpisov. Tu bi omenili, da je Društvo upokojencev LRS v preteklem letu dajalo pravno pomoč svojim članom. Podružnice tega društva so uspele, da so bili zahtevki njihovih članov za prevedbo pokojnin na zavarovančevo zahtevo v pretežni meri pravilno sestavljeni in opremljeni s potrebnimi dokazili, tako da so jih ob pravem času predložili v odločanje pristojnim zavodom za socialno zavarovanje. Zakonito, pravilno in hitro poslovanje službe socialnega zavarovanja je velikega pomena. Če je to delo dobro ali slabo, tako ocenjujejo prizadeti državljani našo družbeno in državno ureditev. Družbeni nadzor nad delom te službe pa ni dovolj učinkovit. Organi samoupravljanja socialnega zavarovanja so preveč osredotočeni na sedežih okrajnih zavodov za socialno zavarovanje. Zavoljo tega ni dovolj osebne in materialne spodbude zavarovancev, kako gospodarijo z nemajhnimi sredstvi skladov socialnega zavarovanja. Tudi ni nobenega nadzora nad delom administrativne službe zavodov. Slaba stran upravljanja v socialnem zavarovanju in pomanjkljivi družbeni nadzor nista združljiva s splošnim razvojem socialistične demokracije, saj sta celo na tistih področjih, kjer trošijo manj sredstev, samoupravljanje in javni vpliv občutno močnejša. Na področju socialnega zavarovanja bi moral biti večji družbeni vpliv neposrednih proizvajalcev in ostalih državljanov. Na sodišče prihajajo kritični primeri. Taki primeri, ko je Republiški zavod za socialno zavarovanje spremenil ali odpravil nepravilno in nezakonito odločbo prve stopnje, do sodišča sploh ne pridejo. Lahko pa bi ugotovili, da se je kakovost dela pri organih so- cialnega zavarovanja v zadnjih letih močno izboljšala. Ko govorimo o ugotavljanju in praznovanju pravic zavarovancev bi poudarili, da so zavodi za socialno zavarovanje po sedanji ureditvi dejansko stranka, ki je dolžna priznavati in dajati zavarovancu dajatve, ki gredo po zakonitih predpisih. Obenem pa so zavodi organi, ki odločajo o tej pravici, torej tudi o svojih obveznostih. Gotovo bi bilo bolje, Se bi glede civilno-pravnega razmerja med zavarovancem kot upravičencem in zavodom kot zavezancem, kadar zavarovancu ne priznajo zahtevane pravice, odločalo o zavarovančevi upravičenosti redno sodišče. Taka ureditev pa terja spremembo sedanjih predpisov o postopku za priznavanje pravic socialnega zavarovanja, s čimer bi bolje zaščititi zavarovanca. Tudi pri sedanji ureditvi lahko uvedemo upravni spor, toda pri težjih primerih je postopek pri organih socialnega zavarovanja dolgotrajen, postopek pa se podaljša z obravnavanjem problema pri upravnih in sodnih ustanovah. (Iz poročila Vrhovnega sodišča LRS za leto 1958, na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine). RAZNO R. C. Kropa: Svoje vprašanje bi morali pravzaprav nasloviti na zdravnika. Pravnik Vam lahko odgovori samo, da tak primer preišče posebna zdravniška komisija. Vsekakor pa je lahko smrtna nesreča, če se ugotovi, da je kap povzročil dvig pretežkega predmeta. Priporočamo pa, da se obrnete na kakšnega zdravnika, ki pa mu morate zadevo podrobneje opisati. bi bilo podjetju »Dental« ljub®®1 če Poligalant ne bi uspel s Pr°' izvodnjo umetnega zobovja, k«1 bi sicer v bodoče teže prodaja1’ surovine tobotehnikom in od n j111 kupovali umetno zobovje. To se nam dozdeva prav zavoljo ^ ga, ker so nam v »Dentalu« sv®^ tovali, naj ne propagiramo & delkov Poligalanta. Tudi ne razumemo, čemu n*. Stomatološki kliniki v Ljubija11 doslej še niso povedali mnenja o Poligalantovih izdelkih, če s_ v tem podjetju na pravi poti, P°* tem jim kaže svetovati in poma' gati. Toda ali res nekateri str°' kovnjaki-stomatologi nočejo P®” vedati odkrite besede o domače1® izdelku samo zaradi tega, ker s. bojijo »slabih odnosov« s tisti®1 zobozdravstvenimi delavci, ki ' prostem času delajo umetno z°” bovje in ga prodajajo »Dental®'' Zaradi te bojazni delo v podjeU Poligalant počasi napreduje. Ne' davno pa smo mimo tega mora uvoziti precej umetnih zob, str0" ški v skladih socialnega zavar0" vanja pa so spet narasli. Kaj naj torej storimo? Na stalni konferenci mest Opatiji smo slišali, da so izdata preventivnega sklada socialnee, zavarovanja znatno manjši °7 dohodkov. V nekaterih komu®® (je rečeno v referatu: Vpliv ljU| skih odborov na usmerjanje de*^ sredstev gospodarskih in drug® organizacij) so še nekatera nere_ šena vprašanja. S sredstvi skl®j dov socialnega zavarovanja P® c, na primer lahko pomagali galantu pri njegovem bodoče®^ delu. Sredstva preventivi®1® sklada lahko uporabljamo jemu za razširitev zdravstve®1 ustanov. Toda hudo napak bi ® lo, če bi zdaj ugotavljali, da 1 vodom za socialno zavarova®1 ,ne more biti mar, kako del®1 v nekem podjetju, ko hkrati uš tavljamo, da nastajajo pri Pr°', vodnji zobarskih pripomočk® zelo težki problemi. Če je te®1 tako, potem naj bi o tem vp®® šanju razpravljali tudi na SV® za zdravstvo LRS. Ne bi bilo ® pak, če bi vplivali na storu®1^ loge v zdravstvenih ustanov"3 da bi se resneje pričeli ukv3^, jati z nekaterimi problemi Pjj^. iz vod je umetnega zobovja'. 1 trebe so še velike. V zobnih bulantah pa bodo vse dotlej ^ kale dolge vrste zavarovan®6 J dokler bodo zobotehniki le jj primera do primera izdelo®^ umetno zobovje in dokler bo s cialno zavarovanje drago PlalL valo usluge zobotehnikom in ta.: DELOVNA DOBA podpiralo »privatno prakso*« I. C. Bobovk: Ali se šteje v se zdaj pojavlja v drugačni ob® delovno dobo čas, ki ste ga pre- in luči. bili v stari Jugoslaviji na orožnih * vajah, za katerega pa je delodajalec vložil odjavo pri takratnem okrožnem uradu? — Odgovor: Tudi po starih jugoslovanskih predpisih je veljalo pravilo, da ne preneha delovno razmerje za čas orožnih vaj. Če vas je delodajalec odjavil, s tem ni moglo prenehati delovno razmerje in bi se torej moral čas, ki ste ga prebili na takih vajah, všteti v delovno dobo pod pogojem, da ste bili vsaj eno leto zaposleni, preden ste morali ske pravice, na vojaške vaje. Nace Borštu** »Poligalant« je bil usta«® ijen po vseh predpisih o ®® . navijanju gospodarskih orga®1* cij. Podjetje izdeluje umetno « bovje. Kolektiv je dobil že naročil iz drugih republik 0\jj države. Tisti, ki bi mu nior pomagati, ne storijo ničesar, i®® več le dvomijo o kakovosti govega dela. Ali bo res to ®® jetje ostalo brez domov* NA RAZSTAVI REVOLUCIJE _r, _ E NOT N Miš SKOJ na novi poti rvrvJ n , , Od 12. do 19. junijei Obiskovalcu razstave je današnji čas kot povečevalno steklo: *kozi njegovo kristalno lečo zlahka določi vse tiste drobne, nežne kali, ki so se v desetletjih razrasle v mogočno drevo. Za vsakim negibnim obrazom, ki ga ogleduje na mrtvem dokumentu, za slehernim pomembnim stavkom, ki ga je nekoč odtisnil ciklostil na cenpn papir in za neštetimi policijskimi ukazi srečuješ neverjetno upornost, klen idealizem, čvrsto vero ne enega, marveč tisočev in tisočev. Poedinec ni pomenil nič! Se manj kot to. Partija je bila moč, ki je iskala opore v ljudeh, da je zgrmel stari red s tečajev in je človek zagospodoval nad samim seboj in svojo bodočnostjo. A vendar je bilo mnogo poedincev, ki nam s svojimi primeri dela in požrtvovalnosti predstavljajo Partijo; imena le-teh se dandanes zlivajo z veličastno bitko revolucije v simbol napred-nega, človeškega. V njihovem delu iščejo mladi ljudje svoje vzornike, jih posnemajo in pomenijo jim prav toliko kot — Komunistična partija. Mnogi izmed teh komunistov ne žiye več. Zakon o zaščiti države je v času januarske diktature podpisoval smrtne obsodbe, fašistične krogle so prebijale srca na frontah rdeče Španije, okupatorjevo nasilje je ubijalo zavedne in svobodomiselne domoljube. In po vojni, v času izgradnje, je dogorelo marsikatero revolucionarno srce. svojo okolico« —■ je Se zmerom govoril Ivo. Tine se je otresal spominov na preteklost. Podvojil je pozornost. »■Vsi skojevci morajo postati člani raznih društev, ki so na tako imenovanem dobrem glasu, s prizadevanjem morajo postati člani vodstev teh legalnih organizacij in se tako prikopati do možnosti uveljavljanja komunističnih načel in teženj med ljudmi!« Nato so člani pokrajinskega komiteja poročali o delu svojih osnovnih organizacij. Pripovedi so bile kot Ista po devetnajst sto tride-±setem so bila najtežja v življenju f.. Komunistične partije. Zandarme-j3a in policija, vohuni in provoka-pristaši vseh mogočih strank so mljali za vsakim vogalom. Komuni-t\so izvrševali svoje naloge* v senci Monetov. Lepoglava, Sremska Miloviča — koncentracijska taborišča pl vzoru Hitlerjevih v Nemčiji so ,lla nenasitna. Jarem ilegale je še Jo^il aktivnost Partije. Legalne or-^nizacije, v katerih so delali komu-ls{i> pa so se slej ali prej utapljale tiraniji vladnih paragrafov. Ban-p® vlada je v jeseni leta 1935 raz-pstila najmočnejšo in najbolj mno-Jcrio organizacijo delavcev — dru-tva »Svobod« — z motivacijo, da so vteveč komunistična! Vendar pa je bilo vse več poti, ™ katerih je oblikovala Partija svoj rr°Qram. Če ji' je režim nekje za ^fatek čas onemogočil delovanje, se •* ie drugod nevede umaknil, če je VHšel na sled prekaljenemu, izkuše-»emu komunistu, se mu je ob tem j-viuznil med prsti mlad skojevec, ki ^ že drugi dan lahko zamenjal sta-Teišega člana Komunistične partije. Mejnik v Življenju skoj, bESNE ROKE KOMUNISTIČNE PARTIJE . Tine je vstopil v polno cerkveno adjo. Pod roko je stiskal velik za-ptek. Nekaj minut se je nerodno pVžaZ okoli stebrov pri vhodu, po-.ewi pa je nenadoma izginil za po-®°bo svetniškega Antona. V program erkvenih ceremonij zaverovani Ijub-lanski meščani, ki so po stari na-adi iznad odprtih molitvenikov Bledovali svet okoli sebe, niso imeli a mar Tinetovega obnašanja. Prav je še deset drugih, praznično .vlečenih mladih fantov, neopazno z9inilo za Antonovo podobo. . Ko je vstopil Tine v mračno klet< Je Pohitel, da je vsaj za silo pospra- vi Po mizah in razporedil stole. Za- !tefc, ki ga je prinesel s seboj, je stisnil v kot na klečalnik in se pri em poredno nasmehnil. Kmalu za njim šo prišli še dru- Stane, Peter, Lidija, Ante, Vlado, ^°ize, Ivo... , *Kdo neki si je ižmislil ta cer-Peni bunker?« je zanimalo Franč-v®. Toneta Razingerja (padel na Banski fronti), ki je prišel na ta se-, pokrajinskega komiteja SKOJ emisar Kominterne in predstav-lk Komunistične partije. ^ *Raztresenov Stanko nam je po-^ a9al! Premišljevali smo, kje bi bili taibolj varni. Tako smo se odločili j® ta prostor. Stane ima zveze s Bnčiškanarji, pa nam je pribaran-jj ključ!« — Tinetovo lahkotno pri-^ Padovanje je odgnalo zadnjo sled ^Bupanja do hladnega prostora. ^°jevci so posedli za mizo. . Študent Peter — Bojan Kraigher ^ le zapisal na rob svoje beležnice r ^Poletje 1935«. Potem je prepustil s ki. da je samovoljno zaznamovala ^ Sv}nčnikom vse mogoče čačke po Bpirju, njegova misel pa je pozor-tQ _ Prisluškovala zbranim besedam 0 ^ariša Frančka, ki j je pripovedoval ^ Barikadah Partije v svetu. Za njim u Q°voril Ivo. Prišel je iz Zagreba n f član CK SKOJ. Brez dolgovez-2 9® uvoda je začel razglabljati ote-0 Komunistične partije in SKOJ, Tlačnih monarhofašistične diktatu-„ tn o možnih oblikah revolucionarja boja. ijr 'J • vse preveč posedamo doma, v šJifBicah, stiskamo glave in nekaj lkJ-a7n°, a ne napravimo ničesar! rednost komunista pa ni in ne mo- st? v pripadnosti, simpatizer- aktivnost mora biti očitna v de- du je bil v trenutkih kot raz-°Jen.- pazljivo je sledil pripovedi, jtekj1 P-a 36 tava^ po sPominu v * • * ®il je vajenec. Z drugimi vajenci g0sP°Liral »dobrine«, ki so padale z Poharjeve mize. S prijateljem Jo- žetom (Hodoščik — padel med koroškimi partizani) sta bila svobodaša v Črnuškem društvu. Tu sta spoznala Mirka, Maksa in Ceneta, fante, katerih misli so bile vselej polne pre- kronike iz življenja SKOJ med rdečimi revirji v Trbovljah, ob svitu jeseniških plavžev in martinovk< med stroji mariborskih tekstilcev, na Ptujskem polju pa vse do ravnic prekmurskih zidarjev. Šentjurčeva Lidija je pripovedo« vala o neugaslem ognju v komunistih — o aretirancih v zloglasnih ječah Lepoglave. Sama je prišla od tam — pred kratkim so jo izpustili. Da bi se ognila policijskim ovaduhom je na poti v Ljubljano izstopila iz vlaka že v Polju in je potem prišla peš na Na IV. državni konferenci SKOJ v Zagrebu je bil izvoljen Boris Kidrič za sekretarja Centralnega komiteja SKOJ. Tega leta je bilo včlanjenih v SKOJ dva tisoč mladincev in mladink, leta 1938 že devet tisoč, leta 1940 sedemnajst tisoč osem sto in ko je okupator napadel našo državo že trideset tisoč pričanja v zmago delavskih pravic, ki si jih prav tiste čase zaman iskal. Tine in Jože mnogokrat nista znala pretehtati besed, ki sta jih slišala; krivičnost tedanje družbe sta bolj občutila kot pa bi si jo znala razložiti. Toda zanimala sta se za vse. Zanimala sta se tako kot drugi vajenci. Neki dan sta se udeležila sestanka vajenske mladine v dvorani Delavske zbornice. Ze takrat so se pozdravljali s stisnjeno pestjo. Potem sta se udeleževala teh sestankov več mesecev, dokler niso zaprli nekaterih fantov, naj odločnejših voditeljev v boju za pravice vajencev. In spet sta bila z Jožetom prepuščena cestam Ljubljane. Zdaj že zrelejša in razsod-nejša! Ko se je Slak vrnil iz zapora, so se našli. Zdaj kot stari, zaupljivi prijatelji. Slak ju je spoznal s Petrom. Postala sta člana SKOJ. Udeleževala sta se sestankov, študija, pomagala sta Partiji, kot sta pač vedela in znala. Ob večerih sta poslušala radio, Jože si je sam napravil enocevni sprejemnik. Lovil ni kdo ve kako dobro, vendar pa je iz njegovega zvočnika vsak večer ob deseti uri odmevala internacionala moskovske radijske postaje. Razstresanje listkov, napisne ak-cijej raznašanje literature, spremljanje tujih gostov-komunistov, kurirska služba — to je bilo delo članov SKOJ. Ob večerih so se sestajali, kjer je že bilo. Najraje nekje na samotnem kraju. Lahko da jih je na^ ganjal kmet pri Klečah, češ da mu kradejo krompir, ko so se sestali ob robu gozda pri mestnem vodovodu; lahko da jim je nezaupljiv vratar de-lovodske šole zaprl učilnico, ko je posumil v njihov »študij«. Tako vse do tega sestanka v kleti frančiščkan-ske cerkve. Koliko časa še tako? • * * »Naloga nas mladih komunistov je, da najdemo takšno legalno delo, v katerem bomo lahko vplivali na ta sestanek v cerkveno klet. Njene žive besede so bile kot kapljice vnetljive tekočine na tlečo netivo. Uporno kljubovanje ujetih, mučenih in obsojenih komunistov je bil najboljši kažipot mlajši generaciji. Proti poldnevu je bil sestanek končan. Tedaj je Tine postregel tovarišem, ki so se zbrali iz raznih krajev Slovenije, s skromnim prigrizkom. Ta je bil pripravljen v tistem velikem zavitku, ki mu je delal toliko preglavic, ko ga je spravljal skozi cerkveno vežo, mimo meščanov, v klet. Mladi skojevci so se poslovili. Iz-, gubili so se na vse strani — proti tromostovju, kolodvoru in proti pošti. Čeprav so se oddaljevali drug od drugega, je vsak od njih čutil, da so se na tem sestanku v frančiškanski cerkvi zbližali med seboj. Zbližal jih je novo zamišljeni delovni program, učvrščena medsebojna po- vezava, enoglasna izvolitev Lojzeta Ocepka iz Trbovelj za sekretarja pokrajinskega komiteja in na koncu — dogovor za ponovna srečanja. * * « Eno izmed prvih pomembnih srečanj je bila vsekakor četrta državna konferenca v Zagrebu. V zakotni ulici so se srečali skojevci, to pot z mladimi komunisti iz vse države. Na tej konferenci je govoril o delu SKOJ v Sloveniji tovariš Romič — Boris Kidrič. Konferenca je izvolila delegate za VI. kongres Kominterne, ki je bil v jeseni istega leta v Moskvi. Izvoljeni delegat Boris Kidrič je na kongresu Kominterne podal skrbno pripravljeno poročilo o življenju mladinske komunistične organizacije v Jugoslaviji. Svoj referat je naslonil predvsem na prikaz izredno težkih pogojev dela komunistov, ki so živeli v večnem vrtincu preganjanj, procesov, zaporov in smrtnih obsodb. Samo od leta 1929 — od časa zloglasne januarske diktature — pa do leta 1935 se je v sodnih dvoranah kraljevih sodišč Državne varnosti zvrstilo 428 procesov, na katerih je bilo 1698 zavednih, revolucionarnih borcev za delavske pravice in Komunistični partiji predanih tovarišev obsojenih na skupno 4305 let robije, 17 komunistov pa je bilo obsojenih na smrt. • • • Bližal se je konec leta 1935. Z njim je prihajala vse bolj do izraza povečana aktivnost skojevskih organizacij. V jeseni je začel izhajati mladinski časopis — Mlada pota — ki so ga urejali in v katerega so dopisovali skojevci. SKOJ — desna roka Partije — je bil zanesljiva zveza, preko katere je prihajalo Delo, glasnik Komunistične partije, ki so ga takrat tiskali v Parizu, in druga komunistična literatura v roke zavednih delavcev. Skojevci so prizadevno sodelovali v raznih društvih, krožkih, sekcijah in klubih: družbena aktivnost in povezanost z novimi tovariši je polnila njihove vrste in. ji pomlajevala Komunistično partijo. ’ • * * S tovarišem Marcelom Kronigger-jem sva hodila po razstavi revolucionarne preteklosti in se ustavljala pred fotografijami minulega časa. Marcelu je tu pa tam zaigral izraz presenečenja na obrazu: »So stvari, ki še zdaleč ne kažejo svoje prave vrednosti, kadar jih doživljamo neposredno. Šele čas je nezmotljiv ocenjevalec! Od dogodkov, ki sem jim bil priča, je moralo preteči četrt stoletja, da jih danes lahko ocenjujem in jih lahko komurkoli predstavim v njihovi popolni resničnosti!« Nemara je res dandanašnji čas tisto povečevalno steklo, skozi katerega gledamo preteklost in jo spoznavamo kot jasnejšo, razumljivejšo podobo preživelega časa!? »Glejte« — me je pogledal tovariš Marcel — »večkrat sem se vprašal, zakaj srng se takrat zbrali ravno v cerkvi? No, saj smo se drugače zbirali v gozdovih, na izletih, v šolskih razredih, v kakšnem 'zapuščenem tovarniškem skladišču. Vendar pa smo se za tako važen sestanek še najlaže odločili za levje žrelo, za kraj, kjer se nas je orožnik najmanj nadejal. Podobnega drznega izigravanj? sovražnika je bilo'še v poznejših letih za celo knjigo. Spomnimo se samo Tomšičeve tiskarne, ki je v drugem letu okupacije nemoteno delovala polnih devet mesecev v Šubičevi ulici tik ob italijanski kvesturi!« Tako nam predstavlja dogodke razstava — Štirideset let KPJ. Brez nepotrebnih uvodov vodi obiskovalca v živo dogajanje štirih desetletij, ki zgovorno molčijo iz negibnih dokumentov. Tu so kot na dlani vsa leta kalvarije delavskega razreda, štrajki, uspehi in padci, diktatura, policijski paragrafi... In ob vsem tem. ob vsakem še tako neznatnem dokumentu je pričujoča neugnana sila tolikanj preganjane Partije. (Nadaljevanje prihodnjič) EKSPRESNI MOTORNI VLAKI NE VOZIJO Dvanajstega junija je Generalna direkcija jugoslovanskih železnic ustavila promet novih ekspresnih motornih vlakov. Ukinjeni so ekspresni vlaki na progah Beograd—Niš—Skoplje, Beograd—Zagreb—Ljubljana in Beograd—Vrpolje— Sarajevo. Ta ukrep je bil potreben, ker so se na motorjih teh vlakov stalno pojavljale okvare. Direkcija je sestavila posebno strokovno komisijo, ki bo proučila vzroke okvar na motorjih ter omogočila ponovno uporabo teh vozil. PŠENICO ŽE ŽANJEJO V Makedoniji in južnih območjih Srbije so že začeli žeti pšenico (kar petnajst dni prej kot običajno). Pšenica je ob zadnjem deževju ponekod polegla, vendar kaže, da to ne bo bistveno vplivalo na pridelek. Po cenitvah strokovnjakov bo pridelek italijanske pšenice letos večji kot 40 osto-tov na hektar. S to pšenico je v državi posejanih okoli 320.000 ha površin (osemkrat več kakor lani). Vseh površin, zasejanih s pšenico, pa je nekaj več kot 2 milijona hektarov. Družbene kmetijske organizacije bodo imele na razpolago za letošnjo žetev okoli 2100 kombajnov, tisoč več kakor lani. S kombajni bodo poželi predvsem italijansko pšenico. NOVI LESNI KOMBINAT V ČRNI GORI V Rudešu pri Ivangradu so začeli graditi velik kombinat za predelavo lesa. Razen žaga bodo v kombinatu obratovale tudi tovarna sul-fatne celuloze, tovania vezanih plošč, papirja, lesonita in še nekateri drugi obrati. Kombinat, ki bo začel poskusno obratovati prihodnje leto, bo dajal letno na trg okoli 12.000 ton lesonita, 4000 m2 vezanih plošč, 24.000 ton celuloze, 18.000 ton papirja, 2400 ton klorove soli in še več drugih izdelkov. V kombinatu bo zaposlenih okoli 2000 delavcev. ' ZADARSKI SEJEM Od 14. do 28. junija bo v Zadru mednarodni sejem pomorstva, ribištva in turizma. V okviru sejma bo tudi več posebnih prireditev in strokovnih razstav, tako pomorska razstava, ribiška razstava in razstava, ki bo prikazovala turistično dejavnost. Med strokovnimi razstavami bo verjetno najbolj zanimiva razstava »Aktivni akvarij«. NADALJNJA GRADITEV JADRANSKE MAGISTRALE Pred nekaj dnevi so začeli dela pri graditvi novih odsekov avtomobilske ceste vzdolž jadranske obale. Po podatkih iz podjetij, ki gradijo, in po podatkih tehničnih enot JLA, ki sodelujejo pri graditvi, bodo letos zgradili 80 km novega cestišča. ZA 50 MILIJARD HRANILNIH VLOG Letos januarja so prvič presegle hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah znesek 50 milijard dinarjev. To kaze, da se je'v zadnjem času varčevanje v naši državi močno povečalo, saj so znašale vse hranilne vloge lani marca komaj 37 milijard dinarjev. Po znesku hranilnih vlog je na prvem mestu Srbija (17 milijard), Slovenija pa je na drugem mestu (13 milijard). KOVINSKO PODJETJE V MLADENOVCU V Mladenovcu so ustanovili novo kovinsko podjetje »Progres«, ki bo proizvajalo komnose-ške stroje, stroje za gradbeništvo in razne druge kovinske izdelke. DVE MILIJARDI ZA MODERNIZACIJO TELEFONSKEGA PROMETA Generalna direkcija PTT službe zaključuje pogajanja s tujimi tvrdkami o nakupu visokofrekvenčnih telefonskih naprav. Nove UKV naprave so predvidene za liniji Beograd—Skopje in Beograd—Zagreb—Ljubljana—Split—Reka. Razen tega bodo verjetno kupili tudi 150 naprav za visokofrekvenčno telefonijo, ki bodo vključene v telefonski promet že prihodnje leto. NOVA KLAVNICA V SREMSKI MITROVIČI V Sremski Mitroviči je začela poskusno obratovati nova industrijska klavnica. V tej klavnici bodo klali živino, konservirali, zmrzovali in predelovali meso. V njej bodo lahko letno zaklali in predelali 120.000 mesnatih svinj ali 150.000 be-konov, 15.000 goved in 30.000 ovac. Klavnica bo lahko obratovala v dveh izmenah. PRVI TRAMPER ZA POLJSKO V ladjedelnici Split so splavili prvi tramper, ki ga naša podjetja gradijo za Poljsko. Tram-perju so dali ime »Chopin«, imel pa bo 10.600 BRT ter bo plul s hitrostjo 16 milj na uro. Ta ladja je prva iz serije ladij, ki jih je poljska država naročila v naših ladjedelnicah. mmirn mm eim f«0 šMSTf/PimrijttMii Komunistična mladina ljubljanske univerze je z mnogimi protestnimi zborovanji, demonstracijami in stavkami zahtevala pravičnejšo družbeno ureditev in s tem izražala svojo solidarnost z delavskim razredom v njegovem boju za svoje pravice ZAPISKI Z REPUBLIŠKEGA POSVETOVANJA O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH Za osebno srečo po navadi navda s°ponosom. To- novanjlke skupnostfSmJrs?kieS^a tak° “f61311! nove družinske nadzorstva in da bodo mlajši da ali smo zaradi tega osebno zato ker občinski ^iud^d odhoH “sta ve’ °!r?cl do materi- ^hko tudi spali tam, dokler ne bolj srečni?. Kar priznajmo, da še niso razpravljali in p« g Pnh0da Z dela ne b°d0 breZ pridej° matere P°n^. nam ne pride na misel, da'tudi nadrobnih delovnih načrtov sta- sr°e« tonarKa PnSPeYa k osebni novanjskih skupnosti ter jih ustvaria°ti!n?0r namreČ predložili delovnim kolektivom, ustvarja tisoč reči. Tudi urejeno da bi sami odločili za kai bodo udi0dVoahnra’hrVflannOSknaŠih 0tr0k’ daH denar’ ki 80 Se mu P^sto- atSSoArSi„z!