PTICE NAŠIH KRAJEV NA STAVBAH
BELA ŠTORKLJA 
(Ciconia ciconia)
Od 350 gnezd bele štorklje, 
odkritih v Sloveniji v obdobju 
1999-2010, jih je bilo 81 % zgrajenih 
na različnih drogovih, 18 % pa na 
dimnikih hiš, zato so gnezdišča na 
stavbah pri nas ključna za uspešno 
gnezdenje vrste [Denac , D. (2010): 
Acrocephalus 31 (145/146): 101-114].
foto: Damijan Denac
ČUK 
(Athene noctua)
Sove so pogoste prebivalke večjih, 
starejših stavb, kot so gradovi, dvorci 
in cerkve. V letu 2002 je bilo v starejši