‘.k*z,‘"v2'rS volino odrckIi v prtd skup"os“- so prav gospodarske organizacije Sindikalna organizacija je to- • .. .* t-” ------ ovuj dale zadnja leta že 10 milijard rei že veliko storila za utrditev ust.a^vl3a^Ju raznih servisov, ki ložaj za »zasebno fušanje«. Naša • ____• , nai bi razbremenili zanoslene že- inSnek-Hick-a dn^Ka r»a s« Dvakrat premislimo, preden ustanovimo servis Doslej skupnosti so se stanovanjske Utegne se zgoditi, da bodo ti ser-predvsem posvečale visni delavci izkoriščali svoj po- dinarjev, od lanskoletnega dobič- gmotne osnove stanovanjskih naj bl razbremenili zaposlene že- inšpekcijska služba pa je še pre-ka pa so na spodbudo sindikatov skupnosti, premalo pa se je uve- gospodinjskem delu in šibka, da bi jih lahko nadzoro- predvidele v te namene 8 mili- Ijavila pri sestavi njihovih de- 7? hš™ “?luge- bodlsl vala- Predvsem pa tudi ne mo- jard. Toda dobršen'def tega“d^- lovnTh” pragrlmov in^Sbela' 23 ?vete bodi^. "a Posa- remo pričakovati, da bi občinski7 „ ’-x-- . . . P § 111 Poskrbela, mezne družine. Marsikje je to v ljudski odbor z raznimi olajša- z dvodnevnega republiškega posvetovanja o vlogi, delu in nadalj* j realizirati. redu in prav. Toda dogaja se, da vami glede družbenih obveznosti n>iem razvoju stanovanjskih skupnosti in o izvajanju socialistične 'T uc- yiugiamov in posKroei; narja lezi neizkoriščen. Ponekod da se začno čimprej realizirati. Velika pripravljenost za delo Republiško posvetovanje o različni, kar stanovanjskih skupnostih je po- omenjeno posvetovanje. _ --------j “ o — ^ x aziiinjiij. uiajoa- . 0 * --^ v v* m« " redu in prav. Toda dogaja se, da vami glede družbenih obveznosti nJe*n razvoju stanovanjskih skupnosti in o izvajanju socialistične ustanavljajo servise, zlasti pral- hotel dotirati takšne servise, kjer Politike na vasi, ki ga je 5. in 6. junija sklical GO SZDL. Na sliki: niče in krpalnice, tudi tam, kjer bo možno kakršnokoli izkorišča- delovno predsedstvo: tov. Miha Marinko, Vida Tomšič in Franc ni velikih potreb in zato tudi nje poedincev. Kimovec-Žiga niso polno izkoriščene. To pa po- Za sosesko bi bilo nedvomno , , . , ,, dražuje usluge in ustvarja neza- koristneje, če bi uredila dober da bi vedeli, čemu bo šel denar, šest obrtnikov. Nič bolje ni v ti- P°faza10 tual dovoljstvo med tistimi, ki jih servisni obrat, kjer bi bil orno- ki 80 se mu odrekli. stih stanovanjskih skupnostih, kazalo predvsem, da so'naši de- kjer1 družbene0nr2ani7aHiP veki?’ fesnično Potrebuiejo. Mar ne do- gočen reden nadzor. V večjih . Osnovna slabost sindikatov pa kjer prevladujejo delavci. Videti lovni ljudje v raznih družbenih iaio delo za izholišanla kaz.l?:,e. to> da družbene organi- servisih je tudi laže izpopolnje- le> da niso poskušali aktivno je, da Socialistična zveza in dru- organizacijah in društvih, ki re- skih nosoiev družin ^ zacl;!e ln svet stanovanjske skup- vati delovno organizacijo in s vPRvati na delo v posameznih ge politične organizacije niso do- šujejo družinska vprašanja že leni uspehi Doslei so mnai* nr»d n°Stl ^ p°z"ajo d°volj razmer tem pocenjevati usluge ter pa- stanovanjskih skupnostih, da de- volj pazile na izbor in sestavo veliko storili za to, da bi stano- vsem tiste' stanovani^kp tt-nnnn SV?je,m deiovnem področju, in žiti, da s svojo dejavnostjo ne lavcev niso seznanjali z njihovi- svetov in na neprijetne posledice, vanjske skupnosti, ti novi organi sti kier ie Snciaiilti^na .P drugič, da zbon volivcev niso kaj presežejo delovnih okvirov ser- mi nalogami, jih spodbujali, da ki jih utegne povzročiti nevskla- družbenega samoupravljanja na prevzela vso iniciativo nri dahf pnda razPravllaliv ° ustanavlja- viša in se uvrstijo med gospodar- bl, se bolj aktivirali pri sestavi jenost med socialno sestavo sose- področju komune in socialne po- Marsikje pa ta orglnizaciia ni n^. SeJV1fov? pa tudi; ds ske organizacije. delovnih načrtov sosesk in pazili, ske in svetov. Ker imamo še. litike, čimprej zaživele, razbre- priiela valeti nno fstn ^ t„d ob?mskl ljudski odbori niso do- Kako je s samoprispevkom? da se planirajo res take službe, okrog sto iniciativnih odborov menile družine vsakdanjih skrbi, sindikati ki so nri ikcifi rtvph V° i, Presodlli upravičenosti in- Nekatere stanovanjske skup- kl bodo soseski najbolj v prid. stanovanjskih skupnosti, je torej ki marsikomu kalijo srečo, če- tretjin pokazali vso vnemo zato Vest Cl;|- nosti 80 sicer že uvedle samopri- Seveda pa se da tudi to opra- še čas, da vsaj v novih soseskah tudi ima razmeroma velike do- se ni čuditi če daleč caoliain za Jasno namreč mora biti, da se spevek, nasploh pa še zmerom ni V svetih stanovanjskih ne bo podobnih nepravilnosti, hodke. V Sloveniji je ta skrb za dobrimi stanovanjskimi skup- žena> ki se ukvarja izključno z Jasno> po čem nai bi Sa določali, skupnosti je ponekod zelo malo Prav gotovo bo delavec, ki se J® uveljavljanje stanovanjskih skup- nostmi oziroma če jih še niso gospodinjskimi opravili, ne bo da bl ravnali pravično. Nedvom- delavcev. Tega pa niso sami kri- sam odrekel dobičku v tovarni, nosti temvečja, ker se zaradi na- niti ustanovili Za uspehe oa sre Posluževala uslug javne pralnice no b? tudl samoprispevek eden vi, temveč celotni zbon volivcev, da bi s tem koristil skupnosti m gle industrializacije in množične zahvala tudi tistim občinskim ali krpalnice, če lahko sama vse ?zn]ed vlrov dohodkov, s katerimi kl so izvolili svete stanovanjskih olajšal tudi svojim sosedom živ- vključitve žena v družbeno pro- ljudskim odborom ki so sorevi- opere in zašije za svojo družino. bodo razPolagale stanovanjske skupnosti. Na področju ljubljan- Ijenje, hotel natančno vedeti, kf izvodnjo ostreje kaže potreba po deli, da *o stanovanjske skupno- Servisi so namenjeni predvsem skupnosti. Vendar pa bo tako .ske občnre Center, na primer, ko bo uporabljen denar, ki ga J® J P zaposlenim ženam, ki pri rednem zbram denar veliko manj pome- J® v devetih svetih stanovanjskih žrtvoval in bo tudi bolj pazil na i ----------------- družbenem delu ’ več zaslužijo nd kot Politično-vzgojna vloga skupnosti le pet delavcev, med- to, da ga bo stanovanjska skup' kakor izdajo za storjene usluge’ samoprispevka pri utrjevanju so- tem ko so v njih kar štirje pred- nost čimprej in kar najbolje i2' Za nezaposlene pa so te usluge Udarnosti in povezovanju sose- stavniki svobodnih poklicev in koristila! predrage! Servisi naj bodo torej ske- Jasno ie tudi, da samopri- prilogojeni resničnim potrebam. speyek ,n.e bo zniževal realnih Ker bodo večino teh sredstev za ^a^^ vrednost uslug, ki nam ureditev raznih servisov prispe- 3lh bodo nudili razni servisi, bo vale prav gospodarske organiza- vsekakor presegala vrednost sa-cije, bi morali delavci na zborih n^Pjispevka. volivcev budno paziti, da v de- Ne morerno pa se strinjati s Po novem zakonu bo stano- standard delovnega človeka - oi lovne programe stanovanjskih Predstavmkom bežigrajske obči- vanjska skupnost urejevala in iz- razumevanja gospodarskih orga-skupnosti ne bodo vključeni ne- na posvetovanju, češ da bi boljševala življenjske pogoje nizacij za potrebe soseske in se-potrebni servisi - na škodo po- bll° dobro določiti samoprispevek svoje soseske z dotacijami občin- veda od organizacij, ki bodo pO' trebnejših. P° osebnih dohodkih, »ki jih pa skih ljudskih odborov, gospodar- magale izvesti njihove načrte. V Mariboru na primer imajo Zal m m°goče ugotoviti, ker še skih organizacij, zdravstvenih Tam, kjer so ta društva in orga'-, že 21 servisov za pomoč’v go- kimamo tako poštenih ljudi, da ustanov, pa tudi s samoprispevki nizacije aktivne, se bodo sred-spodinjstvu, nameravajo oa iih J1? PrilavlJall<‘. Vsi tisti, ki prebivalstva in s prispevki od stva stanovanjskih skupnosti lah' ............... P podobno mislijo, delajo našim prireditev, ki jih bodo v njenem ko občutno povečala z raznimi delovnim lilldpm An’ nr, Imonif /-iT»rr O o v o . 14... : z : „ k__j • • Prizadevni stanovanjski sveti bodo imeli dovolj sredstev spodinjstvu, nameravajo pa odpreti še kakih 40 Vprašanje ‘je ^ODn.° delajo našim prireditev, ki jih bodo v njenem ko občutno povečala z raznimi če je potrebno toliko servisov iti deI“?vnim ljudem krivico in po- imenu organizirala razna društva kulturnimi in športnimi prire- ali no h) KUn „1,--------- a k zabijajo, da so posameznikovi in družbene organizacije. Mate- ditvami. Zakaj na primer ne bl ? Tl id {-»/'»T 7 rA 4 rr sA-rtAr* __________.1 _ _ t 7 1 ali ne bi bilo ekonomičneje da 5 ? ' Sr’ . 50 Posameznikovi in družbene organizacije. Mate- ditvami. Zakaj na primer ne bl bi jih uredili manj toda tiste , odkl °dylsni °d njegovega de- nalm pogoji za dvig življenjskega mogla stanovanjska skupnost or-boljše. O tem bi najlaže nresoial f°vne?a učinka, od tega, za ko- standarda bodo potemtakem od- ganizirati zabave? Zakaj ne bi okrajni zavod za posneševanie ilk° ^ presfgel. normo 1° si s visni od politike in razsodnosti organizirala športne prireditve gospodinjstva, ki tudi z ekono- L6™ zagot?vl1 večje prejemke. Ce občinskih ljudskih odborov pri pionirjev in mladincev, ki živ® —•v- ’ ... bi uredili plačevanje samopri- odmerjanju dotacij za posamezne na njenem območju? Prav gotovo tka po osebnih dohodkih, bi stanovanjske skupnosti - kakor bi nastopajoče prišli gledat vsi mične plati proučuje tovrstno de- uredili plačevanje samopri- odmerjanju dotacij za i javnost. Morda se v teh preve- sp®vka P° °sebmh dohodkih, bi stanovanjske skupnosti - kakor bi nastopajoče prišli gledat vsi likih načrtih glede ustanavliania P°te™takfm Prizadeli predvsem vemo, so na področju iste občine starši in bližnji sorodniki. Že ena servisov kaže slaba koordinacija rna^lJ VfJ8ev dfJavc®. 3n ■brn za lahko zelo različni življenjski sama taka prireditev bi na primer med raznimi družbenimi in so- pr. °st več odtegnili kakor manj pogoji in zato tudi zelo različne omogočila daljše letovanje social' spodarskimi organizacijami ter SI128--"™'. Se zmerom bi bilo potrebe po raznih ustanovah in no šibkejšim otrokom in bi zbil' premajhna prizadevnost Sociali- E,,? 1Cne;,e’,ce bl.na Primer ®a- službah, ki dvigajo življenjski žala prebivalce soseske, stične zveze da bi vskladila nji moPnsPevek na otroške ustanove družbeni pomoči delovni ženi, sti najboljši pomočnik pri reše- hovo delo in prizadevanja’ ’ d°!^al/ po šteVil,u otrok- ki se tako pri negi in vzgoji otrok ka- vanju komunalnih in socialnih Po izjavah mariborskih dele- ičeh.di ni a P°. sta.narinl kor pri gospodinjskem delu. vprašanj in so jih zato tudi gmot' gatov se nameravalo tako rniHH vfnHsu! m nuJno, da stanujejo v Uspehi .eg, prizadevanja p, se „„ pedprii. So™',.k”S° .SSŽhtSS? nju servisov da bodo razna manj- treba o samoprispevku še raz- jencFTziroma Tene^kar “doma' oMi^platevanj^ pa “ Kazalo tua; P« nas organizi- hrano na dom. Sredstva za pr®- Prizadevnost je vsekakor vredna niti po posvetovanju Fe nTenFt- Č m ° L družben1e P.rehra,ne- ureditev kuhinje bodo prispeval® pohvale, ima pa tudi slabosti, nih stališč J 4 kl bi oddajali na pol pnpravlje- gospodarske organizacije, za ka- no hrano in pripravljene jedi na tere bo to gostinsko podjetje P1*1 . dom. Izkušnje drugih dežel opo- pravljalo tople malice. Verjetn0 Sjiriflilajati zarjajo, da so take kuhinje bolj bi se dalo še marsikje tako zbolj' . 4* lVAiJN.au ekonomične in zato za potrošnika šati družbeno prehrano in orno' in večjega pomena kot obrati druž- gočiti delavskim družinam, kj®r Al Oiai.lV_? VCUljOEN.C; OJS-lipnUSll bene . prehrane s servirnicami. sta oba starša zaposlena, da 2a Med odmorom Glavna skrb — varstvo otrok Iznajdljivost in pol pripravljena hrana 2e dolgo se govori o tem, da pripravljeno in polpripravljen® kazalo tudi pri nas organizi- hrano na dom. Sredstva za pr®' Ankete, ki so jih doslej iz- večje udobnosti svojih stanoval-vedli sveti stanovanjskih skup- cev zapirajo oči pred potrebami nosti in podatki Društev prija- soseske in se brez pritiska skup-teljev mladine so pokazali, da je n°sti ne bodo otresli svoje oz-pri nas najbolj problematično kosti. varstvo otrok, če je mati zapo- Za urejeno varstvo otrok se-slena. Številni otroci so prepu- veda ne zadoščajo samo primer-ščeni ulici ali zaprti v stanova- ni prostori. S tem, če bo stano- _ ucue pienrane s servirnicami. sta ona starsa zaposlena, da 2° Stanovaniska skimnn^ v . , . . , , , Toda kljub temu se stvari ne pre- kosilo ne bi več uživale zgodaj g.« x,£v sr1 ali na hi,ro prtpravi)c"“ scem ulici ali zaprti v stanova- m prostori. S tem, če bo stano- ^t-auuvduj&Kd ssupnost je kot vem okviru, ki del( njih zato, ker starši ne dobe va- vanjska skupnost nadzorovala organ, družbenega samoupravlja- olajšujejo življenje. ruhov ali pa so pod nadzorstvom gradbene načrte za nove stano- f,ja, ^,na 0P0zarjati občinski Kakor smo že rekli, so naše ne. V marsikaterem gostinskem morda nekaj let starejših bratov vanjske hiše in zahtevala, da se Juaski odbor na vsa pereča vpra- gospodarske organizacije doslej podjetju pa bi se dalo preurediti Navedli smo del problemo'-' in sester, ki skrbe samo za nji- v niih predvidijo tudi ustrezni , poman,:,klPvostl v k?‘ vebko Prispevale za gradnjo raz- kuhinjo tako, da bi potrošniki ki iih ie obravnavalo posvetova' hovo varnost, medtem ko iih Prostori za otroška zavetišča, še „ ™a! .!.!'1 socialni dejavnosti in mh objektov, ki dvigajo življenj- lahko odnašali hrano na dom nie in nekaj pripomb k doseda' in sester, ki skrbe samo za nji- v nllb predvidijo tudi ustrezni ^3,/“ • p'JIUrt‘VR1J'yuf’L1 viK?' vedK0 Prispevale za gradnjo raz- kuhinjo tako, da bi potrošniki “ ilft ie obravnavalo posvetova- hovo varnost, medtem ko jih Prostori za otroška zavetišča, še ™r^al™ i? f°Palai dejavnosti in mh objektov, ki dvigajo življenj- lahko odnašali hrano na dom nie in nekai pripomb k doseda' vzgajati ne morejo, ker še sami ae bo opravila svojega dela Gre Fanju teh vSašInt fNekatera ho So si"dikati z ak' oziroma dobivali polpripravljeno njemu delu stanovanjskih skuP' niso vzgojeni Zato so zlasti Dru- tudl za to’ da saml člmveč sto- ten vprašanj. (Nekatera bo cijo dveh tretjin ustvarili v pod- hrano. Tudi od svetov stanovanj- nosti. Seveda so vprašanja, ki Jib SZ ?&?%££*& Sk” “S*" £ SSTS • ™ sa« as* ”>*• *** * ~ ............... - ------------—- — —- - rtncilrrHola tu iiTorH+ot/ č+o_ . . v ^ . sam o.xxx v iiiaiiu. TULU ua svciov SianOVanj- ucvcuct au vpid&čiiijčt, J ki bi jih skih skupnosti je odvisno, ali morajo rešiti, različna, glede n3 1 d 1*17"N 1 -7 _ 4- «4-1 Z h 1 _.. 1 H 11 i. J« 1 i ■ • i • * iT? čase poskrbela za ureditev šte- varava, se pravi, aa k!fwFrfnjske s%.Pnosti jahko ^ b°do te možnosti" izkoriščene ali to, da so življenjski ’ pogoji ir' case posKroeia za ureditev ste delovne žene delno prevzamejo v;zat0 80 sindikati dolžni so- koristile za ureditev raznih dru- ne. Stanovanjska skupnost Ivan potrebe no družinskih ustanovah tsasra sssr&r«: fr ssrus°„vss!: skr„. ^>° v ........ ...................... siej izkazalo, da lahko polno za' klicni ali nepoklicni. Občinski prehrano. Od sodelovanja in po-Ijudski odbori pa so za otvoritev moči delovnih žena bo odvisen novih otroških vrteov tudi že ve- izdatek za varstvo otrok. V in-liko prispevali iz komunalnih teresu sleherne družine pa je, da sredstev. je ta izdatek čim manjši! Kaže pa, da bo treba marsikje V mnogih stanovanjskih skup-temeljiteje razpravljati o tem, nostih torej že imamo družinske kakšna in kje naj bo ta nova ustanove. Toda otroško varstvo otroška ustanova, oziroma kje je še nikjer ni popolnoma urejeno, bolj potrebna, da bodo sredstva Celo v stanovanjski skupnosti smotrneje izkoriščena. Občinski Ajdovščina v Ljubljani, ki jo po-Ijudski odbor Maribor-Center je stavljamo drugim za zgled, otro-na primer žrtvoval 33 milijonov ci ne morejo ostati po sedmi uri dinarjev za gradnjo novega za- zvečer v zavetišču. Ce torej dela vetišča, ki bo sprejelo okrog 80 mati v drugi izmeni in če živi predšolskih otrok, medtem ko za sama z otrokom, mora za zadnje varstvo šolskih otrok še ni nič tri ure svoje odsotnosti plačevati storjeno. Ce bi zbori volivcev drugega varuha ali pa prepustiti razpravljali o tej gradnji, bi ver- otroka samega sebi. V industrij-jetno le kdo oporekal in pred- sko razvitejših predelih se bo lagal, naj bi samo del sredstev vprašanje večernega varstva še porabili ža zavetišče predšolskih bolj očitovalo. Taki in podobni otrok, ostalo pa za ureditev za- problemi dokazujejo, kako nujno vetišč za šolske otroke. Sicer pa je, da delovni programi stano-bi se možnosti za odpiranje no- vanjskih skupnosti upoštevajo vih otroških ustanov verjetno po- socialno sestavo in življenjske večale tudi, če bi družbene orga- pogoje prebivalstva, drugače” bo nizacije opozarjale svete stano- ves trud tistih, ki jih bodo ures-vanjskih skupnosti na prostore, ničevali, zaman oziroma jih šoki niso dovolj izkoriščeni. Marši- seska ne bo pomagala realizirati, kje namreč hišni sveti zaradi V industrijskih krajih bo treba Posvetovanja se je udeležilo okrog 200 delegatov la vse Slovenije oicj uct idiiivu puiliu ^ žive le s prizadevnostjo vs®3 družbenih sil na njihovem °b' močju, če je njihovo delo vskla' jeno in prilagojeno dejanskih? potrebam in če občinski ljudsk1 odbori kažejo razumevanje za potrebe soseske in dobro pretek' tajo predloge zborov volivc®vv glede ustanavljanja raznih usluz' nostnih podjetij družinskih usta' nov in jim za realizacijo načrto' odstopajo ne le potrebna sr®®' stva, ampak, če je treba, tudi h3? cionalizirano zemljo in hiše. Novl zakon o stanovanjskih skupn®' stih bo to povezavo med komuh0 in stanovanjsko skupnostjo 8® okrepil in zagotovil nenehen raZ' voj tistih dejavnosti, ki olajša?0 slehernemu izmed nas življehJ® in prispevajo k osebni sreči delovnih ljudL Ker je ta odvish3 tudi od življenjskih pogojev, s° torej sindikalne organizacij dolžne, da jo pomagajo ustvarjaj s tesnejšim povezovanjem gosp0' darskih organizacij in stanovanjskih skupnosti, z vsklajevanj®1? njihovih prizadevanj in z ak*1^ vizacijo svojega članstva pri nf®' janju soseske. Kratkometražni film it h P°svetovanju o uporabi tehničnih P*stev pri Izobraževanju, ki je bilo dj ^nevi v Zagrebu, so ugotovili, da tta» nasp^oh> še posebno pa kratkome-ni. še nima pri izobraževanju odgo-jajoiega mesta. Zato srho zaprosili paškega režiserja Božidarja Rančiča, k avtor več dokumentarnih filmov, hlf *cateriml i® film »Po sledovih ^ ete« tUdi nagrajen s srebrno medaljo Prvem mednarodnem festivalu po-arno znanstvenih filmov, da nam %v, '°ri na sledeča tri vprašanja: — Pomen filma pri Izobraževanju Vraslih je nedvomno velik. Vendar kratkometražni in dokumentarni w!*lin nista ravno v zavidljivem pologu. Zakaj? j ^ V mnogih državah ima film pri in izvenšolski izobrazbi izredno ^ vlogo, ker pomaga pri hitrem in i, j^nern izobraževanju tako mladine 3 °r tudi odraslih. Pri nas pa film še "lu. n° nima prave vloge pri izobraževa- la ta položaj je seveda več vzrokov. i avrio pa je, da še nismo našli vseh do-ltl strani filma kot pomožnega ali sa-“lojnega sredstva za izobraževanje. — Kateri so glavni problemi pri Phiizvodnji in uporabi kratkdmetraž- “««8 Ulma? — Glavni problem je nenačrtno delo. Danes v državi ne razmišljamo dovolj o tem, kakšen film potrebujemo pri šolski in izvenšolski izobrazbi. Prosvetni organi se nočejo vmešavati v delo okrog nastajanja filmov. Zaradi tega je seveda vsako snsmanje takega filma odvisno le bolj od slučaja. Danes imamo pri hhs dvoje specializiranih podjetij za kratko-metražne filme, »Dunav* v Beogradu in »Zora« v Zagrebu. Ta podjetja pa na žalost nimajo dovolj sredstev, niti ne morejo angažirati vseh režiserjev kratkega filma. Zaradi tega ponujajo svoje usluge podjetjem, komunam in ustanovam in tako neracionalno porabljajo sredstva za snemanje filmov, ki niso dobri, niti ne morejo koristiti pri izobraževanju. Za primer: preteklo leto je bilo posnetih okoli 300 kratkometražnih filmov, od katerih pa so prosvetni organi Hrvatske za potrebe izobraževanja izbrali' le manjše število. Drug problem je uporaba teh filmov. Čeprav so distributerska podjetja dolžna, da razen igranih filmov in filmskih novosti prikazujejo tudi dokumentarne filme, tega ne delajo, češ da to ni komercialno. Tako kratkometražni film največkrat konča svojo pot v »bunkerju« in čaka, kdo se ga bo usmilil. Splošnih podatkov, koliko se sploh prikazuje krat- kometražnih filmov v naših kinematografih, mislim, sploh ni. Tretji problem pa je finansiranje kratkometražnih filmov. — Kaj bi morali storiti, da bi se proizvodnja kratkometražnega filma stabilizirala in da bi se^ povečala njegova vloga pri izobraževanju? Že dolgo diskutiramo o tem, kako bi uredili proizvodnjo kratkometražnega filma. Vendar pa so do zdaj Vsi naši razgovori ostali brez določenih rezultatov. Mislim, da bi morala pri Zveznem izvršnem svetu obstajati komisija, ki bi koordinirala delo na tem področju. V tej komisiji naj bi .bili predstavniki Zvezne industrijske zbornice,.Zvezne kmetijske zbornice, sindikatov in svetov za prosveto in kulturo. Vsaka od teh organizacij naj bi predlagala teme, katere bi lahko realizirali v enem letu in na. ta način bi naša podjetja lahko planirala proizvodnjo in angažirala potrebno strokovno in umetniško osebje. Tako bi se sredstva, ki so danes na razpolago za snemanje kratkometražnih filmov in ki se neracionalno uporabljajo, bolje izkoriščala. Nastali bi filmi, ki bi jih lahko uporabljali pri izobraževanju delovnih ljudi v vsej naši državi. 'N Poleti na radijskih valovih V vročih mesecih je sicer Navada govoriti o morskih valovih - a ni, da bi pri tem po-2at>m na tiste, ki vam vsak dan Prinašajo novice in glasbo prek radijskih sprejemnikov. Zani-nas je, kako bodo v na-^eth radiu vskladili obojne va-love - prvi nas nehote vedno šolajo neresne, o drugih pa 'Phogl trdijo, da so preveč re-®hi - pa smo se oglasili v Tav-6arjevi ulici in romali po re-tlakcijah, da bi »ujeli« kak »Uervju. Najprej smo imeli srečo ne-pri vrhu, kjer domujejo "kulturniki in literati«. Ured-mk je sredi sestankov, dogovorov in telefonov le našel tolik0 časa, da nam je povedal ^ekaj o načrtih te redakcije, bi mogel reči, da smo kaj stveno spremenili za poletje, reba je bilo le presedlati na niče bolj poskočnega in lah-otnejšega Pegaza,« se je na-ihejal. in res smo našli v na-0Vtu vrsto zanimivih literarnih od katerih bi bilo naj-eJ omeniti dve novosti: po- seben literarni večer ob obletnici smrti slavne francoske pisateljice Colette, ki bo na sporedu v začetku avgusta in pa izvedba celotne Puškinove pesnitve »Cigani« zadnji četrtek v juliju. Za isti mesec pripravljajo izbor balad Mateja Bora, za september pa večer pri nas še malo znane brazilske lirike. Izmed oddaj, ki so v pretekli sezoni vzbudile mnogo pozornosti in so posebno uspele, so Jih sklenili v poletju nekaj ponoviti, med njimi »Slovenski pesniki so izbrali svojo najljubšo pesem«, »Ciganska lirika« in »Satira - orožje Ivana Roba«. »Kaj pa popoldanski odlomki iz literature, pa'.Potopisi in spomini',« nas je zanimalo. »Prvi seveda ostapejo, saj so si pridobili izredno širok krog poslušalcev, pri drugih pa smo se zgledovali pri časopisih. Vsak ponedeljek in petek ob četrt na dvanajst boste poslušali naš podlistek.« Na koncu smo izvedeli še za novo oddajo v popoldanskem času - kultur- * ni globus — ki bo prinašala poročila o važnejših kulturnift dogodkih po vsem svetu in bo po svoji obliki in vsebini gotovo ustregla mnogim poslušalcem. »Torej tak bo vaš kulturni delež programa ,v soncu'« - smo se poslavljali. »Kaj bi — z malo dežja pa tudi lahko računamo,« so dejali in nas napotili v redakcijo radijskih iger. Dramaturg je menda vedno »v hiši«, najti pa ga je skoraj tako težko kot šivanko. Tajnica nam je dejala, da lahko opravimo kar pri njej, kajti repertoar ’ radijskih iger ne obeta mnogo sprememb. Prvo poletno premiero, Maura Pez-zatija igro »Obtoženi Riccardo« je pripravila režiserka Maša Slavčeva, na sporedu pa bo že ta mesec. V glasbenem oddelku smo obiskali urednika simfonične glasbe. Obljubil je, da bo redakcija poskrbela za vrsto posnetkov z glasbenih festivalov, predvsem dubrovniškega in salzburškega, razen tega pa še za nekaj prav zanimivih komentiranih, glasbenih oddaj. Več nam za sedaj ni hotel izdati in ni nam preostalo drugega, kot da se poslovimo. Ko pa smo že bili med glasbeniki, nismo mogli drugače, kot da pogledamo še k onim, ki skrbe za zabavo. Najprej so nas kar prijazno sprejeli, najbrž v prepričanju, da prijavljamo čisto nov, originalni slovenski zabavni ansambel, potem pa so se jim obrazi malo podaljšali. »Veste,« so dejali, »če greste k našim statistikom, vam bodo 'povedali, da so na naše rame naložili skoraj polovico programa za pasje dni. Ce izračunate potem še minutažo, boste verjel, da nam ostane bolj malo časa za intervjuje.« Kaj bi hodili k statistikom, raje verjamemo na besedo, zlasti še, ko so nam zatrdili, da bodo po svojih močeh storili vse, da bi bli poslušalci* čimbolj zadovoljni. Naročili so nam, naj to sporočimo vsem našim bralcem, zraven pa še prav lep pozdrav — in mi smo to naročilo zvesto izpolnili. J »Širna dežela« VVilliam Wyler, eden najsposobnejših hol-lywoodskih režiserjev, je poslal v 'spomladansko bitko za Oscarje film o divjem zahodu »Sirna dežela«, ki sicer ni dobil nagrade za režijo, vendarle pa Osearja za stransko vlogo (Buri Ives).-Ta nagrada dokazuje, da je film vzbudil zanimanje, ki ga brez dvoma tudi zasluži, saj se uvršča tik za svoje velike »predhodnike«: »Poštna kopija«, »Točno opoldne« Medtem ko so bili stari, običajni westerni s svojo črno-belo karakterizacijo oseb kaj lahko delo za režiserja, se scenaristi in režiserji zdaj vse bolj trudijo, da bi junakova dejanja psihološko utemeljili * vsemi vmesnimi stopnjami med dobrim in zlim in posvetili pozornost tudi na videz nepomembnim stvarem, kar dotlej ni bilo v navadi. Tako je storil tudi Wyler: z ljubečo roko je razpredel dogajanje svojega filma po »širni deželi« divjega zahoda in popeljal mladega ribiča z vzhodne obale na snubljenje v osrčje tujega, trdega sveta, da Dl naskočil barikado njegovih nezapisanih ki-ulib zakonov. Tujec ne pozna navad tega sveta In tudi ni pripravljen, da bi »e Jim podredil. Pač, upogne se zahtevam, ki Jih terja življenje od prebivalcev te dežele, toda vsekakor po svojem preudarku. Gregory Pečk je kot ribič ustvaril eno svojih najboljših vlog, da ne ponavljamo Burla Ivesa; toda pozabiti ne smemo še Igre Jean Simmons, vaške učiteljice, in Carroll Baker, muhaste prve neveste, pa tudi odlične fotografije, ki ji velja posebna pohvala. Peti Cronin Romani angleškega pisatelja Archibalda Cronina so v filmskih studiih skoraj »železna rezerva« — razen tega, da so jih pet že fllmall, računajo producenti še na modernizirane ponovitve v prihodnjih letih. Roman »Za temi zidovi« sb nedavno fillnali v Tondoilu. To je zgodba o juridični zmoti in njenih posledicah: Patricka Martyja obsodijo na smrt zaradi uboja in ga kasneje pomilostijo/ na dosmrtno ječo. Usodo človeka, ki nima dbkažov, je za-pečatilO| lažno pričanje glavne priče. Ko medterrT dorasli sin obsojenega Martyja po dvajsetih letih pojasni in dokaže sodiščn, kako je nasedlo krivi prisegi, je življenje njegovega očeta že uničeno. Na svobodi se starec preda pijači in ženskam. Sina je z vso svojo nadarjenostjo zaigral Van Johnson, očeta nepozabno Bernard Lee. Angleški film »Safir« Ce izvzamemo filme, izdelane po Shakespearovih dramah, Angleže najbolj privlačijo kriminalni filmi. Zato v Angliji posnamejo več tovrstnih filmov kot drugod po svetu. Film »Safir«, ki ga je posnela znana filmska družba Arthura Ranka, nima samo te pretenzije, da bi zasitil kriminalnih zgodb lačno občinstvo. Njegovi ustvarjalci so skušali z zgodbo zadeti dve muhi v en mah: v njem obravnavajo tudi rasne predsodke. Seveda pa tudi v tem filmu niso šli v jedro tega problema in tako tudi v tem primeru film ni veliko prispeval za zbližanje belcev in črncev. Nekega zimskega dne so našli Safir, mlado skrivnostno dekle, umorjeno. Med iskanjem krivca prikazujejo filmski ustvarjalci pestro življenje Londona, zlasti v nočnih urah. Predstavijo nam razkošne nočne lokale, kjer žive študenti drugih ras, življenje v raznih višjih šolah. Tl prizori so najbolj privlačni, ker realistično slikajo svet, ki ga v dosedanjih angleških filmih še nismo videli. V angleških filmih nepogrešljiva Cherlock Holmesa novejša izdaje najdeta končno ubijalca med črnskimi študenti. Producenti so za ta film izbrali najboljše angleške igralce stare in mlade generacije, Glavno Junakinjo je oblikovala mlada Yvonne Bucingham, njenega zaročenca Paul Massu. Glavno igralsko breme pa Je padlo na zvezdnike stare generacije predvsem na znano karakterno igralko Yvonne Mitchell, ki smo jo videli v filmu »Razdvojena srca«, izdelanem po znani Pirečnl-kovi zgodbi. BB v novi komediji Z angleško čelado In brez smrtnega orožja se suče Brigitte Bardot v novi komediji francoskega režiserja Christiana-Jaqua (za Co-lumbia-film), ki je seveda obvezno v kino-skopu in eastmancolorju in nosi obetajoč naslov: »Babete pojde v vojsko«. V Babettinl strategiji kanoni in bombe nimajo dosti opravka, še manj njena velika vzornica Ivana Orleanska iz srednjega veka. Babette je sicer prav tako doma z dežele, preprosto dekle, ki se po katastrofi pri Dunquerqeu vkrca na ladjo umikajočih se angleških čet in pride v londonski štab, toda tam jo čakajo vse mogoče vesele dogodivščine, v katere se zapletejo mladi častnik (Jaques Charrier), drugi mladi častnik (Ronald Hotvard) in celo nemški general (Hannes Messemer). Zabava, baje, za- . v ■■ • 7r.,; Brigitte Bardot kot Babete Kader iz filma »Sirna dežela« — na desni Buri Ives Krstna predstava domače drame je vedno dogodek. Res je, da takšni dogodki niso kaj pogosti in tudi ne zmeraj razveseljivi. Uprizoritev Borove drame »Zvezde so’ večne« v ljubljanski Drami pa sodi vsekakor med svetlejše trenutke slovenske sodobne dramatike. Snov je pisatelj zajel iz časa NOB. Mladi komponist Andrej Brinar se znajde brez krivde kriv med dvema ognjema. Okupatorjevi sodelavci so njegovo še neobjavljeno skladbo opremili s posvetilom italijanskemu visokemu komisarju. Bri-nar se temu upre in posvetilo prekliče. Belogardistična likvidatorska trojka ga izsledi in mu izsili pismeni preklic preklica. Ta dokument pride v roke partizanom in jim vzbudi hud sum. Brinar se pred njimi ne more opravičiti očitka nameravanega vohunstva in ko najde priložnost, zbeži. Zadeva se razčisti, toda Brinar je medtem že pri stricu v župnišču. Ko v cerkvi ob blagoslovu belogardističnega prapora izpove svojo obsodbo izdajalcem domovine, pade pod streli belega likvidatorja. Zgodba drame je močno razgibana in spretno zavozlana. Ker temelji vseskozi na izraziti akciji, bi ji bilo v korist nekaj črt v prizorih, ki so za osnovno zgodbo drugotnega pomena. Liki so plastični, zlasti nekatere obrobne figure, šibka točka med njimi je Brinarjevo dekle Jasna, ki je bila tudi igralsko napačno zasedena. Uprizoritev bi ob večjem tempu pridobila, tako pa je akcijska napetost drame ob ustvarjanju »vzdušja« in ob poudarjanju »psiholoških poetičnosti« nekoliko zvodenela. V Borovem dramskem ustvarjanju je drama »Zvezde so večne« ob njegovih »Raztrgancih« nedvomno najpomembnejše delo. in tudi v sodobni slovenski gledališki literaturi tekst, ki ga ne kaže prezreti. BISTRIŠKI UTRINKI Edmondo de Amicis: SRCE Po navadi jevzgoj- š na tendenca v mla- H dinski literaturi tako || poudarjena in očitna, g da se zdi vse, kar je 3 napisano, prisiljeno s in skonstruirano in g zato celotna zgodba g neprepričljiva. V obliki dnevnika s napisano mladinsko ji delo SRCE, ki je iz- S šlo izpod peresa zna- s nega italijanskega pesnika in prozaista de Ami-cisa, nima teh cenenih odlik. Zaradi izredne človečnosti, topline in neposrednosti, ki veje iz sleherne strani, je pisatelju prinesla knjiga celo svetovni sloves. De Amicis je napisal vrsto pesmi, novel, romanov in mladinskih povesti in vsi literarni kritiki so mnenja, da iz njegovih del, pa naj bodo že v vezani ali nevezani besedi, diha človeška dobrota in človečanska ljubezen. Prav zaradi tega so tako priljubljena, še posebno pa njegovo mladinsko delo Srce. Napisal ga je v času, ko je bilo italijansko šolstvo zanemarjeno, učiteljske plače sila revne in šolska poslopja vse prej ko zgledna. Prav to je hotel upodobiti v tej knjigi in opozoriti na nevzdržne razmere. Glavni cilj pa je bil poplemenitenje duha in srca. Oblikovno namenoma skromno opisani doživljaji s svojimi sošolci, učitelji in starši, ki jih je de Amicis uvrstil v ta svoj dnevnik iz mladih let, kažejo otroško požrtvovalnost in sočutnost, izreden dar za opazovanje in zdravo razsojo, kakršno premore bister otrok. Knjiga je prevedena že skoraj v vse svetovne jezike. Pri nas je zdaj že tretjič natisnjena. Izdala jo je Mladinska knjiga v prevodu Mare Kodričeve. lovenska Bistrica — mesto, ki L J je občepelo na enem poslednjih obronkov Pohorja-Hiše so strnjene le ob širokem belem traku ceste med Mariborom in Ljubljano, drugod pa so se razkropile po tistih drobnih podeželskih uličicah. Kakih 5000 »pristnih meščanov« in približno petkrat toliko prebivalcev v okolici. Skupno 30.000 državljanov. Kar .precej industrije: Impol, Tovarna steklopihaških izdelkov, Tovarna olja, Podjetje Granit, nekaj žag, obrtniških delavnic, uradov, pošta, hotel, železniška postaja. Trgovine polne v dopoldanskih urah, ko kupujejo okoličani, domačini pa izbirajo raje pri mariborskih prodajalcih. Ni-' žina proti Mariboru, Poljčanam, Konjicam je skrbno obdelana, više zgoraj se vinogradi počasi utapljajo v. morju smrek. '■ sr&šifc./. : "7 »t 0I91S 77',,77-: Kot povsod, tako se tudi tu steka im odteka kulturno-prosvetno življenje po treh tokovih — profesionalnem, amaterskem in privatnem, kot bi lahko rekli. V nekaterih razdobjih ti tokovi narastejo, se vzbur-kajo, vzkipe, drugič spet povsem usahnejo. Včasih je več življenja v tem, drugič spet v drugem.' Nihajo in utripajo vsak po svoje. Kdaj pa kdaj je treba izmeriti vodostaj, pregledati zapornice, jih potem dvigniti ali bolj spustiti. Tistega dne pa je bil »vodostaj« kulturneea življenja v Slovenski Bistrici takšen: dobo v klopeh dveh osemletk, ali kot jih zdaj imenujejo v Osnovni šoli I in Osnovni šoli II. Tisti, ki jih je narava obdarila z muzikalnim talentom ali pa oni, ki jim ga vsaj starši pripisujejo, če jim že z rojstvom ni bil dan, zahajajo v glasbeno šolo. Potem je še vajenska šola v kovinski stroki in pa lani zaspala kmečko-gospodarska šola. Letos v njej ni bilo pouka, ker ni bilo potreb, pričakujejo pa, da se bo ta sodobna Trnjulčica spet zbudila na jesen. Vse šoloobvezne mladine je v Slovenski Bistrici okoli 1300. Ravnatelj Osnovne šole I, tovariš Jurij Novak je v epilog povedal: »Mladini ne moremo kdo ve česa nuditi, saj nimamo niti čitalnice. Kolikor je knjig v knjižnici, jih rada bere- Ce so filmi primerni, prirejamo posebne mladinske predstave. Kulturno vzgojo skušajo dati dijakom profesorji in učitelji, kolikor pač morejo. Prirejamo prireditve ob posameznih in državnih praznikih. Z njimi stopamo tudi pred javnost. Letos sta dali obe osemletki Prešernovo proslavo, dramatiziran prerez skozi mladinsko književnost, za proslavo 40-let-nice KP smo pripravili akademijo »Besede za rešetkami«, potem še »Pohorsko l^gondo«, zelo sta uspeli tudi predstavi Potrčevega »Izdajalcih« in »Sneguljčice«. Nekatere od teh prireditev je dala mladina tudi tukajšnjemu garnizonu. Vojaki pa so v zahv^Jo dali mladini nekatere svoje prireditve. Pred dnevi so naih pripravili zanimiv večer šiptar-skih, makedonskih, slavonskih in srbskih narodnih plesov. Otroci so bili navdušeni, kako ne, saj kaj podobnega težko vidijo.« BEŽNA SREČANJA Gospa ministrica PROTI ČLOVEŠKIM zablodam, napakam in moralnim padcem, se umetnik bori lahko tako, da z vso resnostjo, globino in osebno prizadetostjo prikazuje in kaže, kakšen bi moral biti človek — ali pa se človekovim napakam posmehuje in jih osmeši. Človeka hitreje razorožimo, če ga osmešimo, kot pa če se borimo z njim z resnimi argumenti. Znani srbski dramatik Nušič je spadal k tistim umetnikom, ki so se iz človekovih slabosti norčevali, jih smešili iji tako skozi prizmo norčavosti kazali resnično moralno podobo človeka. Film »Gospa ministrica« je prirejen, po najbolj znani in popularni Nušičevi komediji. Film hoče povedati, kako lahko oblast, denar in položaj pokvari ljudi, ki so po svoji naravi primitivni in nekulturni. Ljudje često ne spoštujejo v človeku njegove resnične moralne vrednosti, marveč ga cenijo zato, ker ima denar, oblast in položaj. Poznajo ga samo toliko časa, dokler ima v rokah oblast in položaj, če pa to enkrat izgubi, se ne menijo več zanj in ga hitro pozabijo. To je moralna ideja filma, ki j'o zasledujemo od začetka do konca. Z vsakim dejanjem in vsako situacijo so jo hoteli ustvarjalci filma dokazati. Filmu ne manjka pristnega in duhovitega humorja. Iz njega diha duh tistega časa in nacionalna barvitost. To ni film, ki bi na plehek in primitiven način zabaval. Ta humor je napolnjen z etično vsebino. Film hoče dokazati, kako smešen lahko postane človek, če se dokoplje do položaja, ki mu zaradi svojih majhnih umskih sposobnosti in okrnjenih čustvenih zmožnosti ne pripada. Srečali smo se mimogrede. Na cesti, v šoli, ob stroju, za pisalno mizo, med akti in dopisi. Vprašanje je bilo eno samo, kako »kulturno preživite« svoj prosti čas. In odgovori. Dosti jih je, zanimivi so in v marsičem značilni ne le za posameznike, temveč za ves kraj. »Prosti čas, ta je omenjen na večerne ure. Dopoldne, poje stružnica, popoldne se motam po vrtu. Zvečer časopis in radio; ob sobotah kino. Včasih, če je kaj zanimivega, pa v dvorano v »Kulturnem domu.« »Kino, dvakrat na teden. Ne- zamudim nobenega filma. Pa romani — ljubezenski, pustolovski, zgodovinski. Domača literatura ne. Gledališče, kadar gostujejo Mariborčani.« »Pojem pri Svobodi, še časopis, včasih kino.« »V Mariboru v gimnaziji smo dobili mladinski abonma. Tu v Bistrici ostane kino, kolikor ne vidim filmov v Mariboru, in pa knjige.« IZ LJUDSKE V DELAVSKO UNIVERZO Izobraževanje odraslih je poglavje Zase. Veliko ga ni bilo, posamezna predavanja in pa lani šola za odrasle. Zanj je skrbela Ljudska univerza kot ena izmed sekcij bistriške Svobode. Prav zdaj pa se je Ljudska univerza preimenovala v Delavsko. S tem pa se bo spreme-nisa tudi velika izobraževalna dejavnost^ v bistriški občini. Upravni odbor že sestavlja okvirne programe za prihodnjo sezono. Končni rok je 31. junij. Delavska univerza se bo usmerila predvsem na družbenopolitično, gospodarsko, kulturno-prosvetno in na tako imenovano interesno področje izobraževanja. Posebnost bistriške občine: s predavateljskim kadrom ne bo posebnih sitnosti. Pri ideološkopolitični komisi ji ^občinskega komiteja ZK je zbranih že 22 predavateljev. V KINU GNEČA Se in še so odgovarjali. Seveda, kolikor glav, toliko misli, želja in odgovorov. Pa vendar je moč tudi v njih zaslediti tiste drobne skupne vezi, ki jih komuj zaznavamo, pa se zato tolikanj bolj trdno prepletajo v celoto. Naj jih naštejemo: najcenejša in najbolj privlačna kulturna prireditev je kino, sledi časopisje in radio, potem knjige in še kaj. Velika večina si ne želi visoke kulture. Bliže, veliko bliže fi je tisto kulturno življenje, ki je združeno z zabavo in razvedrilom. Morda so vzroki za to v času samem, morda kje drugje. Pa naj bo že tako ali drugače, upoštevati jih je treba, jemati nje in'njihove posledice take, kakršne so. 'Razen šol je za Bistričane najpomembnejša in tudi najbolj obiskana kulturna ustanova Kino Svoboda. Predstave so vsak dan, razen ob ponedeljkih, ob nedeljah celo dve. Sedežev je 550. Spored menjajo ob torkih in petkih. Program standarden, kot v Mariboru, Ljubljani, Celju. Najbolj priljubljeni žanr te sedme umetnosti: zabavni film, pustolovski, kavbojke itd. Sicer pa tudi pri resnejših delih ni dvorana prazna. Tako kot ni kratkih kulturnih in umetniških filmov v Ljubljani in Mariboru, jih ni tudi v Bistrici. Torej brez bistvenih razlik. Le gneča je precejšnja, saj pride povprečno na en sedež enajst prebivalcev, če upoštevamo, da je vsaj štiri tisoč takih, ki hodijo v kino. ČASOPISI, KNJIGE, REVIJE IN LJUDJE MLADINI DAMO, KOLIKOR MOREMO Sol v Bistrici ni niti veliko niti malo, vsekakor pa v glavnem dovolj. Otroci končujejo šoloobvezno Knjižnici v Bistrici sta dve — mestna in pa knjižnica v Impolu. Knjižničarka tovarniške knjižnice, tovarišica Hilda Vasle je pripovedovala: .»vsega skupaj nekaj čez 3000 knjig.'Prevladuje beletristika s 1800 izhodi. Mladinskih knjig je okoli 300, ostalo pa strokovna in družbenopolitična tematika. Odjemalci? Delavci in uslužbenci, otroci. Zdaj jih je kakih 400. Vendar število narašča. Ljudje več berejo, kot so včasih. Tudi na knjige bolj pazijo. Sicer se še primeri...« Zal ob obisku nismo dobili podatkov iz Mestne knjižnice. Tako moramo ostati le pri izjavah nekaterih odjemalcev. Predvsem so se pritoževali prosvetni delavci, češ da ni preveč bogata in da se morajo zatekati v Maribor. TELEVIZIJA NA POHODU PUBLIKA. SVOBODA IN SE KAJ Stalnih prireditev, ki bi jih lahko imenovali kulturno-umetniški festivali, revija amaterskih pevskih zborov ali kako drugače, v Bistrici ni. Vse prireditve so priložnostne, razen nekaterih proslav. »Sicer pa občinstvo tako ne hodi rado nanje. Prvega junija je imel naš moški zbor koncert. Poslušalcev pa je bilo le 135. Kart je šlo v promet le toliko, kolikor so jih pevci sami prodali. Občinstvo je v Bistrici tipično malomeščansko in razvajeno. Kar je domačega, ne velja nič, kar pride od drugod je suho zlato. Zlasti še, če zadiši po rock and rollu. Ce pa pride Robič, bi morali imeti tri dvorane, pa bi bilo še vedno premalo prostora. Imajo se za zahtevno publiko, so pa razvajeni in malomeščanski v svojem okusu in se zanašajo le na tisto, kar pride od drugod,« je pripovedoval nredsed-nik občinskega odbora SZDL. Za amatersko dejavnost v mestu skrbi DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Doslej je imela tri sekcije: moški pevski zbor z 22 pevci, diarJ sko skupino in pa Ljudsko unive12; Ker pa je doslej ta Svoboda j . - - . od1. dremala, če že ne spala, so se čili, da jo bodo nekoliko »ret^Vj rali«. Poleg upravnega odbora skrP, 73 r! OCk nm «3 L Tl-I 2 "H "M , Knjigarna je v Bistrici ena sama in so knjige stisnjene med ravnila, zvezke, peresa in vse ostale pisarniške potrebščine. Toda kljub temu, da je ena sama, je na tekočem, vsaj kar se zaloge tiče. »Knjiga, pravijo, da si prijateljica človeka! Je to res? »Ne gredo, pa ne gredo. Ce jih prodam za 8000 din na mesec, je to izreden uspeh in prazniki blizu. Kupujejo jih uslužbenci in le redko delavci. Povrhu vsega pa moram še vsakemu natančno povedati vsebino in mu potem knjigo skoraj vsiliti,« je pripovedovala prodajalka. Seveda prispe v mesto tudi nekaj knjig, ki se pritihotapijo od drugod, iz mariborskih knjigarn. Tako zahajajo tudi časopisi po teh »skritih poteh«. Vendar Bistričani razmeroma dosti berejo. Uradnica na pošti je pripovedovala: »Na pošto pride dnevno od 800 do 1100 izvodov časopisov in revij. Všteto ni število izvodov »Večera«, ki ga raznesejo po mestu raznašalci. Prednjači »Naša žena« s 300 izvodi, sledi »Večer« z 283, »Delo« z 80. »Delavska enotnost« s 44, »Komunist« s 30, potem še »Razgledi«, »Kmečki glas«, »TT«, »Tovariš«, »Upokojenec«, »Ljubljanski dnevnik« z 8 izvodi, »Mladina« s 5, »Primorski dnevnik« z 2 in »Slovenski Jadran« z 1 izvodom. za delo še umetniški svet. Nje^ predsednik, profesor Ignac kam®11 je pripovedoVal: »Doslej je pri nas kulturno » Ijenje spalo. Vzrokov je več. P j loma so v tem, ker se je nekd^! ----- - J gcf), X O Vv J V,- .j J SKUD razformiral in je tako P®6’'-'; starih članov odpadlo. Naraščaj® ■ starin elanov odpadlo. INarascaj® j-bilo niti nismo znali zanj poskro6. Ostali so bili preobremenjeni L tudi osebna nesoglasja so vtakP1^ vmes svoje prste. Iz nekdaj bog8j kulturne dejavnosti, saj smo Prl časom resno razmišljali o ^ bi ustanovili polpoklicno gledali^. m ostalo drugega kot pevski ^ Zdaj se stvari normalizirajo- _ -novo je ustanovljen desetčlanski L Ionski orkester, spet je zažH® dramska skupina, uprizorili s^e, .Hlapca Jerneja'. Za prihodnjo V zono pa bomo pripravili dvoje troje modernih del. Razmišljanj tem, da bi šli spet na opereto! j pri nas dosegla že lepe uspehe-.V novo ustanavljamo tamburaško ^ pino. Folklora se tudi poskuša P . staviti na noge. na vsak način L j nanjeravamo spet oživiti lutko^,; gledališče. Prepričan sem, da bo L čelo kulturno življenje spet rsSe| vsaj zdaj, ko se je v ljudeh SP zdramila potreba po njem.« Razmere so Bistričanom naj5^ iofl V Bistrici- in njeni okolici je danes 1420 radijskih sprejemnikov. Kolikor smo se utegnili razgovarjati s poslušalci, ti naj-, raje prisluhnejo zabavni glasbi, predvsem popevkam, manj pristnemu jazzu. Zelo priljubljeni sta oddaji »Pokaži, kaj znaš< in pa »Spoznavaj svet in domovina«. Možje radi prisluhnejo poročilom. Kmečki ambient zanima predvsem oddaja »Za našo vas« in pa »Kmetijski nasveti«. V glavnem poslušajo Bistričani Radio Ljubljana vendar se ne branijo zavrteti gumba. Pogrešajo pa govornega razvedrila. V ilustracijo odgovor: »Posrečen je Mariborski feljton. Pogrešam pa humor. Kaj je Radio Ljubljana izgubil smisel za šalo. Ježek bi se tudi lahko večkrat oglasil.« Svoje osvajalne korake je v Bistrjci zastavila tudi televizija. Natančnih podatkov o številu televizorjev nimamo. Vendar njihovo število ne presega števila šest. Od te£a »je eden sam za široke ljudske množice«. Stoji v Domu JLA in so stoli ob njem zasedeni predvsem ob sobotnih in nedeljskih večerih. Ostali televizorji zabavajo zasebnike in njihove znance. njene. Imajo svoj kulturni “".j moderno dvorano s 360 sedeži. PLj zdaj pa bodo restavrirali z gffi? j,, podporo Impola še oder, da bo 1 ,, ko na njem gostovala tudi marih ( ska Opera in ne le Drama. FinanLj sredstva se stekajo od občin® u podjetij, ki niso najboli skopa, 18 da pomanjkanja ne občutijo. Novi predsednik Svobode, riš Milojko Tajnik nam je pov®®^ »V prihodnje mislimo graditi mladih. Sedanji socialni sestay je. nov Svobode je takle: največ j® .j lavcev, nato uslužbenci, še naj®8L# pa je prosvetnih delavcev. kar je razumljivo, saj jim poklic j®*8^ večino prostega časa. Kmec^ ambienta ni, to pa zato, ker ? p okoliških krajih močna kultn1’^, prosvetna društva. Pa tudi t h j« jetiih so takšne skupine. Tak®.j, v Impolu 40-članska godba na y hala. Prav zdaj jim podjetje k®P^Č nove instrumente. Igrajo pa č® $■ kot deset let. Tudi mladinska <*■ sd ska skupina je pri njih. Leto5 J. dali .Detektiva Meglo*, kaj 'p® ^1. pravljajo za prihodnjo sezono. 'j,j ne vem. Nekaj, kar je zn arij n® Ji-občinp: podjetja rada .štip®J,{.< vso vsu uinuup: fjuujei|a rana .»'ir rajo' kulturno-prosvetno dejav® Ob koncu resume. KulturnO-K^ svetni »vodostaj« v Slovenski BlS narašča in kot kaže, bo kmal® segel svojo normalno raven. ^1' nosti za samostojno in boga*0 er® turno življenje so velike in r8ivsi59 so prebivalcem naklonjene. Maribora — kulturnega in ind'jstRiškega centra Štajerske — striškemu kulturnemu življenj® ® jj);« vrstno obeležje. Vsekakor ie , spi' ta soseščina več, kot je bila fjf.jj®1 ko se je kopala Bistrica v odm tujih vrednot. Bojan Sam®1' SLIKA NAD ČLANKOM1 MLADI BISTRIŠKI IGRALCl’ DIJAKU OSNOVNE ŠOLE 11 NA ODPRTEM ODRU I »h raz sist del Prt Uče Po riti del, jen ko? ki Ule: P* Pol Sv0 jih Sol do] de Vajenci tn dijaki strokovnih šol pred problemom PRAKSE ALI »PRAKSE« Q , Strokovno šolstvo in njegovi problemi... Mnogo smo že slišali eri1) mnogo vrstic prebrali in še slišimo in še beremo. O neurejenih 8i^ah na nekaterih strokovnih in vajenskih šolah, o neenotnem dr.]RmU 'n Pr°gramu pri vzgoji učencev, o pomanjkanju učilnic, *e tn še. Sele novi zakon o šolstvu daje resne smernice reševanje strokovnega šolstva iz nereda in zanemarjenosti. 0 Kadarkoli govorimo o strokovnih šolah, govorimo tudi o praksi, juPraktičnem delu, ki je in mora biti na šolah te vrste tesno in ^-cionalno povezan s teoretskim programom pouka. Ali pa je to jj«11 tično delo :— tu ne mislimo na praktičen del pouka, ki ga imajo y okviru šole, temveč samo na samostojne prakse izven šole, g. Podjetjih in obrtniških delavnicah — dovolj sistematsko organi-rail°’ ali ima učenec od njega tiste koristi, kakršne bi moral imeti? dpi^ eimo si _naiPrej praktično ; 0 vajencev. Kakšen je odnos va-. K šol in kakšen odnos obrtni-uA m obrtnih delavnic do vajencev, delajo pri njih? V večini pri-ver.°y bi lahko ta odnos označili aT kot malomaren. Zakaj? Pok mai° -ie vajenskih šol, ki bi ^.aeale večje zanimanje za delo učencev izven šolskih zidov, t a vajenskih šolah poučuje 81 %> ^aorarnih predavateljev. Ti opra-A° svoj posel več ali manj mimo-:.,ede, ker so vezani še drugod in Sol razen predavanj drugi problemi dnV ll®encev ne zanimajo. Tako učenec v šoli sicer dovolj teo-tskega znanja, ko pa zapusti učil-h c°> je prepuščen samemu sebi in »znajdi se, kakor veš in s?.. Izjeme so le nekatere šole, ki Usajo organizirati za svoje učence p?®bne delavnice. Te se skušajo : duižati sistemu, kakršnega imajo j.dustrijske šole. pri katerih prak-,cPo delo ni problem. Imajo lastne teiavnice, kjer dobi učenec vse po-e°no praktično znanje, ni In tako se vajenec znajde v “rtni delavnici. Tu je največkrat j.tePuščen dobri ali slabi volji moj-vta (privatnih obrtnih obratov je Sloveniji okoli 14.000, obratov so-‘Plističnega sektorja pa le nekaj jad 2500!). Malo je obrtnikov, ki j®ajo izdelan program za praktično , . vajencev, pa tudi pri obratih °cialističnega sektorja so ti pro-j dmi zelo površni, če sploh so. In ?ndi se, da vajenec potem »prakti-lg!a? tako, da včasih še v tretjem .ahuku ne zna opravljati vsa dela t ay°je stroke. Porabijo ga za naj-jaz'ičnejša manjša ali čisto pomožna Ala. Taki delovni pogoji — ome-jl!no naj še, da ima 55 "/o obrtnih glavnic nepopolno opremo, skoraj delavnic pa je v celoti nepri-®einih za vzgojo vajencev — se-ada ne morejo vzpodbudno vplivati ka Vajenca in njegov odnos do stroji Ker ne sodeluje pri celotnem AJovnem postopku, je nevarno, da do dela povsem pasiven odnos, i^atrrda nad tem, kakšno delo na-j y.aio mojstri vajencem, je pa za-a,|i pomanjkanja kadrov zelo ne-t6iena in več ali manj slučajna. l Posledice takega stanja so jasne: ^ vajenec konča šolo in se redno,, tjPosli, zaradi premajhnega prak-(i ^oga znanja ne more vedno za-• stiti vsem zahtevam proizvodnje .mora še potem v obratu nadok-Pj.mti tisto, kar bi moral znati že Po Seveda ne moremo trditi, da je j1jirs°d tako. Vendar pa je neureje-<)6? razmer v pogledu praktičnega ti* vajencev še vedno dovolj in Preveč. Podjetja se praktikantov BRANIJO pf ?ri srednjih strokovnih šolah so VsAyeuii praks nekoliko drugačni. eaako leto morajo dijaki opraviti ^mesečno obvezno prakso v ne-Podjetju. Med prakso morajo p0 d.h dnevnik, ob zaključku pa jim °Pr iie (Ia oceno- Brez potrdila o DCeav’jeni praksi in brez povoljne VUj. se nihče ne more vpisati v " letnik. Tudi tu je namen potrebujejo posebne inštruktorje, ki bi jih vodili in seznanjali z vsemi vrstami dela. Kljub temu pa podjetja ne bi smela gledati samo na svoje ozke koristi, posebno še, ker ni malo tudi takih, ki vzorno skrbijo za pravilen razvoj praktikantov, jih vodijo in usmerjajo in so z njimi tako zadovoljni, da jili zahtevajo tudi drugo leto. Tako je v »Iskri«, Litostroju, pri »Tesarju«, »Tehniki«, IEV, v Park hotelu na Bledu, pri vseh lesnoindustrijskih podjetjih (ta imajo sploh najbolje organizirano prakso) in še drugod. Res, podjetja imajo samo navodila, kako naj zaposlujejo praktikante. Nikjer ni nekih zakonskih predpisov, ki bi to točno urejevali. Toda podjetja bi Nk: Ppi ’ 'I8 se dijak spozna s celotnim ah -f50.® proizvodnje v neki tovarni llek .djetju, da dela nekaj časa eno, Zafai.časa drugo. S tem pa se takoj aeio težave. A^kafera podjetja s praktikanti es gradbene srednje šole, ki S^atfiš”Sec mesa malto ali dela v dijak tehniške srednje šole, ki dni samo prevaža samo-*arhi ,v Pa sedi ves mesec v pi- m zbira statistične podatke. >Preio^c,a^ra podjetja Hič praktikante, češ da jim le nerada morala sama smatrati vzgojo novih strokovnjakov za svojo dolžnost, pomagati dijaku, da vidi vsa dela, da vzljubi stroko, ki si jo je izbral, da s(3 seznani z upravljanjem 'podjetja. Če bi postala počitniška praksa res vsestransko sistematska, bi odpadlo mnogo pritožb na račun mladih diplomantov, ki pridejo v podjetje, pa se seveda ne znajdejo takoj, ker.pač ne poznajo celotnega sistema. USPEH ODVISEN OD SLUČAJA Zaradi takega nerazumevanja in pa pomanjkanja stanovanj so šole prisiljene, da pošljejo svoje dijake tja, kjer jih sploh sprejmejo, čeprav dobi dijak potem delovno mesto, ki ne ustreza niti njegovi stroki niti namenu prakse. In uspeh ali neuspeh prakse je odvisen zgolj od slučaja: kakšno je podjetje, ali se zanima za praktikanta ali ne, kako se praktikant sam znajde. Sole tudi nimajo možnosti, da bi skrbele za stalno in sistematsko kontrolo svojih dijakov na praksah. Pri nekaterih 'sicer obstajajo nekake leteče ekipe, ki gredo v posamezna podjetja, predvsem v tista, kjer prakticira *več dijakov iste šole, a to je vse premalo. In čeprav se že leta in leta stanje glede prakse ne premakne nikamor, še vedno ni ne- kih konkretnih predlogov niti organa, ki bi se sistematsko ukvarjal s tem, da bi se prakse uredile in po* stale resnično dopolnilo pouku. Na nekaterih šolah se ukvarjajo z mislimi o reorganizaciji po principu industrijskih šol: bi usta- novili svoje delavnice odnosno samostojna podjetja. (Srednja gradbena šola v Ljubljani se na primer zavzema za to, da bi ustanovili samostojno gradbeno podjetje, kjer bi sprejemali naročila, vse delo pa bi opravljali dijaki sami. Kot drugo, malo spremenjeno varianto, pa predlagajo, da bi neko podjetje moralo vse leto zaposlovati dijake te šole, katerim potem praksa ne bi povzročala težav.) Interes podjetij za praktikante pa bi povečale tudi posebne nagrade, ki bi jih zbornice dodeljevale tistim podjetjem, katera bi praktikantom nudila najboljše delovne pogoje pri praksi (tako nagrado bo letos razpisala na primer Gostinska zbornica). * Navedli smo nekaj problemov, s katerimi se že dolgo časa ukvarjajo tako šole kot podjetja. Glede na to, da je po novem šolskem načrtu vedno bolj poudarjena potreba po čimboljši povezavi prakse in teorije in kjer se praksa sploh postavlja vedno bolj v ospredje, bo slej ko prej nujno, da bodo tudi praktikanti vajenskih,in srednjih strokovnih šol dobili na praksah tisto potrebno znanje, ki si ga želijo in potrebujejo. -vs 5. JULIJA ZLET SVOBOD V CELJU * Delavska prosvetna društva Svoboda bodo priredila osrednjo proslavo v počastitev 40. obletnice ZKS 5. julija v Celju. To bo istočasno spominska svečanost ob obletnici mogočnega zleta Svobod, ki je bil 7. julija 1935 leta prav tako v Celju. Svet Svobod in prosvetnih društev celjskega okraja, ki neposredno organizira zlet pričakuje, da bo na ta dan prišlo v Celje več deset-tisoč članov Svobod in prosvetnih društev ter članov delovnih kolektivov iz vseh krajev Slovenije, posebno pa iz bližnjih delavskih središč. Pokrovitelj zleta je podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tov. Franc Leskošek, ki je tudi leta 1935 organizacijsko in politično vodil zlet. Program letošnjega Zleta predvideva povorko po mestu za množično zborovanje, na katerem bo govoril tovariš Franc LeskoŠek-Luka. V kulturnem delu programa bo preko 1000 pevcev in pevk iz vse Slovenije izvajalo revolucionarne fielavske pesmi. Okrog 300 godbenikov pa bo v združeni godbi na pihala izvajalo skladbo Blaža Arniča: »Kladivarji novega sveta,* ki jo je skladatelj napisal za to priložnost. 5. julija letos se bodo člani delavskih prosvetnih društev prvikrat srečali na tako množični proslavi, da počaste spomin na veličasno ma-mifestacijo pred 24 leti in skupno proslave veliki zgodovinski praznik naše Zveze komunistov. Med najboljšimi v Kranju Na bližnjem zidu sta visela dva plakata: Slavnostni koncert v počastitev 50-letnice kranjske glasbene šole - 6. junija zvečer, in poleg njega: revija najboljših slovenskih pevskih zborov — 7. junija ob 9. uri v dvorani DPD Svobode Primskovo. Čudovito urejena in opremljena Tekstilna šola je bila zadnje trenutke pred pričetkom revije ^poslednje pribežališče^ te približno tisočglave ‘pevske vojske, ki je %a dan zasedla Kranj. Tu Je bilo razločevanje po »►uniformah-« že primerno lažje. Prav pri vhodu so bili doma mariborski »Klavorovci«, nekoliko više smo našli »»invalide-«, v drugem nadstropju »Adamičevce-« .. • Urediti program 21 zborov, zagotoviti nemoteno in hitro nastopanje vse te množice pevcev ter cela vrsta drugih problemov - vse to so prireditelji vzorno rešili! Program se ni zataknil niti za minuto, ves dan ni bilo slišati niti ene same pripombe na račun organizacije. Točno ob devetih se je revijo pričela in štiri ure kasneje je nastopil zadnji zbor. Natanko po programu. Dvorana je bila seveda premajhna za množico poslušalcev, ki so hoteli slišati ta nenavadni koncert. Zato se je marsikdo moral ustaviti pred zaprtimi vrati in verjeti besedam tistih, ki so se utegnili preriniti med poslušalce. Tudi balkon je bil kmalu zvrhano poln ljudi. Tu smo opazili Borisa Ziherla, predsednika častnega odbora te revije ter predsednika Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije Vladka Majhna, tu smo našli tudi naše znane zborovske skladatelje Simonitija, Mirka; Arniča, Mihelčiča in Gobca ter celo , vrsto naših najboljših zborovodij, od katerih je marsikdo tega dne tudi nastopil s vojim zborom. Tako se je v slovesnem ozračju, polnem pričakovanj pričela letošnja revija pevskih zborov Slovenije. Na okusno opremljenem odru je bilo zapisano, komu je posvečen njen program: »*-S pesmi- „ jo slavimo 40. obletnico KPJ in SKOJ!-« Prvi so nastopili gostitelji: moški, ženski in mešani, zbor »»France Prešeren-« iz Kranja. Za njimi še trije ženski, osem moških ter sedem mešanih zborov z vseh koncev naše dežele. Pisana mavrica! Od zborov, ki štejejo komaj nekaj čez dvajset ljudi pa do takih, ki imajo okrog osemdeset pevcev! Od čisto preprostih, intonančno in tehnično lahko izvedljivih pesmic do velikih, zahtevnih kompozicij! Vsak po svojih močeh. Poleg znanih »»starih-« zborov, kakršni so recimo Kr še ne znajo dovolj. Po-p lr]struktorjev, ki bi se brigali Help aru'9° razporeditev njihovega • aT Sl ne Tnorei° privoščiti. PrnlCf.lekatera podjetja bi sprejela t°da za njih nimajo Ti 0..podietia- Pri ten1 se skli-1° ie C1.st° na materialne pogoje. iBtant/16"6 opravičljivo, ker prak-r®s niso »rentabilni«, oni Velenje, v četrtek. Ob cesti, ki veže rudnik in Novo Velenje, gori festivalski ogenj. Šest igralskih skupin iz vse Slovenije je te dni v gosteh pri sedmi, pri velenjskih svobodaših, ob njih so med gosti tudi ugledni predstavniki slovenskega gledališkega življenja in poročevalci menda vseh večjih slovenskih listov. Vsako leto zagori v Velenju festivalski ogenj. Veže udeležence revije našega amaterskega odrskega udejstvovanja v čvrsto skupino, ki ima v teh festivalskih dneh — pa naj bodo ljudje iz Tolmina, Maribora, Trbovelj, Mežice, Radovljice ali Velenja — iste skrbi in ista veselja: ogledovanje predstav, neizprosno kritični pogovori o predstavah, ogrete debate o amaterskem gledališkem delu nasploh in o posameznih ustvaritvah posebej, pa spet prijateljsko spoznavanje, pogovori, smeh. Novinar gledam, poslušam, zapisujem. * Dve vrsti občinstva sedita v festivalni dvorani: udeleženci revije, to so amaterski igralci, ki so svojo predstavo že odigrali, ali pa bodo na vrsti jutri, pojutrišnjem — in prebivalci Velenja, rudarji, rudarska mladina, ki so prišli sicer samo gledat predstavo, pa se vendar zavedajo pomena revije, ko po vsaki predstavi z resnobnim premislekom pišejo svoje misli in vtise v anketne lističe. To je občinstvo tiste vrste, ki ga po navadi imenujemo hvaležno; prvo mu je zgodba, vsebina predstave, šele potem so mu važne druge komponente, ki formirajo najprej dramsko delo, in potem gledališko uprizoritev. To občinstvo se zna ogreti. Eno izmed najlepših doživetij na reviji doslej je bil spontan aplavz pri odprti sceni, ko so velenjski knapi zaploskali trboveljskim knapom dvakrat kar med predstavo, pred odprtim odrom. Ni bilo nekritično občinstvo., ki je zaploskalo pri odprtem odru; ploskalo je predstavi, kakršne se ne bi bilo treba sramovati tudi kateremu naših manjših poklicnih gledališč. Kadar te dni v Velenju govorimo o kvaliteti posameznih predstav in o celotnem kvalitetnem vtisu, ugotavljamo, da je revija Pismo iz Vel en i q FESTIVALSKI OGENJ pokazala v primeri z lanskim letom občuten napredek. To niso vljudnostne fraze, kajti ko vsako dopoldne sedimo v čitalnici velenjske Svobode pri kritičnih pomenkih o predstavah preteklega dne, gre zares, gre na nož. Člani žirije, profesionalni gledališki delavci z rektorjem ljubljanske Akademije za igralsko umetnost dr. Vladimirjem Kraljem na čelu, potem lg režiserjev amaterjev (Zveza Svobod je povabila tudi režiserje vseh skupin, ki so se prijavile, pa jih komisija ni pripustila na revijo), potem pa še vsi člani vseh sodelujočih skupin — to je oster, neizprosen sodniški zbor, pestra tribuna, enovita v svojem prizadevanju: poiskati v vsaki uprizoritvi kar vse njene dobre in šibke plati, da bi se ob tem vsi skupaj in vsak zase nečesa naučili v strokovnem gledališkem pogledu, da bi ob tem izostrili svoj posluh, se navadili sprejemati kritiko, postali samokritični. Vem, da se v naših poklicnih gledaliških hišah redkokdaj, vsakih deset let enkrat, tako neizprosno iskreno in pošteno pomenijo o svojih napakah; taki pomenki so tisto, kar daje velenjski reviji svežino, kvalitetno raven, mladostno videl najlepših obetov za bodočnost! Nekdo sprejme kritiko teže, drugi laže, nekdo pokaže, kako mu je težko, drugi ne, vsem pa so ti naši pomenki predvsem šola. Nemogoče je pozabiti, kako so štirje mladi delavci iz Svobode Pobrežje v Mariboru morali spustiti preko sebe plaz kritičnih opomb o prestavi, ki je bila pod kvalitetnim povprečjem, in pri tem vsako kritično besedo sprejeli dobrohotno, brez zamere, brez užaljenosti. Kdo se ne bi navdušil ob takih ljudeh, kdo bi v njih ne videl najlepših obetov za bodočnost? * Pisali bomo še o tej reviji, o predstavah, ki smo jih videli, o velenjskem Othellu. trboveljskem Vojaku Tanaki, radovljiških Kreflih, tolminski Puntanji. Pa tudi takrat, ko bomo ocenjevali vsako predstavo posamič, bomo morali zaključiti s tistim osnovnim vtisom, ki ga zapušča revija v vsakem obiskovalcu: Tu se je zbrala živa mlada ustvarjalnost, zbrala se je ne samo na manifestativno srečanje, ampak na delovno revijo — in tisto, kar nam je pokazala, je lep dokaz kvalitete našega amaterskega umet-ništva, še bolj pa obet za prihodnost — to zadnje predvsem zaradi svežine in mladosti, ki se v teh dneh srečujeta ob velenjskem festivalskem ognju. mm \ DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA Spor ine^ Parizom in NATO Ker francoska vlada na dovoli kopičenja atomskega orožja na svojem ozemlju, je . Vrhovno poveljstvo Atlantske zveze sporočilo, da bodo vse ameriške letalske sile iz oporišč v Franciji umaknili in premestili v Zahodno Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo. Francoska vlada je namreč že lani objavila, da bi sprejela atom ska in raketna oporišča samo v primeru, da bi ji poverili, pravico tudi do kontroliranja in uporabe teh orožij. Ker se niso mogli pogoditi, je poveljstvo Atlantske zveze sklenilo umakniti letalske sile. Ameriški diplomatski krogi so objavili, da bi morali vsa neurejena vprašanja v francosko-ameriških odnosih urejati neposredno na sestankih med predsednikom Eisenho-werjem in de Gaullom. Položaj v Nikaragui Upor proti vladi generala So-moze v Nikaragui se približuje koncu. Vlada generala Somoze je zavrnila pogoje, ki so jih predložili revolucionarji za vdajo. Zahtevali so, naj Somozova vlada zajamči upornikom življenje in možnost, da svobodno zapustijo Nikaraguo. Sami pa se obvezujejo, da bodo odložili orožje. General Somoza je dejal, da ne sprejme drugega pogoja, prvi pogoj pa je avtomatično sprejet, ker so v Nikaragui odpravili smrtno kazen. Po poročilih ameriškega novinarja je pogoje za vdajo predložilo 45 upornikov. Ostalih dvajset pa je sklenilo nadaljevati boj. Nehru v Nepalu Indijski ministrski predsednik Nehru je odpotoval v nepalsko prestolnico Katmandu, kamor ga je povabil nepalski kralj Mahen-dra. Njegovemu obisku pripisujejo velik pomen glede na razvoj dogodkov v Tibetu in pa zaradi tega, ker prihaja čez indijsko in nepalsko mejo mnogo beguncev. Pred tem je premier Nehru na tiskovni konferenci izjavil, da se za položaj v Tibetu ne zanima samo Dalaj Lama, marveč'-tudi ’->dija. Zavrnitev predloga Grška vlada je objavila, da se ne strinja s predlogom za sklicanje konference, na kateri bi proučili možnosti za ustanovitev brezatomske cone na Balkanu. Vlada meni, da ni pogojev za tako konferenco, ker nekatere balkanske države niso izpolnile obveznosti nasproti Grčiji, ki izvirajo še iz vojne dobe. Kar se tiče dezatomizacije Balkana, grška vlada meni, da ta ne bi imela pomena, če se o njej. ne bi sporazumele velike sile,, ki imajo atomsko orožje. V pravem trenutku Zaradi stavke grafičnih delavcev je bila Islandija v začetku junija brez dnevnega tiska. Vse tiskarne so istega dne nehale obratovati, ker grafičarji niso prišli na delo. Povod za stavko: delodajalci niso hoteli zyišati mezd. Grafi.čar-ji že dlje časa zahtevajo za 15 % višje mezde in skrajšan delovni čas ob sobotah. Delodajalci odklanjajo zahtevo s trditvijo, da bi bilo to v nasprotju z vladno politiko o »zmrznjenih« plačah in cenah. Za enodnevno stavko, ki ji bo verjetno sledila še druga, so izbrali zelo ugoden trenutek. Islandija je trenutno sredi živahne predvolilne kampanje za parlamentarne volitve, ki bodo kon^c junija, V takem času pa je tisk velikega pomena. Spet tekstilci Italijanski tekstilni delavci so ponovno organizirali dvodnevno splošno stavko. Nad 400.000 delavcev se je odzvalo skupnemu pozivu Generalne konfederacije dela, Zveze dela in Konfederacije delavskih sindikatov. To je v kratkem časovnem obdobju že druga velika stavka, ki so jo organizirali tekstilci in v kateri je bila zagotovljena skoraj stoodstotna udeležba delavcev tekstilne stroke po vsej Italiji. Stavko so napovedali, ko so družbe odklonile zahtevo delavcev po novi kolektivni pogodbi. Zaradi krize v tekstilni industriji zavračajo delodajalci sleherni razgovor o višjih mezdah, to pa je ena poglavitnih zahtev delavcev. Ob napovedi stavke so delavci sporočili, da bodo nadalje vztrajali pri zahtevi po zvijanju mezd za 7—1'5 %. POROČILO POSEBNEGA DOPISNIKA IZ ŽENEVE PRED ODLOČITVIJO Ženeva, 11. junija za leto dni Ta sovjetski predlog »Sovjetska delegacija mora iz- Zahod pa še nadalje odločno nobena stran ne bi razlagala ^ Ge ne bi bilo nove sovjetske e povzročil veliko zmedo, vzbur- javiti,« je dejal Gromiko, »da vztraja na stališču, da v takih ultimat in je ne bi pojmoval« poteze, bi se ljudjei ki analizirajo kal je duhove, sprožil kritike in Sovjetska zveza v primeru, da se okoliščinah ni mogoča nadaljnja kot neupravičeno vztrajanje a* to dolgo ministrsko partijo, stri- stopnjeval pesimizem opazoval- zahodne države ne bi strinjale razprava. stališču, ki ga je zgodovina ** pustila za seboj. Težko pa se je sprijazniti * mnenjem, da sedanje krize 111 njali v mnenju, da je nastala ena cev». zlasti _ zahodnih, tako da se s tem, da bi v prehodnem obdob- tistih dolgih končnic, v katerih zdai binogi vprašujejo, ali se bo ju izvedle omenjene minimalne utrujena igralca ponavljata po- konferenca lahko nadaljevala, ukrepe, ne bo pristala na podalj- teze. Tako pa so duhovi preveč rnno&i Pa dvomijo o končnem sanje okupacijskega režima v razburjeni, zato jih je poteza — rezultatu. Zahodnem Berlinu.« _ _ to je treba priznati — presenetila. Ur»DTTis/'i aht™ r»» ’^e svoje predloge je Sovjet- nji usodi konference in sestanku V INTERESU MIRU "IN SPORAZUMEVANJA ----- mnenjem, aa seaanje itnzc Mnoge mračne misli o nadalj- ”^oč,e Premagati. To bi poi^ ssss fsšSs Ipšsš! štirinajstim^dnevf1’ govorifd oza ^ delegaciJa e določenimi dejal namestnik zunanjega mini- jev z vseh koncev sveta. Zenev- ^ mir in pričakujejo J hodnih prTdlogirza uremtev ber- PnP^vlJena. Pnstati na stra Zorin, da ne gre niti za iz- ski listi so po svoje prispevali odgovornih državnikov da bod linskega Kalanja Neka manL podalJšanJe okupacijskega režima siljevanje niti za ultimat, mar- k uveljavljanju tega vzdušja z mirno’ sporazurnno uredili ^ ših popustov v zlezi z veliSo V ?ahodnem Ber mu za leto dni, več je sovjetska delegacija le oceno, da je konferenca zdaj na na . vpraša?J% Spre3eti sklep “ zah^nih garnizonov iu morebftno Z ZZfJT P? bl, ustanovili vse- razložila predlog, o katerem je razpotju. Nekateri menijo, da bi Prekinitvi konference ali vztraja; zmanjšanje propagande v nado- ?emškl komite, ki bi pripravil pripravljena razpravljati. lahko prišlo do prekinitve ali do 11 J?? stališčih ne glede na jj mesti o za zajfmfeni dohSd v ^ Za nemŠk° zdruzitev in za Četudi bi bilo mogoče raz- odložitve konference, drugi, ki se v.lsok,° ceno za sp0„rn^ - Berlin tel — to k najvažneje - P°dPKS miroYlle1 Pogube. Zahod. pravljati o drugih točkah, pra- ukvarjajo izključno z mednarod- °.eL enot"ost “ " “ 5'PoL. priznanj okupacijskega rebrna v $ bi zmanjšal kontingent svo- vijo zahodne delegacije, sploh ne nimi konferencami, kakršna je bi pomenilo napako, ki bi jo Zahodnem Berhnu s straT sJ Jlh ^asklb f™4 na„ simboličen pride v poštev prva točka - orne- ta, pa priznavajo, da je položaj neJe tezko popravllU vjetske delegacije- takšno je bilo ponrf’ j sovraznu Propa- jitev okupacijskega režima — ker zapleten, vendar ni brezupen. Zato se opazovalci vendar!« stališče Zahoda Pr«flovi nihiii gando v Zahodnem Berlinu, raz- je nesprejemljiva. Zahodne de- nagibajo k mnenju da nobede« stansce z,anoda. Predlogi niso bili pustii tamkajšnie vohunske in leaaciie odrek-ito ^ovietski v zadnji fazi se je spopadlo • „ J J • u s^žahtevmf1 ^ Cene;kl ^^>MhV in^tato Mnogi’ ‘zahodni komentatorji nekoliko napredovali v obravna- rže™kakoT otohV^ i&SHS S SSS3 p-pi =SSSh = Š“=? f?Sčndo (S> vtatolTmf ,om- Ni«d“r“1 ■>«•". H W 8» Nm«Sik zunaoleg, ministra torne sahtevajo jamstvo, in si- S^tov'in’^b‘i''vedrt<’df* zadevata obe strani, da bi kolikor totodno^izpolnSvanto Z°rini Pa da f6 za mi- stvo^ki^i za° nedol^en^afz^- 2enevi ne’razpravljajo le o pre* mogoče dolgo obdržali svoj« p«. JSeJ fSSSFSA zl Sva SgSj.^S S potilo njihovo SS.” - *» «. Štirih * Snm Začela se j”S lit »"«• T tem letu ovi- piSibMufe zSim” eS- *-«*>«> »u. cev« kakor ie dejal nekdo Mini- rale sklemtev predvidenega spo- cijam v iskanju možnosti za spo- Berlin je bil in ostal kamen popuščanje napetosti po svet* stri so dovolili svojim predstav- ° mlrovni ppg°dbi,. bi razum, da je bistvena razlika spotike. Le s skupnimi napori in To pa ne more biti monopol s3* nikom za tisk da so v slavnem fovJetska zveza posebej podpisa- ■ med novembrsko noto in tem s popuščanjem na obeh straneh mo tistih, ki se zdaj pogajajo 1 obveščali novinarje o dolžini I™ 13 POgodb° Z Vzhodn0 Nemčija Pologom itd. je mogoče najti rešitev, ki si je Ženevi. Davor Cul« Stankov, včasih so smeli povedati tudi kaj o vzdušju, nikoli pa ničesar o vsebini razgovorov. Vsakomur je jasno, da so govorili in da govorijo izključno 9 Berlinu, vendar nihče ni uradno povedal, koliko so napredovali ali nazadovali. Nekatere opazovalce, ki so bli- v marveč o interesih miru in o z«” gotovitvi pogojev za trajnej** Od Leningrada do Kujbiševa Razgovor s tovarišem Mišo Pavičevičem, sekretarjem Centralnega sveta ZSJ cu prejšnjega tedna zajel preše- nndikalni delegaciji, ki je bila (kolhozom so proti plačilu odsto- ki so nam jih opisovali v uprav- sredstva iz izpolnitve in presek netljivi val optimizma. Listi so <'anl v Jugoslaviji,-« je izjavil to- pili traktorje in strojni park), nih odborih tovarniških sindikal- kov plana, vendar ne more zna' na celih straneh pisali o optimi- varl^ Miša Pavičevič, sekretar Neizčrpna naravna bogastva, ve- nih komitejev, so v glavnem na- sati več kot 5°/o plačnega sklad*-zrnu, ugodnem poteku konferen- Centralnega sveta ZSJ in vodja likanski rezervoar delovne sile. slednje: v podjetjih, ki smo jih obiskati ce, napredku itd. Naslednji dan ?aše sindikalne delegacije, ki je in visoka raven tehničnih ka- Za odpust delavca je potrebno se giblje sklad podjetja med 45° pa so isti listi in isti ljudje spre- bll“ 'nedavno v Sovjetski zvezi, drov so vsekakor temelji go- soglasje sindikata, uvedli so so- in 500 rublji na zaposlenega d«' meniU mnenje. Pojasnilo je pri- “Hkrati smo pnsotvovali prvo- spodarskega razvoja te razsežne delovanje sindikata pri odločanju lavca in nameščenca kar je i°‘ šlo iz drugega tabora. Obveščeni majski proslavi v Moskvi. Bili dežele, in sicer tako -glede o delitvi sklada podjetja (bivšega Uko, kot znaša mesečna plača ne‘ krogi namreč pripovedujejo, da je ®mo, na enodnevnem obisku v dosežkov kakor glede sedemlet- direktorskega sklada) im. pri de- kvalificiranega delavca ali Pr*' sovjetska delegacija pristala na Leningradu, sedem dni pa smo si nega plana, ki ga zdaj izpolnju- litvi stanovanj. Uveljavili so pra- bližno polovica povprečnih m*" to, da ne bi razpravljali o Berli- 09hdovali podjetja v Odesi in jejo. Izpolnitev plana je osnovna vico sindikata, da izrazi nezaup- sečnih zaslužkov v podjetju. nu in da bi ostal položaj do na- Kujbiševu. naloga sindikatov, hkrati pa je nico upravi; »a revizijo norm, ki daljnjega takšen, kakršen je Za- Pogovarjali smo se t pofcNc- plan v središču vse ustne in pi- jih določa direktor, je potrebna . *'ctad P^r'*** uporabipr hodne delegacije, zlasti ameriška, nlml sindikalnimi funkcionarji, z sane propagande ter kulturne in soglasnost sindikata, kolikor re- Kulturne potrebe 30 so zahtevale jamstvo da se ne bo direktorji in z upravami podjetij umetniške ustvarjalnosti v ZSSR. vizija ni nastala z uvedbo novih ** PreTnv« ln nagrade 20 Vi, spremenil okupacijski režim vter s Predsedniki mestnih odbo- Največji objekt, ki smo ga strojev ali novega tehnološkega graf.,Av ltanovanj in obnov" zahodnem Berlinu. Tega pa hi rov‘ obiskali, je hidrocentrala na Vol- procesa. Sindikat sme obdelati P0djetja pa 50 odstotkov. obiskali, je hidrocentrala ha Vol- procesa. Sindikat sme obdelati gi pri Kujbiševu, ki ima Leni- proizvodni plan, vendar z name- Sklad mojstrov znaša do ^ novo ime. To je zdaj največja nom, da bi bil presežen (za vshko plačnega sklada v oddelju-s srei‘ hidrocentrala na svetu. podjetje določijo plan višji dr- stvi iz njega nagrajujejo najbolj4 ZVZltŽ’ nost^je"intenzivna fraditeTsta- ^ ** klavce, sklad za kulturne pr UGODNI POGOJI ZA NADALJNJI GOSPODARSKI RAZVOJ zahodnem Berlinu. Tega pa hi bilo ' mogoče pričakovati, ker so sovjetski predstavniki že večkrat izjavili, da sovjetska delegacija more trajati v nedogled. »Gospodarska graditev ne- ie s^anovanis^f stiska v V pričakovanju kratkih poro- dvomno najbolj zanima tujega prčf?S®m v Moskvi m v čil izza zaprtih vrat je novinarje opazovalca. Družbena lastnina mestih. Sele za nenadoma zajel hladen val pesi- sredstev za proizvodnjo, t. 'j so- zadn^lh neka) let so značilni večji mizma. Prišel je z zahodne stra- cialistični značaj države, ima žč "Tn Pn reševanju tega proble-m- "Na torkovi seji ni bilo no- sam po sebi veliko prednosti pred so, P°membne rezul- benega napredka,« je izjavil ame- kapitalističnimi deželami. K temu U?- Moskva je v tem pogledu riški predstavnik. Zahodni mini- je treba dodati neizčrpna narav- ^oren primer sprememb: zra-stn so zelo pesimistično razpolo- na bogastva, velikanski rezervoar nas?lll lesenih hišic, ki ženi, napredek ni mogoč, če Gro- delovne sile’m visoko raven teh- miko ne bo spremenil svojega ničnega kadra. Vse to skupaj je , začetku tega stoletja, so stališča itd. temelj aosvodarskenn razvoji te 1(1 cela mesta vellklh stan°- To je kratek pregled dogod- razsežne dežele, in sicer taki gle- Zlo^h fll°k0V^ ^ IZ prme^ v kov m vzdušja pred sovjetsko de dosedanjih .dosežkov kakor W°z“bodnem (jelu Moskue. jva-potezo. Sovjetska delegacija je glede sedemletnega plana, ki ga lnl-n * w vao}£rnU lempu, ]e stih političnih vodite- alžirskega osvobodilnega gi-in jugoslovanskih državni-J.ter izmenjavo mnenj o vpra-»Jih obojestranske koristi, zla-iem° tistih> so povezana z bo-^ alžirskega ljudstva za neod-•«iost in z mednarodnimi vidiki irskega problema. Ferhat Abas f .^hano je, da je naša dežela i- no posvečala veliko pozornost te Podpirala kolonialne in odvis- barode, ki si prizadevajo, da si utrli pot do neodvisnosti ter utične in gospodarske enako-jeavnosti. To stališče Jugoslavije Q?Prišlo neštetokrat do izraza v trfN in pri drugi mednarodnih ^Pmih. ..Proces osvoboditve iz kolonial-spon je udaril močan pečat povojnemu razvoju med- r- narodnih odnosov in postal eden najvažnejših problemov, katerih rešitve ni mogoče odlagati, marveč jo je treba poiskati čimprej. Zdaj je očitno, da lahko nadaljnje odrekanje pravic temu ali onemu narodu do samoodločbe zaostri odnose na mednarodnem političnem prizorišču in povzroči komplikacije, ki otežkočajo že tako zapleten položaj. Alžirskemu ljudstvu žal vse doslej niso priznali pravice do samoodločbe. Zato divja v Alžiriji že dlje kot štiri leta in pol vojna, v kateri je padlo na sto tisoče ljudi. Francoski kolonialisti so vložili v to vojno velikanska materialna sredstva, vendar brez perspektive za zaželeni konec, vsaj ne v tisti klasični obliki. Zdaj je že jasno, da v Alžiriji ni mogoče doseči rešitve z vojno in da ne ena ne druga stran ne more spraviti nasprotnika na kolena ter mu vsiliti brezpogojno kapitulacijo. Vendar je bistvena razlika: alžirsko ljudstvo se bori za svobodo in neodvisnost, francoski vojaki pa umirajo na alžirskem bojišču v obrambo tistega, česar ni mogoče ubraniti, to pa zelo škoduje francoskemu prestižu na svetovnem prizorišču. - Alžirska drama je del splošnega boja, ki se kaže v raznih oblikah, boja za rešitev izpod kolonialnega jarma, za »-prostor pod soncem«, ki sije na široka prostrans-tva našega planeta in preganja stoletno temo. Zato je ta boj sestavni del nezadržnega pohoda našega časa, hkrati pa tudi najbolj dramatičen zaradi pogojev, v katerih se bije. Velika sila je vložila ogromna materialna sredstva jn množico ljudi, da bi ohranila svoje položaje, maloštevilno, goloroko ljudstvo pa je 'vneslo v boj ves svoj žar in vso pradavno težnjo človeka po svobodi ter se brez obotavljanja spopadlo s to veliko silo. Zmagalo je že s tem, da ni premagano, da nobena »očiščevalna akcija« in metode »pomiritve« niso mogle zadušiti njegove odločnosti, da bo vztrajalo do konca, do zadnjega moža, da bi doseglo cilj, zaradi katerega je prijelo za orožje. Te preproste resnice v Parizu še niso ali pa je nočejo doumeti. Odkar je v Alžiriji izbruhnila vojna, so se menjale mnoge francoske vlade, francoski generali so se drug za drugim zvrstili na alžirskem bojišču, stara vojaška taktika se je umaknila novi. Odločitve pa ni bilo in je tudi ne more biti, vse dokler Francija ne bo spoznala, da politika »železne pesti« in topov ne pelje nikamor in da je rešitev mogoče najti le v političnih pogajanjih z resničnimi predstavniki alžirskega ljudstva. Ta pogajanja so možna in potrebna, narekuje jih razum in trezen preudarek; le pogajanja lahko pokažejo izhod iz začaranega kroga. To je želja ne le alžirskega naroda, marveč milijonov ljudi po svetu s francoskim ljudstvom vred. Zadnje čase. so najbolj znani voditelji alžirskega osvobodilnega gibanja in sam predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas večkrat izrazili pripravljenost, da bi se sestali za okroglo mizo in na enakopravni osnovi s predstavniki francoske vlade skupno poiskali rešitev, seveda ob pripravljenosti francoske vlade, da prizna alžirskemu ljudstvo svobodo in neodvisnost. Jugoslovani želijo, da bi se spremenilo francosko stališče, ker bi se tako odprla vrata za pogajanja. To je v interesu alžirskega ljudstva, katerega junaški boj uživa našo vsestransko podoporo in simpatijo, hkrati pa gre za odstranitev stalnega žarišča, ki konec koncev otežkoča prizadevanje za ureditev razmer po svetu. Sleherno nadaljnje omahovanje francoske vlade lahko doživi le splošno obsodbo in škoduje Franciji. V neodvisni afriški državi Gani posvečajo vedno več pozornosti izobrazbi. Na sliki: šola za žene v Gani N o vi ganski sindikati Na ustanovni skupščini Kongresa sindikatov Gane so vsi govorniki poudarjali zgodovinski pomen zborovanja in ga označevali kot črto ločnico v razvoju delavskega gibanja te dežele. Njihove besede so pogosto na zelo ganljiv način ponazarjale navdušenje, ki je zajelo ganske delavce spričo podpore, ki jim jo je zagotovila njihova svobodna država, ko je sprejela zakon o sindikatih, ki zagotavlja delavcem pravice in postavlja temelje za uspešno delovanje in razvoj ganskega sindikalnega gibanja. Kakor v drugih deželah, ki so bile dolgo pod britansko kolonialno upra\*o, se je tudi sindikalno gibanje Gane ravnalo po britanskih vzorih in normah. Njegovo dejavnost so urejale odredbe kolonialnih oblasti, ki so gledale po Potovanje Edvarda Kardelja po Švedski Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in ostali člani jugoslovanske delegacije, ki so na obisku po skandinavskih deželah, so pretekli ponedeljek iz Norveške odpotovali na neuradni obisk na Švedsko. Prvi sprejem na švedskih tleh je bil v Oestersundu v severni Švedski, kjer so podpredsednika ZIS Edvarda Kardelja in njegovo spremstvo sprejeli predsednik švedske vlade Tage Erlander in drugi visoki funkcionarji švedske vlade in krajevnih oblasti. V Svoji dobrodošlici je predsednik Erlander zaželel gostu prijetno bivanje na Švedskem ter izrazil zadovoljstvo, da lahko ponovno pozdravi podpredsednika Edvarda Kardelja, s katerim se je poslednjič sešel pred dvema letoma med svojim obiskom v Jugoslaviji. Poudaril je tudi željo in upanje, da bodo njuni medsebojni razgovori še bolj utrdili dobre odno- se med obema državama. Ko se je podpredsednik ZIS Edvard Kardelj zahvalil za dobrodošlico, je dejal, da ga izredno veseli ponovno srečanje s predsednikom Erlanderom, švedskimi državniki, s švedsko deželo in njenimi, prebivalci. Izrazil je tudi prepričanje, da bo sedanje srečanje pomenilo novo spodbudo za sodelovanje med Švedsko in Jugoslavijo. Iz Oestersunda so podpredsednik ZIS Edvard Kardelj, predsednik Erlander ter jugoslovanski in švedski predstavniki odpotovali z Viruno, kjer so se gostje spustili v rudnik ter se seznanili z metodami proizvodnje železne rude. V naslednjih dneh so podpredsednik ZIS Edvard Kardelj, švedski premier in njuno spremstvo obiskali še več krajev v srednji Švedski. V Sundsvallu so si ogledali enega največjih koncernov švedske lesne industrije »Svenska celulo- sa A. B.« ter še nekatere druga podjetja. Ustavili so se še v Falunu, v Borange-ju, v turističnem centru Mori ter v Harpsundu. V vseh krajih so prebivalci prisrčno pozdravili podpredsednika ZIS Edvarda Kardelja in njegove spremljevalce. Tudi švedski tisk posveča mnogo pozornosti obisku podpredsednika Edvarda Kardelja na Švedskem. Časniki objavljajo obširne članke o Jugoslaviji, o njeni zunanji politiki in njeni izgradnji. Kolikšno je zanimanje za obisk podpredsednika Edvarda Kardelja, priča tudi dejstvo, da je imel podpredsednik ZIS Edvard Kardelj že prvi dan dve tiskovni konferenci, ki nista bili na programu. Novinarji pa so povsod, kjer so se ustavili jugoslovanski gostje, spraševali Edvarda Kardelja o odnosih med Jugoslavijo in Švedsko ter njegovih vtisih s potovanja po Švedski. strani na organizacijo mladega delavskega razreda Gane. Za to razvojno obdobje ganskega sindikalnega gibanja je značilno ustanavljanje številnih majhnih, nepovezanih, pogosto nasprotujočih si sindikatov, ki sp v mnogih primerih omejeni na posamezna podjetja. To je zmanjševalo njihov odpor proti organiziranemu kolonialnemu kapitalu in oblastem ter omogočalo učinkovito vmešavanje delodajalcev. Akcije tako razbitih sindikatov niso bile vsklajene, zato so sindikati v svojem boju dosegali tudi sorazmerno majhne uspehe. Sčasoma pa je le prišlo do dolo-' čene povezave, kar se kaže v ustanovitvi ganskega Kongresa tradeunionov leta 1943. Ob ustanovitvi neodvisne države Gane, ki je ostala v britanskem Commonwealthu, so se spremenili delovni pogoji sindikatov. Delavski razred Gane je bil med osvobodilnim bojem poglavitna opora in avantgarda v vseh akcijah Stranke narodne konvencije pod vodstvom Kvarne Nkrumaha, sedanjega predsednika vlade. Graditev lastne države je narekovala potrebo po čim popolnejši mobilizaciji in pritegnitvi delavskega razreda h graditvi dežele, zato je bilo treba v splošnem ljudskem prizadevanju zagotoviti tudi sindikatom ustrezno mesto. To bi jim omogočilo, da bi izdatno prispevali h graditvi svoje države ter hkrati uspešno branili in oblikovali interese ganskih delavcev. Tako je prišlo do akcije, katere namen je bila nova struktura sindikatov, ki bi bolje ustrezala novim pogojem in razvojnim potrebam. Ob podpori vlade so sindikati zato poslali nekaj svojih najbolj znanih članov v druge dežele, da bi proučili organizacije in dejavnost tujih sindikatov ter izbrali izkušnje in oblike, ki bi jih lahko s pridom uporabili pri graditvi novih ganskih sindikatov. Posebno pozorno so proučevali izkušnje izraelskega sindikata Histadrut in zahodnonemških sindikatov. Rezultat tega proučevanja: decembra 1958 so sprejeli zakon o odnosih v industriji. Ta zakon določa, da je treba ustanoviti Kongres sindikatov Gane kot enotno telo, ki bi zastopalo ganske delavce. Zakon določa, da mora kongres delovati »kot predstavnik sindikalnega gibanja v Gani in opravljati funkcije, ki Zasedanje Mednarodne organizacije dela ir; Ženevski Palači narodov se junija začelo zasedanje (^Orfrodne organizacije dela 'ev ■ Predstavniki vlad delav-k gg1*} delodajalskih organizacij ^JVai 6:1 80 razpravljali o enem ^saažnejših problemov našega V r- o družbeno ekonomskem t>toh,:u .P0 svetu in p socialnih hvj ^Puh, ki jih prinaša ta raz-šatpo asedanje je v času, ko Med-dif organizacija dela praz-^tacj.0~letnic° delovanja. V ilu-k bi/0 n’ai omenimo dejstvo, da SprgiAPri tej organizaciji doslej Vw.up.111 mednarodnih končka jih je ratificirani ve- 'tanjenih dežel. Za tehnič-je porabila MOD v h letih okoli 20 milijonov k kar ji je omogočilo, da j, ala 950 strokovnjakov na °nce sveta. V tem času je lkikjj,razdelila tudi nad 1800 šti-tlk, jlZa strokovno izpopolnjeva-^ktori3 Predlog generalnega di-L^avir ^vida Morseja, ki je a0 metrov. Svetlobo njegovih žarome-sort ‘ ' ............. po takšnem »hladnem« varjenju kakršnih deformacij kovina n* zv jenih mestih. Sonce namesto svetilniČarj® V Franciji so naredili posebno Jg, pravo, ki bo urejala prižiganje ali'JSjf Sanje manjših, odročnejših ntoršjjj svetilnikov, Priprava izkorišča dne'L, bolje rečeno, sončno svetlOKL Med večletnim proučevanjem 15.000 delavcev so zbrali znanstveniki preše* netljive rezultate glede zdravstvenega stanja nočnih delavcev Medicinski strokovnjaki so iz- zdravja kot dnevni in da pogosteje oblikovali vrsto teorij o škodlji- dobijo poškodbe živčnih sistemov vosti nočnega dela. Ugotovili so in prebavil. bolezni, ki napadajo nočne delavce bolj kot one,ki delajo podnevi in izkoristijo noč za počitek. Na osnovi opazovanja in kontrole so izdelali pravila o tem, kako naj se delavci nočne izmene obnašajo pri delu, kako naj živijo v prostem času, kako naj počivajo, se hranijo in spijo, da si bodo ohranili zdravje. OMAJANO PREPRIČANJE Razvilo se je splošno prepričanje, da nočno delo škoduje zdravju delavcev. To mnenje je prevladalo tako pri strokovnjakih kakor pri laikih. Vendar je nekatera dela treba opravljati ponoči. Znanstveniki skandinavskih dežel so hoteli ugotoviti, koliko je pravilno mnenje o škodljivosti nočnega dela In v koliko slabšem položaju so nočni delavci od dnevnih. To je bilo obsežno delo, ki je Vsega skupaj so proučili blizu 15.000 delavcev. Raziskave so pokazale, da praktično ni razlik v pogostosti bolezni pri tistih, ki delajo ponoči, in pri dnevnih delavcih. Pri nočnih delavcih niso ugotovili pogostejših bolezni živčnega sistema in prebavil, zbrali pa so podatke, ki nedvoumno kažejo, da imamo ljudi, ki se ne morejo prilagoditi nočnemu delu. Presenet-Ijiav razlika med omenjenima skupinama je v znatno izrazitejši nespečnosti pri tistih, ki delajo ponoči. pa potem dobijo izredno tov bo moč opaziti že iz razdalje loo nlodno potomstvo, ki daje za pri- kilometrov. Na svetilniku pa bodo tudi hi;~ „ onn o/ ^__n • posebne radarske naprave, ki bodo bližno 200 % večji donos. Pojav posadko svetilnika opozorile na bliža- so z učeno besedo imenovali he- j°čo se ladjo še prej, preden bodo z terozis. ladje opazili svetlobo svetilnika. V . . kletnih prostorih bo imel svetilnik HeteroziS je tesno povezana s lastno električno centralo in aparaturo hibridizacijo — križanjem, na za Predelavo morske vode v pitno. Te Ugotovili so, da je kvaliteta 0S!?0vi katerega vzgajajo' razisko- bod^dopuščlit^^boM^adka11^"-soania pri tistih ki delalo nodnevi valci n°ve sorte kulturnih rastlin tilnika lahko ostala tudi po celo leto in spijo ponoči, boljša kot pri f* spremenjenimi lastnostmi hi- brez zveze s celino, onih, ki spijo podnevi. bridne rastline na priliko hitreje Presenetljivo „»lo j, pomenil. ^'p^ebUSS ^ .lis,, Sl- S nSoSSSbS Svp£riSokor"i o ”“k0 Ito' učevali, kako se dedujejo posa- vrsto cementa iz angrenske gune; ta mezne lastnosti določene sorte in cement enako dobro veže pri visokih Ali bo spanje dobro ali slabo, zato so tudi vzgojili številne hi je najbolj odvisno od hrupa. bridne zvrsti. Vsestransko uporabni cement je tudi temperatura ozračja. in nizkih temperaturah, pa tudi v vlagi. Z dodatkom mineralnih barvil Je cement tudi moč poljubno obarvati in barve po vezavi ne izgubi. KAJ MOTI DNEVNI POČITEK? vzgoShibridnegf^mena preij Spanje delavcev, kl delajo po- zapleten in dolgotrajen postopek, noči in počivajo podnevi, moti Vsako rastlino, ki naj da hibrid- hrup na cesti, hrup vozil, otroci, no seme, morajo posebej oploditi ki se igrajo itd. Točnost tega je in sicer na izoliranem področju, potrdila skupina delavcev, ki so vsaj nekaj 100 m proč od ostalih delali ponoči, vendar je bilo žago- površin, kl so zasejane s koruzo, tovljeno stanovanje v mirni oko- da bi ne prišlo do medsebojne ov “P/ v gozdu izven mesta; kjer ni oploditve. V tem primeru bi bil-------------------------------------- ^ nosti nri nočnih delavnih in ,hra1L Wi0 Prav nobenega hruPa. Ti ljud- seveda ves trud znanstvenikov za- tem, povzroče »premik« molekul pri naslednje rezultate: ^ 80 Počivali Prav tako dobro kot man. Slaba stran hibridnega se- Po6-»varilo8*1’ ^ Se me<3 selx,:l spo:11' delavci, ki so spali ponoči. Skan- mena je še, Ha ga lahko uporabi- Novi »ultrazvočni« način varjenja Prehod z nočnega ritma spanja dinavski znanstveniki so prišli do mo samo v enem letu. Zato se v k"® Pred sedanjim velike prednosti: na dnevnega je bil presenetljivo zaključka, da je za počitek in za številnih laboratorijih trudilo da P^jem površine, kl jih je treba zva- .................. -......., - o- malenkostnega pomena, ker so se spanje tistih, ki delajo ponoči, bi vzgojili takšne hibride, ki bi turi aU eiekS^tSfu nljSp trajalo nekaj let, dalo pa je pre- delavci kaj kmalu prilagodili no- najvecjega pomena predvsem mir jih lahko posejali nekaj let zapo- pa ^e’ da takšen način dovoljuje senetljive rezultate. vemu času Počitka. v hiši in okoli nje. Dr. V. P. vrstjo. k?r DRUGI REZULTATI Proučevali so vzroke nespeč- Varjenje z ultrazvokom V laboratorijih ameriške družbe »•Westinghouse*« so pred nedavnim prvič uporabili novo metodo varjenja: gre namreč za tako imenovano »-hladno-« varjenje s pomočjo ultrazvoka. Stične površine obeh delov kovine, ki jih je bilo treba zvariti, pritisnejo drugo ob drugo in nanje delujejo z ultrazvokom posebno visoke frekvence. Vibracije na površini, ki nastanejo pri Njena fotocelica ima »-jedro- iz 0P8^ ne srebrne zlitine, ki se pod vpli^ sončne svetlobe močno razširi in ^ prekine- električni tok. Zato svetu1 ^ čez dan ne sveti, ob mraku in P0^-ponoči pa je pojav seveda prav ^ sproten in svetilnik se prižge saifl sebe. ODTOČNE NAPRAV^ ^ Pri odtočnih napravah nex govorih o vseh delih, temveč JJL, tistih, kl predstavljajo »ozko kl se najpogosteje zamašijo. Vse preveč radi pozabljamo, vodovodne odtočne naprave neftosl dijo pomije, lug od perila itd. *' ji hrane, drobna vlakna in mlIruC“„j, strdijo v »zamaške«, kl Jih zel° ko odstranimo. Zato gosto in “* « zano vodo vlivajmo vedno ,, stranišče, ki ima širšo odtočno Proučevali so dve skupini delavcev. Eni so opravljali svoje delo podnevi, drugi pa ponoči. Znanstveniki so hoteli preveriti zakoreninjeno prepričanje, češ da so nočni delavci na splošno slabšega vin. Mimo tega je tudi pomembno, da liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiio .............. cp? □ Razmišljanje pomlaja možgane I VW/ ^ M. ,/ C .7 = Navadno se pri Poizkusni stolp znane angleške letalske tovarne De Havilland, ki se sedaj ukvarja tudi s proizvodnjo raket. V poizkusnem stolpu je raketni izstrelek, dolg dobrih 20 m. Pred poletom seveda tehniki natančno preizkusijo vsako raketo, saj velja težke denarje in pomeni zato neuspešen start občutno izgubo. Prav gotovo bi bilo bolje, če bi denar, ki ga porabijo za preizkušanje in gradnjo raket, uporabili v smotrnejše namene Sodobna znanost ocenjuje kot povsem zastarelo mnenje, da imajo delovne in ustvarjalne sposobnosti le mladi organizmi. Proučevanje kaže, da na sposobnosti in delovno energijo ne vpliva samo mladost. Če.spremljamo življenje posameznih ljudi, ki neutrudno delajo, naletimo na posameznike, ki so vrsto desetletij dajali velike rezultate, čeprav so bili že v letih. Znanost že od davnih dni zanima nenavadna ugotovitev: kje je odgovor na vprašanje, da imajo stari in včasih celo zelo stari ljudje mladeniški polet pri razmišljanju in delu. MLADOST V STAROSTI Primeri so številni. Thomas Edison je izpopolnjeval svoja najpomembnejša elektrotehniška raziskovalna dela pri osemdesetih letih. Nikola Tesla je bil v zrelih letih na višku svojega znanstvenega delovanja. Osemdesetletni Clemenceau je predsedoval težavnim kongresom za svetovni mir v prvi svetovni vojni. Ivan Meštrovič je izdelal svoja zadnja kiparska dela z neverjetno gotovostjo in silo, čeprav je izpolnil že šestinsedemdeseto leto življenja. Verdi je pri šestin-sedemdesetih letih zložil svojo najboljšo opero »Othello«, pri osemdesetih pa < »Fallstaffa«. Goetheju je bilo osemdeset let, ko je izpopolnil svojega »Fausta«, Tizian pa je naslikal svojo genialno podobo »Bitka pri Lepantu«, ko mu je bilo nič več in nič manj kot osem-indevedeset let! Ljudje, ki delajo tudi na stara leta,^nikoli ne pridejo v stanje »starostnega pokoja«. Delo jih pomlajuje, to pa je najboljše in najzanesljivejše sredstvo za ohranitev vitalnosti. ŽIVLJENJSKA DOBA SE DALJŠA Kdaj se začne staranje? Vsekakor takrat, kadar začenjamo razmišljati o lastni starosti. Kadar se človeku porodi misel, da je star in da se na stara leta vse neha, dobiva hude komplekse, ki jih še stopnjuje mračnost, to pa izpodkopava življenjsko energijo. Človek pri sedemdesetih ali osemdesetih letih lahko ohrani svežost, in sicer z energijo lastne volje, ter tako obdrži umerjene fizične sposobnosti tudi 23 neomejeno umsko delo. V sodobnem načinu življenja iščejo znanstveniki vzroke za vedno daljšo življenjsko dobo sedanjih rodov. Trdijo, da bo vsaka naslednja generacijo živela dlje kot prejšnja. K temu prispevajo uspehi medicine, ki je preprečila posamezne bolezni, dalje pravilna higiena, zlasti pa živahen delovni tempo in miselna razgibanost sodobnega človeka. TUDI ZDRAVJE JE ODVISNO OD NAŠIH MISLI Prva pogoja za daljše življenje in ohranitev moči sta zdravje in odpornost. Zdravje pa ni le »sreča« ali »rasa«, ohranimo si ga lahko z lastno-voljo in seveda s pazljivostjo. Odločilna sta dva činitelja: fizična kultura telesa in ravnotežje v našem notranjem razpoloženju. Sodobno življenje mnogo zahteva od človeka. Po svetovni vojni so ljudje zašli v številne psihične krize, mučijo se z raznimi problemi, obre- menjujejo se s hudimi skrbmi in zapletenimi vprašanji, pogosto izgubljajo vero in zaupanje vase in v svojo okolico. Vse to povzroča motnje v človeškem notranjem ravnotežju in v duševnem življenju nasploh. _ Pretirano razburjanje je eden najhujših strupov za zdravje in hkrati sredstvo, ki pospešuje staranje. Sodobni človek se razburja zaradi drobnarij, zato pa se mu dogaja, da gre apatično, ravnodušno mimo velikih reči. To je že dokaz pomanjkanja duševnega ravnotežja. Zdravilo: premagati lastno razdražljivost! To bo pripomoglo, da si bo človek ohranil zdrav živčni sistem, ki bo sposoben za delo. Pravilno uravnovešeno delovanje živcev in možgan pa je tista nenehna telovadba našega duha, ki je prav tolikšnega pomena kot gibanje človeškega telesa. STARANJE JE ODVISNO OD MOŽGAN Japonski znanstvenik Ikuta Je zapisal: »Človek, ki v tednu dni ne prebere vsaj nekaj strani dobre knjige, postane grd in namrgoden. pogled mu je moten, duh nerazpoložen, telo pa nerazgibano.« Sodobna znanost ugotavlja: Večina znamenj staranja prihaja od srca in od možgan. Človeški organizem ni stroj, ki ga sestavljata les in železo, ki se ob intenzivni uporabi obrabljata. Naše telo sestav-Ijnjo živi organi in tkivo, ki se z vajo in dejavnostjo ne troši, marveč se bolje ohranja in vzdržuje lastno moč. Vzporedno s telesno dejav- nostjo, ki preprečuje starčev-ske slabosti, mora iti tudi nenehno delo naših možgan. Dokazano je, da misel dovaja v možgane večjo množino krvi. Iz praktičnih izkušenj vemo, da postane glava razgreta spričo intenzivnega razmišljanja. Z dovajanjem krvi v možgane ohranjajo naše misli sposobnosti možganskih celic, ker pride s krvjo vanje dovolj hrane. NAJNOVEJŠI DOKAZI Dr. Pommerath iz Galve-stona, ki je prvi opazoval življenje možganskih celic skozi elektronski mikroskop, je videl, da množica celic v kapilarah kaže gibanje, ki spominja na ritmično dihanje. Na tej osnovi je prišel do zaključka, da je misel za možgane tisto, kar je kisik za naša pljuča. Nemški znanstvenik dr. Vogt, voditelj inštituta za proučevanje možgan v Neustadtu, poudarja: »Bodite aktivni, intenzivno delajte z možgani, če hočete, da i bodo vaše možganske celice ostale sveže in da se ne bodo prenaglo postarale! Nebo škodilo, čeprav boste delali čez uro, kot pravimo. Tudi možgani zahtevajo vajo in napqr prav tako kakor mišice našega organizma.« Dokaze za to svojo trditev je razložil dr. Vogt na mednarodnem kongresu zdravnikov gerontologov v St. Louisu. Odkril je, da so celice ljudi, ki so vse življenje aktivno umsko delali in v mislih razpravljali o mnogih vprašanjih, mnogo »mlajše« od celic njihovih vrstnikov, ki niso d6-segli te stopnje dejavnosti možgan. Navadno se pri vodovv^f škoijkaji najprej zamaši sif»n M? va slika kaže starejšo izvedb® |e 1 na v obliki črke U. Narejena LjjiH svinčene cevi, v njem pa stoji voda, ki zapira pot snirj* j« plinom iz kanalizacije. Vija»^ i spodnjem delu lahko odvijem0 ^e' debelejšo žico očistimo sifon- jd' den odvijemo spodnji vijak, stavimo večjo posodo, da n« tla mokra! Novejšo izvedbo sifona V®-a ! druga slika. Pri takšnem posebnimi kleščami lahko odvfjje' spodnji del. Matico zgrabim® ščami tako, da velika čeljust » J' gne, mala pa potiska. Ko s1® ol>' vili spodnji čašasti del sifon® stimo s paličico al debelejs® !l||ll|lllll!llilll!!lllllllilllll!llllllllllllll!lll!llllll!lij!!!lllll!ll!lll|||||||!!l||!||||||||||l!ll!l|||||!ll!l|||||||||!ll||j||||!lll!llll!llllll!ll!lll!l]|!llllli!P cev, kl Je v notranjosti sif0®9 den privijemo čašico naaaJ’ napravili zanjo še nov ‘-ce. „ obroček iz usnja ali iz leP.e" vi* ga premažemo z grafitom >■ , linom. ceLj Ce je zamašena odtočna zidu, vlijemo v cev vrelo ra ^ s, sode. Prvo spiranje najbrž pe" uspešno in ga zato večkrat k p* mo. Poleg tega načina Pa.i7jno j-skusimo še drugega: v oaGa5te A' prtino vtaknemo kos vi, ki ga s cunjami dobro ? mo. Drugi konec nasadimo dovodno pipo, ki Jo nato “ premo, da ima voda močan Pri tem delu naj nam držati cev, poplava! sicer bo J« ^ vratih so obstali. Namesto debele Rose nji,®taia _za nizko točilno mizo mlada, lepa — Se z^e^a neskončno lepa — punca v rdeči Zl in anežnobelem predpasniku. ofip.Van je bil mrk in zamišljen. Ko je zagledal tiaciP6’ 80 se mu ustnice raztegnile v poklicni isrneh- Stopil jim je naproti. iet^?ober večer, gospoda! S čim lahko postre- se delal nevednega?« je rekel stotih ],n dodal: »Kot po navadi, liter vina in štiri ^arce.« no;felica. hter vina in štiri kozarce,« je po-ria„,u lvan in pogledal dekle, jx>tem pa se je SrcL0 0,:>rnil k oficirjem. »Moja sorodnica iz Pograda. Hči moje sestrične...« mk-Je^ca ie Prinesla steklenico in kozarce. Stot-3® vstal in udaril s,petami: "Stotnik Bačič.« ja prijelo Iztegnjeno roko: »Jelica drugi so se predstavili, Jelica pa se je vrnila za točilno mizo. Pa J^°Ptli so trije podoficirji, takoj za njimi f Poročnik Antolkovič v družbi fanta srednje 1' Polizane lase je imel in ozke brke. £3 ga je Jelica zagledala, je otrpnila. Roke ji začele tresti, malo je manjkalo, pa bi is *•+-la kozal'ec> ki ga je jemala s police. Bil j? usti agent, ki jo je opazoval na sredograjski ^iški postaji in potem med vožnjo. tW^es0Re^eno i° je pogledal, nato pa je naglo Ml k točilni mizi.| j^"Pober večer, gospodična., Kakšno presene-vuie malone vzkliknil. Nasmehnil se je in Udem je bil, zato si je Jelica kmalu opomogla strahu. ^°*’>er ve®erl‘K mu j® skorajda veselo od- Stisnila sta si roke. Fant je zamrmral: "Toni Fajer.« star k°tel, da bi kdo opazil, da z Jelico nista 4M‘‘znanca- Potem se je obrnil, pokazal na tolkoviča in ga predstavil: "Poročnik Mirko Antolkovič.« je udaril s petami in se lahno pri- V °niv Fajer in Antolkovič sta nameravala iti ^Poročnikovo sobo, da bi se tam pogovorila, tr,p]t Pa sta se spogledala in se molče sporazu-la, da bosta nekaj časa ostala v gostilni, u 0Pazila sta zavistne poglede, ki so prihajali (v"?..111!26, kjer je sedela družba stotnika Bačiča. (jj da sta, da bi bili stotnik in njegovi zadovolj-šla, zato sta iz škodoželjnosti ostala pri Kako ste potovali?« je vprašal Toni Jelico, {ji. rivala,« mu je prijazno odgovorila in nato-Pijačo, ki jo je naročil. So _Van Kralj je stregel trem podoficirjem, ki Oddeli za sosednjo mizo. ift ;a-ier se je prebrisano nasmehnil, srknil vino začel: v t>0s;Jelica, ničesar vas ne bom vprašal, vse vem. v o u“ajte! Ivan je vaš sorodnik, živite pri teti o^.^egradu. V Svrgnju boste ostali db nedelje hk. tP®- s seboj boste vzeli krompir in jajca, at::l pa Ivana opomnili na prašiča.« b]6?ri prvih Tonijevih besedah je Jelica pre-(ia ,ela> potem pa se je zasmejala. Spoznala je, HoJ® faut s polizanimi lasmi prisluškoval nje-Vgj/V Pogovoru s »teto« na sredograjski postaji. aar se je delala presenečeno: "Glejte no, kako to?« 'Toir^’ kai ji j® samozavestno odgovoril. ni Fajer ve vse, prav vse...« Pogledal je poročnika Antolkoviča in se nasmehnil. To pot se je prvič zasmejal tudi Antolkovič. Ranta je potrepljal po plečih in rekel: »Da, gospodična, so ljudje, ki vedo vse, na primer Toni in jaz.« Izpraznila sta kozarce, nato pa sta se spogledala. Nobeden izmed njiju ni rekel: »Pojdiva-gor!« »Toni, sediva,« je rekel Antolkovič in pokazal proti mizi v kotu, kjer so pravkar vstajali podoficir! j. »Prosim, prinesite nam pol litra in dva kozarca,« je rekel Toni Jelici. Hotel je dodati: »Upam, da boste prisedli,« pa je opazil, da stotnikova družba prisluškuje pogovoru. Ko je Jelica postavila vino na njuno mizo, je Fajer izrekel željo, ki jo je zamolčal pri točilni mizi. »Oprostite, stricu moram pomagati,« je ljubeznivo odgovorila Jelica. »Pozneje, ko bodo gostje odšli,« je rekel Toni. »Ne vem, mogoče,« se je Jelica nasmehnila in se vrnila za točilno mizo. »Kdo je ta punca?« je Antolkovič vprašal Fajer j a. »Ccdnsf, kaj?« mu je odvrnil Toni in popisal srečanje na sredograjski postaji. Fajerjeve besede so pregnale Antolkovičevo poklicno nezaupljivost. »Lepa punca,« je ponovil. »Praviš, da bo ostala do nedelje?« »Da,« mu je kislo odgovoril Toni, ker je čutil, da se bo moral umakniti. Njegova slutnja se je takoj uresničila. »Prepusti mi to dekle,« je rekel Mirko Antolkovič. »Bodi prijatelj! Ti si stalno v.Lošinju in Sredogradu. Tebi je lahko, poglej, mene pa so poslali v to gnezdo.« Antolkovič je bil Tonijev predstojnik. Pomenil sicer ni kdo ve kaj, vendar je bil ustaški vodnik. Toni je nekaj trenutkov razmišljal, nato pa se je napravil velikodušnega: »Naj ti bo, jaz jih poznam dovolj. Vendar pazi, se mi zdi, da je to dekle trd oreh.« »Trd oreh, kje neki. Poznam te mamičine miljenke, ki se delajo svetnice. Boš že videl!« Zunaj se je zabliskalo, od grmenja so se tresle šipe. Podoficirja, ki sta stala pri točilni mizi, sta zvrnila kozarce in šla. Stotnikova miza je naročila četrti liter. Nadporočnik Kovačič je bil pijan. Tisti večer niso kartali. Vsi so gledali proti točilni mizi, se smeh-jali in zavidali stotniku, ki mu je Jelica sramežljivo vračala nasmeh. Tudi Antolkovič je opazil te nasmehe in igro oči. Ujezil se je, sunil Tonija in rekel: »Jutri dopoldne se bova menila. Pojdiva zdaj tja!« »Ivan,« se je Antolkovič obrnil h. gostilničarju. »Ali nimaš česa boljšega? Daj, poišči enega tistih skritih likerjev! Naj stane, kar hoče.« »Verjemite mi, gospod poročnik, nimam,« je rekel, ustnice pod brki pa so se mu razlezle v nasmeh, ki je govoril: »Kdo ve, morda pa imam. dvisno je od ...« »Vem, da imaš. Prinesi steklenico iz zaboja, ki ga hraniš zase. Pravim ti, da se ne bom pogajal za ceno. Prihod tvoje lepe sorodnice moramo proslaviti.« Antolkovičeve drobne oči so se vesele zabliskale. »No, pogledal bom,« je rekel Ivan in že izginil skozi vrata na hodnik. Ko je lezel po stopnicah, si je zadovoljno mel roke. Navil bo desetkratno ceno, poročnik bo plačal. Ko je stotnikova družba opazila pred Tonijem In Antolkovičem steklenico zelenega likerja, je zagnala hrup. »Hej, kaj pa to pomeni?« je zaklical Bačič, ki- se mu je že poznalo, da je pil. »Ivan, tudi nam steklenico! Brž, nič razpravljanja!« Ivan se je obotavljal, zato se je stotnik ujezil. »Ali tu ukazujem jaz alf kdo drug? Brž, naj stane, kar hoče!« Antolkovič je čutil, da je Bačiceva pikra opazka namenjena njemu, zato je zamrmral: »Cepec! Poveljuje sto štiridesetim domobrancem, pa misli, da je bog.« Toni se je nasmehnil, prav tako Jelica. Ivam je prinesel steklenico likerja in jo postavil na stotnikovo mizo. »Ali boste ostali dlje časa?« je Jelica vprašala Tonija. »Ne, jutri moram v Benkovo. S posebnim vlakom,« je do’dal kot mimogrede. »S posebnim vlakom? Glejte no,« je Jelica z vzklikom pokazala začudenje. »S tistim, ki je bil na postaji, ko ste prišli. Ali ste ga videli?« Jelica je vedela: mora priznati, da je videla oklopni vlak. Brž je postregla z odgovorom, da bi še kaj izvedela o tem. »Videla sem ga, pa ne vem, kakšen vlak je to. Za spremembo bi se rada peljala z njim.« »Ostanite do ponedeljka, pa vas bomo peljali.« Toni je neopazno pomignil Antolkoviču, kakor da hoče reči: »Vidiš, kako napeljujem vodo na tvoj mlin.« Mirko ga je razumel in dodal: »Gospodična, ostahite. Ne morete si predstavljati, koliko lepega ste prinesli v ta dolgočasni Svrganj.« . Jelica se je obema hvaležno nasmehnila. »Žal mi je, teta me pričakuje v nedeljo.« Stotnik in njegovi so posadili Ivana za svojo mizo, da bi si pridobili Jeličino naklonjenost. »Ivan, sem sedi!« je grmel Bačič. »Pili bomo na zdravje tvoje lepe sorodnice. Dajmo!« Jelica se je ljubeznivo nasmehnila in pokimala stotniku. Ta se je ves raznežil, zvrnil kozarec in ga vrgel, po tleh. »Gospodje, vsaka namenoma razbita čaša stane...« Ivan ni dokončal stavka, ko je stotnik štrcnil s prstom drug kozarec, ki je poskočil, se prevrnil in padel na tla. »Vem, Ivan, vem... Mi razbijamo, ti spravljaš denar. Pijmo, bratci. Ne bojmo se nikogar,« je dodal, se zasmejal in zapel: »Čaj, goro čarna, pričuvaj mi ovce...« Drugi so pritegnili, le nadporočnik Kovačič je molčal. Bilo mu je slabo, preveč je pil. Jelica je poslušala pesem. Nenadoma jo je stisnilo. Spomnila se je Gorja, ranjenca, odreda, Petra. Jaz pa stojim za točilno mizo in poslušam tujo pesem, je pomislila. Zraven mene stojita dva ustaša, dva izmed tistih, ki jim Peter pravi psi, in se jima ljubeznivo smehljam. — Globoko je vzdihnila. »Nekam žalostni ste videti, gospodična,« jo je Antolkovič zbudil iz razmišljanja. »Ne, nisem žalostna,« je naglo odgovorila, potem pa je hotela zabrisati vzrok za svoje obnašanje. »Trudna sem.« Stotnikova družba je izpraznila steklenico likerja. Oficirji so bili čedalje glasnejši. Kovačič je vstal in se odmajal skozi vrata. Gotovo bo klical urha, je pomislila Jelica. »O, gospodična, ostanite malo dlje časa pri nas, ostanite,« je vztrajno ponavljal Antolkovič. »Ne morete si misliti, kaj se je v meni zgodilo tisti trenutek, ko sem vas prvič opazil. Toni je priča. Naj pove, kaj sem mu rekel prejle...« JNIIIIII!llll!llll!llllill!IIIIIIIIIIIIIUIIIIII!l!l!llllllll>lll!llllllllllll!l!lllllllllllllll!!l!llllll>l>IIIIIII!lllllljJJi | Roman je zasnovan na resnic- | | nih dogodkih, spremenjena so | 1 le imena oseb in krajev 1 l!l!llll!lll!l!lll!IIIIIIIIIIH>l Toni je prikimal: »Da, rekel mi je, da se je na prvi pogled nesmrtno zaljubil v vas ...« Stotnik Bačič je prišel k mizi in objel Antolkoviča. »Poročnik, ali ne bi sedli vsi skupaj za isto mizo?« »Ne, ne morem se ločiti od tega lepega dekleta,« je rekel Mirko. »Kaj hudiča se držite točilne mize kot klop?« se je ujezil stotnik. »Gospod'stotnik, pazite, kako govorite! Dobro veste, s kom imate opraviti!« Antolkovič je bil hud. Stotnik je popustil, se nasmehnil in glasno rekel: »Čemu bi se prepirala? Pijva in veseliva se, lepotica je prišla v to puščavo.« Mirko je zmagoslavno zvrnil kozarec. Babičeva bližina pa mu je še vedno šla na živce. »Kar sedite tja, kjer ste bili doslej, bom že prišel.« Stotnik je počasi odšel, Antolkovič pa je tiše nadaljeval: »Gora mesa, pa niti trohice pameti. S takimi moraš biti grob.« Ivan je prinesel na stotnikovo mizo še eno steklenico likerja. Jelica se je branila zdaj stotnikovega, zdaj Antolkovičevega snubljenja. Ko je videla, da je Mirko Antolkovič nehal piti, se je odločila, da ga bo z njim popila kozarec. On je ponosno rekel: »Na naše zdravje, na najino prijateljstvo!« »Na naše zdravje,« je Jelica s čudnim poudarkom ponovila del njegovih besed in izpraznila kozarček. Babič je s steklenico v rokah prišel k mizi. »Gospodična, to ni prav! Tudi z menoj morate piti!« Jelica mu je dovolila, da ji je nalil kozarček: »Zdaj ne morem. Malo kasneje, gospod stotnik.« Antolkovič ni več vzdržal: »Gospod stotnik, kaj se vsiljujete? Gospodična je dovolj pametna in že sama ve, s kom bo pila.« Babič je molčal. Le od strani je gledal poročnika, ki je nadaljeval: »Domišljate si, da ste s svojo zunanjostjo napravili na gospodično vtis.« Potem se je obrnil k Jelici: »Vidite, iz izkušenj vem, da so taki, kakršen je naš stotnik, všeč neumnim ženskam, jaz pa pametnim ...« »Res je, poročnik,« je veselo vzkliknil Babič, »še iz šole vemo, da se nasprotja privlačujejo.« Zasmejal se je in šel k svoji mizi. Mirko Antolkovič ni našel primernega odgovora. »Kaj je več? Stotnik ali poročnik?« je naivno vprašala Jelica. Namesto zmedenega odgovora je odgovoril Fajer: »Stotnik je več. Nhš Mirko pa ni navaden domobranski poročnik. Pet takih stotnikov lahko utopi v žlici vode.« Antolkovič ga je hvaležno pogledal. Zunaj, se je zabliskalo, potem se je vlila ploha. »Veste,« je začel Mirko, »jaz pravzaprav nisem v Babičevi stotniji. S posebno nalogo sem prišel sem pred dvema tednoma.« »Ali ne boste ostali v Svrgnju?« ga je vprašala Jelica. »Žal mi je. Čez mesec dni bom najbrž spet prišla k stricu.« v »Svrganj, kje neki! Kmalu se bom vrnil v Lošinj. Sicer pa se bova videla v Sredogradu.« »Vesela vas bom,« je rekla Jelica in pogledala Tonija: »Seveda tudi vas, gospod Fajer.« Vse njeno prizadevanje, da bi izvedela, ali pride v Svrganj v naslednjih dneh vojaška okrepitev, je bilo zaman. S Fajerjem in Antolkovi-čem se je menila o nepomembnih rečeh, poročnik ji je dvoril. Bolj ko se je nižala črta zelenega likerja v steklenici, zgovornejši je postajal. Ko je Babič spet prišel k mizi in nazdravil Jelici, mu je dekle požugalo s prstom: (Se nadaljuje) Prihodnjič j^Rlk.1 NA HVAgSKI Q3AL| j, # ŠE O ODDIHU ZAPOSLENIH POGLAVITNj ORGANIZACIJ PRIMORCI MULO LETUJEJO — PREVEC RAZLIČNE CENE — ENODNEVNI IZLETI SO KORISTNI — VEČ UTEMELJENE PROPAGANDE 0 KORISTNOSTI ODDIHA Premalo računamo omogočiti prijeten oddih tudi de-_ . . , . . lavcem z manjšim zaslužkom. Ki ir, i & Je na|e ankete Sedanje možnosti regresiranja ni- le.U1° je po vašem mne- so zadostne^ ^. ucuo s posvetovanja o oddihu ce, Razhk^tSl^sSIr da^s™ smi "otSmo''“oS; kZS moaSti” da 'iSule^o de istsssrjs^jr, stzbjsss -del - o a razpravo o letnem oddihu višini regresiranja in obsegu Odgovori so prinesli se bolj razširili in poglobili ter upravičencev do regresa. mnenj in predlogov. „„„ , a , da bi posredovali tudi mnenja Anketa je pokazala, da je naj- _ _ ® »Za podjetje je bolj pri- “cSSo ipSšanje sm^zS^ll zadnji številki smo objavili poročilo s posvetovanja o oddihu lavci v različnih krajih. Še več! , . Lasten dom naj omogoči izme- mp co njav0) naj omog0{ii (ja bo dela- kolektivov SrrSiSs =r«35rSl SS—sK Izbrali smo petdeset podjetij , dinarjev, najvišja pa 850 din. Re- Za delavca pa je bolje, da ima čitniških domov. Žal odgovorov m jim poslali vprašanja o tem, greš je zelo različen. Največji je kolektiv svoj dom. To zato, ker kako imajo oni organiziran od- 450 din na dan, v odstotkih pa je dnevna oskrba v teh domovih dih zaposlenih ter kaj menijo o 66 % (med sezono). Najnižji re- znatno cenejša.-« posameznih perečih problemih greš je 100 dinarjev. • organiziranja letovanj. Odgovar- Tudi viri za povračilo so raz- sam izbere kraj letovanja ih da jah so predsedniki sindikalnih lični. Nekje dajejo le iz Selce, morsko kopališče in klimatski kraj. Tu je tudi počitniš^ skupnost Ljubljana-Šiška priredila letovanje delavcev 16 kolefc®* vov te občine podružnic in delavci. Čeprav je bil za odgovor določen p la v kratek čas, nam je odgovorila večina naprošenih. Uspeh ankete je zato glede odziva (70 %>) kar zadovoljiv. Manj zadovoljni smo z vsebino odgo- o tem ni bilo. Uporaba zmogljivosti počitniških domov kolektivov je sila ut u n j ■ . „ i, majhna (16%). Glede tega so tu-B°l3e bi bilo, da si vsak ristična mnog« ^1^. sklada mu podjetje povrne del stroškov.« A uporabe vzdrževanje teh domov skupne porabe, drugje prispeva ® »Sindikalne podružnice še sindikalna podružnica (iz do- morajo dogovarjati o izmenjavi zelo drago. tacij), ponekod pa gre regres tu- mest v domovih. Oskrba pa mora iu, J^+r,a£ Hi na rn; © ni rečeno, da bi takim elitnim tekmovalcem odrekli vsako daljino in peteroboj), da je že V podjetju imajo hitro in pri-® podporo. Nasprotno — deležni je morajo biti, saj so njihova dvakrat osvojila prvenstvo Bal- kupno Drago vsi zelo radi. Z za-® prizadevanja koristna in hvale vredna. kana v peteroboju, več ko 10-krat nimanjem spremljajo njene šport- zastopala Jugoslavijo na med- ne uspehe, pa tudi v poklicu ji Zadnje dni^ je 22-letno ljub- teljev športa. Atletinja 01ympije državnih srečanjih in osvojila pomagajo, kjer se le da. Ne de-Ijansko dekle znova v središču Draga Stamejčič od tedna do ted- ig. mesto na evropskem prven- lajo ji težav, kadar mora na kako pozornosti jugoslovanskih ljubi- na popravlja svoje rezultate, v stiVU v Stockholmu 1958, torej še tekmovanje, toda tega zaupanja NA ČRN O-BEL IH POLJIH Pred tretjo reprizo na Bledu Od tadn« do todn* bomo čtell; 12, zakjljcAak ilnditki&hnaga moštvenega zmeraj ni na višku svoje športne Draga ne izkorišča. Odpovedala poti. je že marsikateri skupni trening In pri tem je ta atletinja prav reprezentance, češ da mora v v letih športnega udejstvovanja službo. Prav je tako... tudi poklicno zelo napredovala. Ko se stamejeiaevo O tem nam je pripovedovala ta- menkovali 0 njenih najn0Vejših kole: rekordih in poklicu,^ se nam je tudi potožila. Draga namreč nima »•Ni mi še bilo 16 let, ko sem se zaposlila pri ljubljanskem In- urejenih stanovanjskih razmer. V tertradu. Do tega je prišlo p a - ^snern stanovanju prebiva s star-zaprav po naključju. Imela sem sj ,n dvema r^,enima bratoma. -— —-------------- .. --- ™ ____________________________________ _______________________---------------- Potem j« Bled Šahovsko dolgo nu- položeno malo maturo in sem se „ , stavifx okret,iteV obeh ^iboljSa tudd v odboijlcl. Nogometno U, 10..., 3, 2. 1. jutri, dokler »e n« Šahovskega prvenstva in ga organizi- roval. Sele teta 1950 neposredno po nameravala vpisati na Srednjo "rr,A: na vHr]jkll ip tekmo z ekipo uprave podjetja so do- ho^a^tembra zjAal^na BlodM^turadJ raU prav na Bledu tor teko najbotj- dubrovniški ollrnpladi, je njegovo ua* +pVlr«*r,« Solo Mod nočitninami mladih famihj na vidiku, je za tevet odločili v svoj prid z reotutta- prvaka vVftahu, tretji veHiki šahovski Uh tete i:o, ' ‘ ...... Precej remolik prodnem Pa »o OV1USK1 Oiimpiaai, je njegovo UM t-hnično šolo Med nočitnirami uu“ulu ■-““““J slovenskim šahistom v slndika- spet pri&to v svetovno šahovsko kro- tonnicno sow. meu pocitiucaui prag0 prostora zmeraj manj. In ___________ _ _ _ »res posebnih stroškov oanogočill niko, z njim vred pa ime zmagovallca pa sem Si hotela malo Izboljšat! 7„.„ _• nv-. slovesu ni ^b^t»MX^f^mkS S? Kerta s^ie^to^nl omenila ali P°klica- mar' povod ned. državni prvak in danes1 pri- nagrada za ure in ure, ki so jih v mnogo obetajočih jugoslovanskih &a- KU1rir. a* pa 5 Jf ^ več je vzdihnila: —* iuiuouu. mj vrtvur iu*. xww i**., jnano dem naj bol j Alh velemoj strov na ziinskih mesecih žrtvovailil za uspeh bovških talentov (Maitanoviča, ivkova neka.] zapletlo (zaradi nekega tek- so v daljino in metali kroglo, »vetu. In kakor so ga številni naši svojih ekip. in Fudereirja), ki so se takrat prvič movanja sem zamudila sprejemne «-0, ko bi le dobila kako so Wii4 d«lovni ljudje bodrili lani v Porto- Malice sem se oddaljil od naslov- mednarodno uveljavili. Tako je drugi . v i + kar hiroU so bm Franc Zupan (upre- ^ to!rrat de^en ne teme, pa nifi zato. Blejski turnir blejski turnir vsaj po tej plati od- lzPlt€>> Prl 16111 POCljetJU Kar D160-"- z 11,6 na 100 m. Brane Zupan vseb ginmatlj fiteviilnlh hladnih In bo torej tretji po vrati. Prvega je pri- igral pomembno vlogo, če se že ni tePrsva) « 604 cm v daljino in Jože vročih šahovskih klbdcev Saj sl bo pravil starosta slovenskih In jugoelo- mogel primerjati po moči niti a StelMfc------ v kroBiii r re/ulita- prenekateri prijatelj šahovske igre, vans&ih šahlstov velemojster- dr. vid- prvim, niti s tretjim, kB, je šele pred nik. (Domžale) v krogli z nezuita . ne zna veliko več. kot pre- mar, Beto IflSl se je ptoalo takrat, durmi. —te 12.30 m. Pri ženskah je v teku mHcati figure, prihranil še kak dan konec pa je prinesel premočno zmago Ta se bo torej začel prvo nedeljo "a 60 metrov zmagala Vida Jerina dopusta, samo da bi lahko od blizu tedanjemu svetovnemu prvaku Alje- oziroma prvi ponedeljek v »eptem-hhžsru. o a v občudoval igralce, ki so najdaljc pro- hlriu. Brez poraza in z nič manj kot bru (prvi dan otvoritev, drugi dan 9OTa) 8 casotm aeicunue, v v 64 čmobellih po-lj. 5,5 točke naskoka je menda najpre- prvo kolo!). Osem se jih bo pognalo jeUtoo pa je najdlje skočila Nuša Morda ne bi bilo napak, 6e bi za pričljlveje dokazali, kaj velj;a naslov z istega mesta, osem jih bo poskušalo INTERVJU DE • INTERVJU DE • INTERVJU DE • INTERVJU - ----- '-‘‘SJ — *■*» ---JVLUTUICt lic Mii UBiHJI u v j c *—J.— ^°^čah la Groaupljega — 426 cm. Vsa konec septembra planirali lotoSnji najmočnejšega igralca na svetu. po 23 rundah priti prvi na cilj. Kajti na soncu je prostora samo za enega in tudi če bi hkrati, dva pretrgala vrvico, bi v ponovnem teku v dvoje moral eden odpasti. Boj bo težak, ker slabih igralcev tu ne bo. Bodo pa boljši in slabši in vseh osem se bo vrtelo zdaj v tej, zdaj v oni skupini, kajti brez šibkih trenutkov ne bo nikogar. Toda čim več skupnega časa Izkušnje prizadevnega organizatorja Nič kolikokrat smo v našem listu - najtesnejšega sodelovanja z vse-zapisali, da uspeh množičnih delav- mi telesnovzgojnimi organizacijami, skih športnih tekmovanj največkrat predvsem s Športno zvezo in Partiza-zavisi od delavoljnih prizadevnih te- nom Slovenije «< bo ta flilif oni igralec orebil v boliši ^esnovzS0jnih delavcev. Prav takega v podkrepitev te razčlenitve samo aU sfatoa skuptai^tem*bblje ali Mahi ‘gS^ta^u ^a^vili^eno sam^ *ed°ka“,V iz-Hirati vpralanje^ »vSše ^oaedlje Tzku^e ffinlh K r“esdne »fvSl Ta^ti mn0zlfnih Ondi sprva sp.oh ni^o gojUi načrtno šah ni samo igra duha. Zato prene- ,avskih športnih ger.« telesne vzgoje, dokler 1. 1957 najpnza- katerl ariučnt Šahtst tudi Glisorič, Naš sobesednik - mehanik -Ku- devnejši niso poskrbeli za poseben rad poseže no šnortu recimo po6 pla- verte« Mirko Novak, predsednik športni tekmovalni pravilnik, ki je zevanju veslanju tenisu in podobnem, komisije za delavske športne igre jel najbolj dostopne, zlasti pa priijub-Za vse to bo tudi ha Bledu, v tre- (DŠI) ObSS Bežigrad ,in OSS Ljub- Ijene športne panoge in igre. Na prvih nutkih prepotrebnega oddiha, prepo- W,an®. tajnik stalnega odbora grafič- občinskih tekmah so sodelovale samo tl-etoneea bega od šaha, na čep ra v “Ih «- r^vo^SSSSf-t^s4!« b° veliir/eShTorinih"8!^ ^««1.^a»rj^ V Tako0 bS v teh tednih1*, septem- 8en > ne bodo delali samo občasno marveč bra, vmes pa seveda še veliko pre- ~ načrtnosti, i'.seJe,to; zlasti velja to še za vaditelje, glediovainja teoretske municije. Vsi - svobodne Izbire priljubljenih pa- ^ delajo z ekipami v kolektivih, kandidati so nekaj tega že predzku- nog in iger, Izredno pomembni so splošni posili na raznih nastopih v zadnjih me- _ organizacijskih in strokovnih goji za redno in načrtno delo KoJek- secih; zdaj pride samo še glavni brus. kadrov tivi in športna društva ne hi smeli za- in potem se bo začelo. Bled bo ve« J. s .. . klepati vrat telesnovzgojnih objektov september šahovska Meka. Obisko- T" pogojev, predvsem on- jn šp0rtnih prostorov. Prav tako je vallcev bo veliko, polna dvorana. Med JCktov, naprav m rekvizitov, zej0 pomembno, če delavski sveti in njimi bodo gotovo najštevilnejši ša- - razumevanja in podpore sindi- drugi organi kažejo dovolj zanimanja histi iz naših bližnjih in daljnih ko- kalnih podružnic, delavskih svetov in za rekreacijski šport vsega delavstva, lektivov. Te poslastice se že zdaj upravnih odborov v delovnih kolek- kakor na primer Športna zveza Slo- vese! e. tivih samih, venije in partizanska organizacija.-« ^ajakaši so se v Tacnu v nedeljo potegovali za naslove državnih prvakov v slalomu. Treba je bilo zares mnogo prisebnosti ^ in znanjal K H 0 M I K A ZADNJIH' DNI JUGOSLOVANSKI POKAL Ji fi;S0lv,ni kolektivi po vsej Sloveni- ;iu(jj Jugri, letos množično tekmudejo za ' _ _ 'titeStevanski nogometni pokal. Pred XII. GRAFIČNE ŠPORTNE IGRE Lfa,,1 je v taki teikmij eitajstorica v KOPRU lil.-,- Iz Ptuja premagala mariborsko T 6:i /3.0) Tradicionalne letne grafične šport- na igre Si o venskih delovnih kolekti- ^SLAVJE NA JESENICAH vo^bodo le^d ^"^vgusta počastitev 90. obletnice jeseništoe dvanajsto po vrsti. Slovenski grafiki i® bil!a Pr6d dnevl °hdl ve- bodo tudi tokrat tekmovali v nogo-ter-jlS^navzgojna manitesitacija. Na metu, atletiki, namiznem tenisu, stre-bo« I^bfm zletu na športnih Igriščih nanju in kegljanju. V ekipnem tek-^ teezakljo je nastopilo pribilžno kovanju so doslej zmagale naslednje tiskarne: Ljudska pravica (1947), Celjska tiskarna (1948), Jože Moškrtč (1952/53), Ljudska pravica (1954) in Mariborska tiskarna (1955/58). ATLETSKE TEKME ŽELEZAR-x JEV Za uvod v tradicionalne letne delavske metalurške športne igre, so bila te dni na Jesenicah velika mino- _ , žična medobratna atletska tekmova- Trbovlje SO bile te (»lil v znan. njs, za katera se je prijavilo več ko n ju »Partizanove« organizacije. 250 tekmovalcev. Naj boljši med nji- posnetek kaže prizor S somi bodo dobili prehodni pokal in ^ - - praktična darila. rn/i5r ^ I 'V... botne akademije 0 H0-AHA OHO, to je bil halo. Ves Zadar je bil na nogah ob ženskem košarkarskem turnirju za »Pokal Jugoslavije«. Pet reprezentanc se je Pet dni zagrizeno borilo za pfvenstvo. Ob tem turnirju je temperamentno zadarsko občinstvo doživelo pravi čudež. V jugoslovanskih košarkaricah je namreč spoznalo dvojnike naših izbranih nogometašev. Kakor ti so namreč tudi košarkarice po odličnih tekmah postregle s popolnimi polomi. In tako je tudi Zadar sedaj na tekočem o našem športu... AHA, in še ena kolesarska. Po mnogih preizkušnjah doma in v tujini so slovenski kolesarji naposled zavrteli pedale tudi za domači naslov. Na prvi dirki za republiško prvenstva se jih je zbralo 17, zaradi hude pripeke Pa jih je odstopilo kar 11. Tako radodarni funkcionarji niso mogli razdeliti niti vseh razpoložljivih prvenstvenih točk. In verjetno samo zato, ker se kolesarjem še zmeraj ni Posvetilo, da bi nastopali — ob sončnem vre-menu — tudi s kapicami na glavah ... OHO, temu se pravi premočno. Nogometno prvenstvo naše republike je minilo v znamenju dvoboja štajerskih in Ijub-Ijansko-gorenjskih enajstoric. Pri ustanovitvi lige so slednjim dodelili sedem mest. Štajercem pa samo pet. Zato so se ti s toliko večjo vnemo vrgli v boj. In glej! Zasedli so prva štiri in sedmo mesto! Sedaj verjetno (vsaj nekaj časa!) ne bo več razprave o tem, v katerem delu Slovenije igrajo boljši nogomet. In vendar, saj naposled ne smemo prezreti Odreda, ... AHA, žalostna koračnica. Finiš rokometnega prvenstva Slovenije je minil v napetem vzdušju. Po nogometaših in odbojkarjih so tudi rokometaši sklenili nazorno pokazati svojim sodnikom, kako je treba voditi tekme. Za napake so se jim gledalci oddolževali običajno kar po nastopih in tudi dramatični begi arbitrov so bili na dnevnem redu. Le tako naprej ... »GRADIS« Podjetje »Gradis« je s svojimi enotami in obrati drugo največje gradbeno podjetje v Jugoslaviji, saj dosega njegova letna realizacija vrednost 6 do 7 milijard din letno. Da so dosegli takšen uspeh, je več vzrokov: delovni kolektiv podjetja je skoraj v celoti že deset let stalno »pri hiši« in je seznanjen skoraj z vsemi problemi ter jih zna tudi reševati. Poleg tega se je pri »Gradisu« v teh letih zbrala skupina strokovnjakov, mojstrov svojega poklica, ki nenehno težijo za napredkom in uspehom s tem, da iščejo nove oblike dela itd. Odločen vpliv ima tudi povezanost posameznikov ter družbenih organizacij s podjetjem in vselej najdejo pravilne načine sodelovanja ter pomoči pri delu. Ker zajema podjetje »Gradis« obsežno teritorialno področje, saj so njegove enote in obrati raztreseni po vsej Sloveniji in celo izven nje, je razumljivo, da je struktura podjetja precej komplicirana. Kljub temu pa je karakteristično za podjetje »Gradis«, da je njihov aktiv zelo mobilen in lahko s skoraj poljubno kapaciteto posežejo kjerkoli v kakršnokoli akcijo. Pri tem se poslužujejo svojih stalnih, dopolnjujočih enot ter obratov. Tako ima podjetje v svojem sestavu manjša gradbena vodstva z realizacijo do ene milijarde din. Kot fiksnej-še enote, ki bivajo na določenem teritoriju, imajo manjši akcijski radij ter določeno prilagodljivost v kapacitetah, ki so največkrat odvisne od trenutnih potreb. Manjše enote podjetia so razna gradbišča, zlasti tista, ki se ustanovijo izključno za izvršitev določenih nalog z realizacijo do 500 milijonov din. Ta podjetja so finančno tesnejše povezana s centralo podjetja, imajo pa to prednost, da se po potrebi zelo hitro formirajo tam, kjer je največje in najnujnejše povpraševanje. K tem enotam je treba prišteti še kovinske in lesne obrate, prav tako pa tudi obrat gradbenih polizdelkov in lastni projektivni biro. Ce pogledamo vrste del, ki jih podjetje opravlja, lahko opazimo, da je prešlo že v neki meri na določeno specializacijo, ki pa ni preozka. Podjetje »Gradis« se je v glavnem odločilo za naslednjo vrsto del: Industrijske gradnje v vseh bazenih LRS in tudi izven republike. Gradnje stanovanj, zlasti večjih kompleksov z uporabo najsodobnejših in ekonomičnih metod dela. Gradnje cest do določene kapacitete — upoštevajoč pri tem razpoložljivo mehanizacijo in strokovne kadre. Izvedbo vseh specialnih konstrukcij, uporaba vacuum postopka, montaža in polmontaža itd., v najtesnejšem sodelovanju s projektivnim birojem. 2e po teh delih lahko vidimo, da se je podjetje »Gradis« v neki meri odločilo za specializacijo, vendar ne za takšno, ki bi dajala možnosti eventualnega prehoda in preliva kapacitet v drugo vrsto del. In to smatrajo pri »Gradisu« za pravilno, kajti sredstva za gradnjo dotekajo v glavnem enakomerno, se pa močno spreminjajo po namenu. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo, ki predstavlja trenutno 50 odstotkov njihove dejavnosti in še naraščajo, kažejo določeno njegovi problemi, njegov program koncentracijo v večjih mestih in industrijskih središčih, medtem ko imajo nekateri bazeni že danes premočne gradbene kapacitete. Vsak kolektiv podjetja predstavlja neko kapaciteto, ki išče svoj plasman na tržišču, nabavo mehanizacije itd. Majhna ponudba povečuje število interesentov za razpisano delo, licitacije pridobivajo na interesant-nosti — nasprotno temu pa so tudi pojavi nezdravih licitacij, neodgovorno nižanje cen ter podobno. Rezultat takega načina dela je potem seveda negativen in ni malo podjetij, ki so svojo »korajžo« na licitacijah plačala z likvidacijo podjetja ali pa vsaj z 80-odstotno plačo. Druge težave se spet kažejo v tem, da nekateri bazeni blokirajo opeko samo za gradnjo določenega podjetja, da dajejo posamezni bazeni delo le izbranim, največkrat lokalnim podjetjem z izgovorom, da morajo zadostiti svojim kapacitetam, kar bi sicer sanacija njihovih finančnih težav padla na lokalne faktorje in sredstva. Zavedajoč se vseh teh problemov se je kolektiv »Gradisa« po temeljitih analizah odločil za naslednje ukrepe: prenesli povsod tja, kjer se bodo pokazale kot ekonomsko ugodnejše. Nadalje bodo razvijali tudi vse ostale moderne metode dela, ki so jih doslej že usvojili, iskali bodo zanje tržišče in odkup. Se bolj- bodo razvili sistem delitve osebnih dohodkov. V neki meri naj bi pripomoglo k temu delo v akordu, kjer vsak zasluži po svojem delu. Obenem bodo dvignili zavest svojih delovnih ljudi, ker je le v večji produktivnosti možno realno povečanje plač. Poleg tega bodo uvedli sistem splošnega nagrajevanja za vse tiste uspehe, ki so jih posamezniki dosegli, ki se dajo meriti in prinašajo tudi ekonomski efekt. Pri tem bo potrebno, da se bo vsak član kolektiva zavedal, da brez truda ni zaslužka, da so potrebe podjetja velike, saj primanjkuje še mnogo sodobnih in cenenih stanovanj, samskih domov ter naselij. Zh popolnejši tehnični razvoj podjetja bo potrebnih še mnogo investicij tako za razširitev kakor tudi za modernejšo in sodobnejšo mehanizacijo, ki bo omogočila večjo proizvodnost. Podjetje »Gradis« stremi za tem, da se bo čimprej in čimbolj osamosvojilo v svojih fi- Predvsem razvijajo in iščejo nove metode dela. Z mobilizacijo svojih obratov, kot je betonarna, bodo proizvajali izdelke, ki morajo biti konkurenčni dosedanjim klasičnim vrstam izvedbe. Njihov projektivni biro bo pripravil potrebne načrte za vse te nove sisteme industrijskega načina gradnje, upoštevajoč možnosti betonarne in posameznih enot. Te izkušnje bodo nancah, da ne bodo več odvisni od kreditov, temveč si bodo postopno ustvarili lastna sredstva, ki jim bodo v perspektivi garant za zvišanje kapacitete ter nadaljnji razvoj. In kot tretje: še bolj bodo utrdili družbeno upravljanje s tem, da bodo pritegnili v upravljanje čimveč članov kolektiva in dvignili njihovo politično zavest in strokovnost. OBVESTILO OBVEŠČAMO vse svoje poslovne prijatelje, da se bo 1. julija 1959 naše obrtno podjetje ZVEZDA reorganiziralo v tri samostojna podjetja, in to: • PODJETJE ZA IZDELOVANJE VSEH VRST PODOV »ZVEIM« — Maribor, z zastopstvom v Beogradu 9 AVTOKAROSERIJSKO PODJETJE »KMOSEHIM« — Maribor, Tržaška cesta 6 • PODJETJE ZA IZDELOVANJE POHIŠTVA »SLOG« — Maribor, Črtomirjeva ulica 6 Na novo ustanovljena podjetja najtopleje priporočamo! Obrtno podjetje »ZVEZD A« — Maribor NAJFINEJSE ŽENSKE NOGAVICE iz creppe nylona, nylona in perlona 2 IMENI: ZDENKA MILENA SLAVICA MOJCA BOJANA JELKA SONJA in POLONCA Gostinska podjetja — potrošniki! Če želite imeti priznane in okusne mesne izdelke, potem kupujte samo škofjeloške mesne izdelke — Se priporočamo za naročila! »•MESNINA« — ŠKOFJA LOKA RAZPIS Upravni odbor podjetja »TRŽISKE tovarne kos in SRPOV« — TRŽIČ Tovarna nogavic in drobne konfekcije Polzela razgisuje delovno mesto za tehničnega vodjo podjetja Pogoji: Strojni inženir z nekaj prakse ali višji strojni tehnik z več let prakse v tej stroki. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku, ostalo po dogovoru. Stanovanje kasneje na razpolago. Podatke o dosedanjem službovanju s kratkim življenjepisom sprejema tajništvo podjetja do 15. junija 1959. * OBISK v TOVARNI KOS v SLOVENJEM GRADCU Tradicija na vsakem koraku Prav tako mirno kakor 8ali proizvodne pogoje No, v vanje ter tečaje za kvalifi-mno8imi leti bistra Mi- marsičem so že uspeli. Zasta- kači jo. “nja pri Slovenjem Gradcu rele proizvodne naprave se Tudi zdaj, malone po dve dandanes pljuska ob vod- zlagoma umikajo novim. Ka- sto letih obstoja in dela, kose 3 kolesa, ki se:zoperstavljajo kor pravijo, bodo prav kmalu še vedno predstavljajo izdelek lenemu toku in razigrano poslali v pokoj še »svoj« vod- št. 1. te tovarne. Vendar se ^®>ljanje vode v ozki strugi ni pogon, tega najbolj zveste- tradicija počasi krha. Pred “ptfto še poživljajo. 186 let mi- ga spremljevalca. tremi leti so izdelali prvo po- J"Va letos, odkar tamkaj, na Ko že govorimo o tradiciji, skusno serijo sekačev za slad-“^verni strani mesta, obratuje velja omeniti, da je tovarniški korni trs in jih prodali v Bel-vanašnja Tovarna kos. Zgolj kolektiv pravi kolektiv vete- gijski Kongb. Uspeh je bil pre-16 podatek pove, da se bomo ranov. V svoji sredi namreč senetljiv, saj so sekače slovenjegraške tovarne že naslednje leto zahtevale štiri afriške države. Z izvozom v Vzhodno Nemčijo in Bolgarijo ter v Vzhodno Afriko je tovarna napravila tudi izredno lep devizni napredek, saj se je od 900.T)00 deviznih dinarjev v letu 1956 lani povzpela skoraj na 19 milijonov.^ Številka se bo morda komu zazdela nizka,‘toda za podjetje s 120 delavci, ki komaj prodira na tuja tržišča, je to precej. Proizvodni program slovenjgraške tovarne kos dopolnjujejo pleskarske lopatice, razni gozdarski noži in noži za usnjarsko industrijo, ki so nanje še posebej ponosni. Vrsta poskusov po naših usnjarnah je namreč pokazala, da so njihovi noži po kvaliteti še boljši od Dokler bomo uvoženih, da razlike v ceni Pogled na upravno poslopje Tovaiffee kos Slovenj Gradec ^nara s tradicijo — v takšni imajo kar osem tovarišev, ki ah rir,,r<„xr,i —x_u so v tovarni kos zaposleni že ali drugačni obliki — srečali vsakem koraku. In res' je tako. od 33 do 41 let. mogli, ne bomo odnehali,■“ ra- sploh ne omenjamo. Tovarna sodi v vrsto naj- di odgovorijo, ko jih vprašaš, starejših podjetij v Mislinjski kako in kaj mislijo za na- podjetij v Mislinjski a°lim, v merilu svoje občine prej. Pa je edina, ki se lahko ponaša s tako dolgo dobo obstoja ja, skupaj z izredno izurjeno- ln dela, s tolikanj pestro in stjo in strokovno sposobnostjo nega podjetja in uvajanjem Prav ta dolgoletna tradici- Ob slovesu smo še povprašali o njihovih načrtih za vnaprej, skrbi za člane kolektiva. Zvedbli smo, da menijo nadaljevati z rekonstrukcijo celot- I!t!i!llin!lllllllllllll!llllillllllllllllll!lll!l!lllllllllllllll![IIIIIIIII!lllllllllll!III!lllllllllll!llll!lll!llll!lll!![!llll!ll!l!l!l!llll!l!l!ll!lll!!lll1ll!l!!lllll!llllll!llllllll!l!ll!l!l!l!llll!!!lll!llllII!l!llllllll! Kvalitetni sodi ^zgibano zgodovino. O posa- njenih ljudi pa je, kajpak, pod- novih artiklov, da bi tako lab-•beznih podrobnostih pričajo jetju samo v prid. Strokovnih ko čimbolj zadovoljili povpra-P^umeneli listi tovarniške kro- šol za kosarje pri nas ni, zato ševanje po njihovih izdelkih. P^e, toda tudi ustno izročilo sta za mladi rod, ki rad sto- Za družbene potrebe občine domačinov, ki vsi žive s svojo pa po poteh svojih, očetov, edi- je tovarna odstopila milijon kvarno, ve ‘jorecej povedati, na in najboljša šola dolgoletna dinarjev za gradnjo šole, med-. Po zadnji vojni je bila pod- praksa v tovarni in seveda tem ko je prispevala tudi del tetju dana možnost za nadalj- smisel za delo. Tako v To- sredstev za gradnjo osemsta- razvoj pravzaprav šele z varni zdaj lahko vidimo pre- novanjskega bloka. Skupno s delavskim upravljanjem, kajti cej mladih obrazov, ki pridno kolektivi Tovarne meril, Lesno takoj po vojni in poslej je to- vsrkavajo vase znanje, ki. jim industrijskega podjetja in obrt-t^arna obratovala v sklopu ga nesebično posredujejo nji- nega podjetja Universal pa so dveh drugih podjetij in se je hovi starejši delovni tovariši., v prostorih nekdanje restavra-Ponovno osamosvojila šele leta Sicer bosta delavski svet pod- cije Koper uredili obrat druž-^Sl. Komaj takrat so lahko jetja in sindikalna podružnica bene prehrane, ki razen rednih Pomislili na rekonstrukcijo, da letos organizirala več tečajev obrokov hrane pripravlja še Pt vsaj deloma lahko izbolj- za izpopolnjevanje in priuče- tople malice. eden od pogojev za dobro kapljico IIIIMIinilllPlill|lllMB#Mlllllll^^^ Domačinu kakor tujcu je prijeten pogled na zeleno Štajersko. Najbolj vabljiva pa je gotovo jeseni, ko z njenih vi-.■ >»•' ‘iju ■ ■ ‘ev odmeva monotona pesem klopotcev in prešerno vriskanje veselih trgačev. Takrat se polnijo vinski hrami z izbrano kapljico, ki ne slovi le pri nas, ampak sega njen dober glas daleč preko meja naše domovine — širom po Evropi, preko Atlantika v Severno in Južno, Ameriko. ^ Da ohranijo vina svojo aromo, barvo in okus morajo biti spravljena v kvalitetni vinski posodi. Zato je razumljivo, da je na Štajerskem, v tej vino-rpdri' bd nekdaj cvetela sodarska obrt. Med drugimi je imel v Mariboru majhno sodarsko delavnico tudi' Franc Sulcer. Iz te je z nacionalizacijo in uvajanjem nove družbene ureditve postopoma rasel gospodarski obrat, ki je že doslej dosegel lepe delovne uspehe in ima pred seboj še perspektivo širokega razmaha. Leta 1946 je bil iz^omenje-ne privatne delavnice ustanovljen državni obrat Mestno so-darstvo, ki se je bavil z izdelavo manjše vinske embalaže in druge: lesene posode za lokalne potrebe. Tako je delavnica životarila do leta 1949, ko je bila priključena Industriji lesnih proizvodov v Mariboru kot »Obrat V-«. Delo je zavzelo večji razmah xin dotedanja delavnica v Vojašniški ulici je postala premajhna. Za- to se je obrat preselil v sedanje prostore v . Nasipni ulici 5 na.Pobrežju. Ob novih delovnih pogojih se je po sklepu MLO leta 1952 osamosvojil in nastalo je Sodarstvo Maribor. Novoustanovljeno podjetje je hrabro premagovalo začetne težave. Od bivšega »Obrata V« je prevzelo ob ustanovitvi za--logo nekvalitetnih in nekurant-nih izdelkov, ki so imeli previsoko ceno. Zato jih ni bilo mogoče plasirati na tržišču. Gonja za odjemalci doma in izven naše republike je rodila uspehe: sčasoma so se iznebili starih zšlog. Istočasno so iskali novih možnosti načrtnega dela. Takrat je bilo največje povpraševanje po sodčkih za pivo. Sprejemali in realizirali so ta naročila, ki so bila za nadaljnje uspešno poslovanje edini izhod iz začetne krize in pogoj za uspešno poslovanje podjetja. Polagoma so prihajali na proizvodnjo sodov ležakov, a končno tudi na izdelovanje va-gonskih cistern. Z dobrimi cenenimi izdelki si je podjetje pridobilo renome in s tem mnogo kupcev-pri lokalnih odjemalcih, v drugih republikah in, kar je najvažnejše, izdelki podjetja so priznani na svetovnem tržišču. V Madžarsko in Romunijo izvažajo sode le-žake od 4000 do 18.000 Utrov, v SSSR največ,transportne t. j. 600 litrske sode. Prav sedaj pa čakajo novo naročilo iz Izraela, saj so bili tam zadovoljni s kvaliteto poslanih vzorcev za transportne sode. Poleg inozemskih naročil pa ne zanemarjajo domačih potreb. S svojimi izdelki so opremili več vinskih kleti. V Začretju na Hrvaškem so oskrbeli s sodi klet, ki lahko vskla-dišči 90 vagonov vina. Med večjimi sta še kleti v Smederevu in zlasti v KrnjeVu v Srbiji, ki more sprejeti 140 vagonov vina. V tej kleti stoji med drugimi 28.000 litrski sod, največji, kar so jih doslej izdelali. Po naročilu izdelujejo sode od-50 do 20.000 litrov. V zadnjem času so začeli izdelovati še vagonske cisterne. Z dobrimi štajerskimi vini roma po svetu tudi kvalitetna vinska posoda. Da je podjetje doseglo tolike uspehe, je bilo treba mnogo truda. Delavnico, v kateri je delalo leta 1952 le 8 kvalificiranih delavcev, je bilo treba dozidati in popraviti. Izboljšali in popravili so strojni park, kajti danes zaposluje podjetje preko 62 delavcev in uslužbencev ter 7 vajencev. Delovni kolektiv, upravni odbor in delavski svet pa stojijo še pred težkimi nalogami: vgradili bodo industrijska okna, betonirali tla v montažnih prostorih, počistili stene v delavnicah in nabavili nove stroje. Dosedanji uspehi so porok, da bodo kos tem nalogam. Za varnost delavcev skrbi tričlanska komisija, ki sproti ugotavlja pomanjkljivosti tehnične zaščite in jih na podlagi sklepov DS takoj odpravlja. Za prvo pomoč pri nesrečah je določen član kolektiva, ki je dovršil sanitarni tečaj. Higienski pogoji so dobri. V umivalnici in kopalnicah se delavci po težavnem delu lahko okopljejo in osvežijo. Vse to dokazuje, da si DS in upravni odbor prizadevata izboljšati delovne pogoje ljudem, ki doprinašajo na tem gospodarskem področju svoj delež skupnosti. C. A. llllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllll!lllllllllllllll!llllllllllllllllll!llll!lll!ll!l!llllllll!llllllllllll!lll!lllllllllll!!IIIIIII!lll!ll!l!lllllllllll!lllll|lll!llllllll!ljll!l!lllll!lll!lllllll!!lll!l!llilllll!lllllllllllll!llllll!llll!llll : ■ „hnr PETOVIA - PETTAU Zemljepisni zgodovinski čini- Salzburžanom. Takrat je bil se-1 so že zgodaj napravili iz zidan tudi juini trakt gradu, ki * Ptuja gospodarsko, upravno in je še dandanašnji v ponos me- > kulturno središče Dravskega in stu Ptuju. Druge dozidave gradil j Ptujskega polja, Haloz in Slo- zasledimo v petnajstem stoletju. inskih goric. Večji del teh ob- Dokončno, današnjo obliko, pa 7710čij gravitira k Ptuju, ki mu je dobil grad v sedemnajstem 1 zaradi ugodne geografske le- stoletju. Boji z Madžari so pa ‘ 06 tudi zgodovinski razvoj v trajali vse do petnajstega sto-i Večstoletni tradiciji odločil vo- letja tja v dobo Matije Korvina. t dilno vlogo. Te okoliščine so od- V trinajstem stoletju je dobil hčujoče vplivale na medsebojno Ptuj mestno obzidje in od ta-1 Povezanost in ustvarjalne am- krat ni bil nikoli več zavzet. * čicije prebivalstva omenjenih Ropanju je bila zato tembolj 1 k Predelov. izpostavljena okolica. Šestnajsto > stoletje je doba turških vpadov. ' , ZGODOVINSKI NASTANEK V tistem času je cvetela v 1 POETOVIE Ptuju predvsem trgovina in ' ‘ Na mestu, kjer stoji današnji obrt. Znana je vinska trgovina, 1 Ptuj, je bila prvotno ilirsko- sal 80 Pošiljali vma v Italijo m i 1 keltska naselbina. Po prodoru Porenske kraje. Prav tako se je , ‘ Rimljanov so ti postavili na ukvarjalo mesto tudi z lesno > l8tem kraju vojaško taborišče. tr90^iJ10' ... ... je bila utrdba, tako imeno- Od drobnih obrti so bile naj-' »Rimski kastelo«, ki je ču- važnejše: usnjarska - saj so < 1 takratno rimsko cesto, gojili v okolici mnogo goveje * °koli taborišča so se začeli na- f™ine ~ tkalska obrt, gojenje > Sevati trgovci im obrtniki. lanu m konoplje, lončarska obrt *«ko je počasi nastajalo mesto, ter izdelovanje razne posode. hi so mu dali ime Poetovia. V Grad sam je prehajal iz rok Petem stoletju so zrušili mesto v roke raznih plemiških družin. Huni. v šestem stoletju pa go- Le sli jev, Ditrichstemov in kot Vorimo že o priseljevanju Slo- zadnji Herbersteinov, ki so bili Vanov. Iz desetega do dvanaj- lastniki gradu vse do leta 1945. ste9a stoletja datira 377 slovan- V predaprilski Jugoslaviji ne skih grobov, ki so jih izkopali moremo govoriti o kakem več- ‘ na Ptujskem gradu, in jih ime-, jem razvoju mesta. Industrijske ‘ kujemo »slovanska nekropola-«, kapacitete, ki so se v Ptuju že ^ osmem stoletju je prišel pred vojno nekoliko ^razvile, so tuj pod solnograško nadoblast, bile med vojno popolnoma uni-y imenovali so ga v Pettau. čene. Pogojev za obnovo ni bilo. ^ta 1000 so se naselili v Pa- Zato so pekarna, tovarna usnja jonski nižini Madžari. Od ta- in tovarna čevljev prenehale fa,t beleži zgodovina stalne obratovati. Obdobje od leta 1952 med ptujsko gospodo in do 1956 je bilo za razvoj indu-yadžari, ki so se polastili oko- strije najbolj značilno. Ustanov-. kih gradov, kakor Vurberga Ijena so bila nova podjetja: In-^ Bora. Odločilno bitko so pa dustrija kovinskih in lesnih iz-bili Ptujski gospodje s svojimi delkov. Tiskarna, Mlekarna in ^ljubimi sosedi v dvanajstem Avtokaroserija. Končali so tudi st°letju pri Veliki Nedelji, v ka- z gradnjo tovarne glinice in eri so bili Madžari popolnoma aluminija v Kidričevem z naj-Voraženi. Tako je ostalo mesto večjo industrijsko proizvodno PTUJ zmogljivostjo. Nove kapacitete so zaposlite 1200 delavcev. Na razvoj industrije v Ptuju so vplivali predvsem sledeči čini-telji: težnja prebivalstva in lokalnih organov po nadomestitvi v vojni porušenih industrijskih obratov, ugodni surovinski pogoji, angažiranje finančnih sredstev za potrebe gospodarstva, predvsem industrije in splošni družbeni cilji, zlasti na izgradnjo tovarne glinice in aluminija. Najmočnejša industrijska stroka je barvasta metalurgija. Slede ji tekstilna, živilska in industrija gradbenega materiala. Najmlajša je kovinska industrija. Ptujska občina je pretežno agrarna, saj ima 64.447 ha ze- meljskih površin: Od tega odpade 41.654 ha na kmetijske površine, 19.171 ha na gozdne, nerodovitne zemlje pa je 3622 ha. V družbeni sektor spada 3874 ha zemlje, ki jo upravlja 15 kmetijskih organizacij. 60.573 ha pa je v posesti zasebnega sektorja; to površino obdeluje 9800 kmečkih gospodarstev, ki so včlanjena v 30 zadrugah. Po terenskih in gospodarskih značilnostih se deli ptujska občina na naslednja proizvodna področja: Ptujsko in Dravsko polje, Slovenske gorice in Haloze. V večini kmetijskih vej je opaziti napredek, ker so pristopili k načrtnemu obdelovanju kultur, kar ima za posledico večji hektarski donos. Srednjeveška slika Ptuja Novi ptujski most čez Dravo Gozdne površine ležijo večinoma v Halozah. Proizvodni les za tržišče dajejo samo gozdovi v zahodnem delu Haloz. Ostali nudijo gozdnim posestnikom le steljo, gozdne plodove in les za kurjavo. Vzporedno z gospodarstvom se razvijajo tudi gradbeništvo, promet, trgovina, gostinstvo in turizem, obrt, kulturno-prosvetna dejavnost, skrb za socialno in zdravstveno zaščito in stanovanjska in komunalna izgradnja. Slednja se lahko postavi zlasti z gradnjo novega vodovoda. Za razumevanje današnjega gospodarskega in političnega razvoja Ptuja je treba poznati zgodovino borbe za socialistično miselnost v tem, mestu in okolici. Prvi komunist v Ptuju je bil tovariš Zgeč iz Dornave, ki se je kot ruski ujetnik v prvi svetovni vojni seznanil s sadovi ruske revolucije. Po vrnitvi domov je postal goreč borec za pravice tlačenega proletariata. Z Obznano je bila tudi v Ptuju ukinjena partijska organizacija. Ponovno so jo ustanovili l. 1929 napredni železničarji, dr. Jože Potrč, Ivan Spolnjak in drugi. Posebno se je razvila v l. 1933. Njeni vneti pristaši so bili posebno delavci iz železniških delavnic in študentje ptujske gimnazije. Vpliv Partije pa je segel tudi med kmečke vrste. Znani zavedni komunisti-kmetje so Arbeiter Miha iz Cirkulan, Jože Lacko iz Nove vasi pri Ptuju in še nekateri. V proslavitev 40. obletnice KPJ se je zbralo 31. marca t. I. v Ptuju 16 starih komunistov pod. vodstvom dr. Jožeta Potrča, sedanjega zveznega ljudskega poslanca in nekdanjega vodilnega organizatorja KP v ptujskem okraju. Na sestanku so obravnavali dejavnost KP od prvih začetkov do danes. Zgodovinski Razvoj je podal dr. Jože Potrč, dopolnjevali so ga pa še danes živeči komunisti Kosec, Koren, Arbeiter, Arnuš, Cvetko, Ivan Potrč m drugi. Poudaril je pomen ■napredno misleče mladine v NOB, saj je preko 50°/o predvojnih skojevcev položilo svoja življenja na oltar domovine. Iz teh vrst je izšel tudi narodni heroj Jože Lacko, ki je bil vodilni organizator OF. Pod vodstvom Partije je bila osnovana leta 1942 prva Slovenjegoriška četa. V spomin na borbo te skupine bodo v Ptuju odkrili 8. avgusta t. I. spomenik, ki bo pričal bodočim pokolenjem o herojski , borbi kmečkega napredno mislečega človeka proti fašizmu, o borbi za boljšo bodočnost nas vseh in bodočih po-kolenj. C. A. KRIŽANKA ŠTEV. 17 4 2 3 4 5 6 r 7 8 9 ičT” 11 12 43 1U 15 16 17 18 ii- 20 24 22 25 ir- 2Š” 26 27 20“ 29~ 30™ 31 K 33 ~ ■T— 3Š~ 136 3? AS™ 39 40 vT 42 43 e 1 3 spev, 9. japonska dolžinska enota, 10. nagel umik, 11. velika pokrajina v Španiji, 12. visoka gora v Julijskih Alpah (2601 m), 15. kemični element, "17. barva kože, 18. kraj in reka na Dolenjskem, 22. pripadnik nekdanje taborniške organizacije, stezosledec, 23. del ženske narodne noše (množ.), 25. zaničljiv izraz za prebivalca ene od celin, 26. sodobni ameriški književnik in kritik. 29. držaj pri orodju, 32. sloviti nemški filozof (Immanuel), 33. pokrajina v Grčiji, 36. starogrški bog vetrov, 39. gorski greben, 40. velika reka v Nemčiji, 42. nikalnica, 43. spodbudni vzklik. dela ah članka, 30. predlog, j L prijateljsko ogovarjanje, 34. vred-Vodoravno: 1. ječanje, nostni papir, 35. posebni dnevi 7. neotesanec, prostak, 13. del v starorimskem koledarju, 37. živalskega telesa, 14. velika afri- osvežilna in okrepčilna pijača, ška ptica, 15. pregrada, ovira, 16. 38. spor, kreganje, 41. predplač- obrtnik, 18. roditeljica, 19. pot v nik, naročnik, 43. tuje žensko ime, _ _ , snegu, 20. makedonski narodni 44. del voza, 45. bistrost, nadar- isti rezultat, če pomnožimo drugo ples, 21. velika in mogočna azij- jenost, 46. spreten, vešč, učen. z drugo, ali pa če jih seštejemo: ska država v starem veku, 24. ja- Navpično: 1. požirek, 2. vedno dobimo število 6. ponska igra s kamenčki, 25. vzpe- gimnastika, 3. veliko glasbeno Skušajte najti še tri druga trna nad Beogradom, priljubljena delo, 4. žensko ime, 5. znamenita števila, ki dajo isti rezultat, če izletniška točka, 27. življenjska Ibsenova drama, 6. enaka soglas- jih pomnožimo ali pa seštejemo tekočina, 28. pisec umetniškega nika, 7. kiji, tolkači, 8. operni med seboj! OREHI Dve »čarovniji« s številkami Prve tri številke (1, 2, 3) dajo ČUDNA REC Kaj, vino še vedno prodajate po stari oeni? Ali ne veste, da se je pocenilo! Vino se je, vino, ampak voda se ni... TRDEN ZNAČAJ Kdo pravi, da se prilizujem?! Slučajno sem se priklonili V DOBI AVTOMOBILIZMA — Janeza čakam in mu hranim prostor za avtomobil! Pri katerem številu dobimo isti rezultat, če ga delimo s 5 ali pa če od njega odštejemo 5? Kombinirajmo Štev. 22 M«®.M..1» mmmmA Beli na potezi dobi Beli: Kgl, Dd2, Te6, Tel, Sh4, Pa2, b2, d4, f2, g2 h3 (11). Črni: Kh8, Dc8, Ta8, Tf8, Lh5, Pa6, b7, d5, f5, g7, h6 (11). Kljub enakemu materialu je bela pozicija mnogo bolj simpatična: oblast nad e-linijo, črne figure niso razvite, obramba črnega kralja pa je že nekoliko razrahljana. Beli ima možnost to pozicijsko prednost brez odlašanja izrabiti in — udariti. NASA NAGRADNA UGANKA Reševalcem naših nagradnih slikovnih ugank posredujemo tokrat posnetek ene od slovenskih tovarn: ta tovarna, ki ima bogato revolucionarno tradicijo, saj je iz vrst njenih delavcev izšlo več neuklonljivih borcev za pravice delovnih ljudi, stoji v enem naših mest. Odgovorite nam: ® kako se imenuje ta tovarna in kje stoji ter • kaj v njej izdelujejo. Rešitve s kuponom nam pošljite najpozneje do prihodnjega četrtka, to je do 18. ju- nija, na naslov našega uredništva, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. Na pismeni ovitek ne pozabite napisati »NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA«. Med reševalci, ki nam bodo pravočasno poslali pravilne in popolne odgovore, bo žreb izbral enega, ki bo prejel denarno nagrado v znesku 5000 dinarjev Žreb je izbral med rešitvami, ki smo jih prejeli za našo zadnjo slikovno uganko, odgovor Slavka Pajntarja, ki dela v tovarni »Runo« v Tr- žiču; nagrado 5000, ki jo b° prejel, mu bomo poslali P° pošti. Pravilen odgovor na naš° zadnjo slikovno uganko pa se glasi: kraj, ki ga je kazala naša slika je Velenje. V nje*0 so bile ves ta teden predstave igralskih skupin »Svobod« 'z vseh krajev Slovenije. Ta ve* lika prireditev je vsako let® in nosi naziv Revija amater* skih gledališč Slovenije. Da*1 pred začetkom te prireditve pa je bila v Kranju revija slo* venskih pevskih zborov. juioiem uiiCusCbjo^s s +:cqa ‘(+i8I. joDis) gRN (uioqBS s i;SBd bjoui 30A0I) +e§a '£ ‘88N + :9qa 'S ‘:ti3 +:gqi T --ZZ ‘AOts euioiqoad eSoqsAoqe§ aojimjj ■»/i 9 :6ubsoui OIIAO;? OC Bd »TftUAOJBp« ignjp Nd 's/iot oupoA of ;Bqnzaa f/, ur £ ‘Z/, BIIAOIS B} OS »TfTUAOJBJ« tA-ld ud :eqoJo eSosisunoBJ aojisoh Kokoš — požigalka Nedavno tega se je v vasi Dljin pri Titovem Užicu zgodil zanimiv »požig«, ki je Milanu Si-moviču iz tiste vasi skoraj uničil vse kopice sena, lahko pa bi povzročil še drugo veliko škodo; ogenj pa je »podtaknila« — domača kokoš! Do »požiga« je prišlo takole: Ko je Simovič pograbil vse seno in ga zložil v nekaj velikih kopic, ki jih je postavil prav blizu skupaj, je sedel na eno od njih, da bi se malo odpočil. Prižgal si je cigareto in jo do konca pokadil, ogorek pa je potem vrgel proč. Domača kokoš, ki se je prav mm 1 deseti obiskovalec r DOBI Mduski APARAT BREZ BESED V ŽELEZNIŠKI RESTAVRACIJI ’<3» ^ C-‘TČV PO ZGLEDU AMERIŠKIH ŠTUDENTOV ^ — Končano! Svetovni rekord je zrušen! tedaj pasla po travi in je brskala za črvi in ličinkami, je to opazila: z nekaj koraki je bila pri še kadečem se ogorku in ga je naglo kavsnila s kljunom, menda misleč, da bo to kaj užitnega. Hip nato pa je izginila za seneno kopico z ogorkom vred. Milan Simič je vse to opazoval kar mimogrede in si ni niti predstavljal, da bi iz tega nastala kakšna nevarnost. Nekaj trenutkov nato pa je začutil v nosnicah dim: planil je koporici in prestrašen opazil, da se iz kopice, ki je za njo sedel, močno kadi. Seno je začelo goreti! Ker so požar naglo opazili, so rešili skoraj vse seno, saj se ogenj še ni dodobra razplamtel. Potem pa je Simiču padlo na misel, kako je do požara sploh prišlo: cigaretni ogorek, ki ga je odvrgel, se je požrešni kokoši prilepil na kljun in ker je žival začelo peči, je stekla h kopici, kjer se je nevarnega »grižljaja« iznebila. S tem pa je seno zažgala. Vzfmjni »nogometaš« Ljubiša Perovič, mizar iz Zvečana blizu Kosovske Mitroviče, ni pravi nogometaš, ampak je samo ljubitelj tega športa. Kljub temu pa je nedavno tega postavil svojevrstni rekord na tem področju in s tem dokazal, da zna nogometno žogo tudi dobro voditi, če je treba: Uresničil je namreč svojevrsten domislek: brcal je žogo brez prestanka 41 kilometrov daleč — po cesti od Zvečana do Prištine — pri čemer se mu ni niti enkrat ustavila, ampak se je kar naprej kotalila po tleh! Ta nenavadni »podvig« je Pe,-rovič pripravljal že dolgo. Že nekoč prej je začel isti »nogometni maraton«, pa ga je sredi poti — nekako po petnajstem kilometru brcanja — zaustavil miličnik na cesti, ki seveda ni vedel, za kaj gre., »Rekord« je takrat padel v vodo; sedaj pa se je Perovič bolje pripravil in si je omislil spremljevalce na ^iciklih, ki so ga bodrili vse do cilja — do Prištine. »Rekord« je vsekakor zanimiv že zaradi tega, ker sodi v vrsto čudnih rekordov, ki jih postavljajo ljudje po vsem svetu in tudi pri nas, še posebno pa je zanimiv zato, ker preteči polnih 41 kilometrov gotovo ni bilo šala in bi Ljubiša Perovič morda prav, ko bi postal pravi -ratonec! Res —- trda glave! stof*1 _ 0®' Če se sploh kdo lahko rfl<* ; p*; pohvali, da ima trdo glavo, * ^ tem je to gotovo Janko Rodi11 Kaštela; tega seveda ne dela Z<1, da bi veljal za posebno neumneJ ampak zato, da bi s svojimi '»Pre c stavami« razveselil družbo.. omizju, kadar se zbere v gos 'H' Kadar je namreč družba P ■, merno razpoložena, »nast0^, Janko in za stavo dokaže — ^ vega s praktičnim primerora da je debelo steklenico za so vico brez posebnih težav moč r a biti na — lastni glavi! Pri takšnih »predstavah« so do slo! u na kose vedno le steklenice, 1 Jankova glava še nikoli! Poštnina plačana v gotovini o. Izraz »poštnina plačana v tovini« prav gotovo najbolj besedno velja za prebivalce # sice Vigenj na Pelješcu, to P. o preprostega razloga, ker irna?,lj’/ tem naselju samo poštni nab1 ^ nik, nimajo pa trgovine, ki b* P dajala tudi pisemske znamke- ib' Zato so prebivalci Vignia ^4 siljeni oddajati svoja pisma prav čuden način: v nabira ^ spustijo hkrati z nefranki^ pismom še — kovanec za nar jev! Doslej se ni še nikol1 dilo, da katero od pisem ne 0 ^ lo »frankirano v gotovim* ao grešnika bi bilo sicer res ugotoviti! — po drugi strom tudi poštar vestno poskrbi, daP fi jemniki ne plačujejo kazni, , jo morali, ko bi katero od P' ostalo brez znamke. f?f0(j0 Ob istrski reki Mirni se b< „ du' starinskega kraja Motovuna ^ ga zelo skalovita gora Zrenj-nimivo je, da se skoraj vsako po večkrat razdivjajo nad 1° silovite nevihte v hudo tem ko prav takrat vse 0Zr(jli gričke in hribe ogreva ^ sonce. .ejt Ta pojav že več let pron^fe-meteorologi, saj je toča ne nju včasih tako huda, da. P vso goro skoraj do vznožje, P kot bi zapadel sneg. Doslej P ji za nenavadni naravni P0-1 nihče našel ustrezne razloB '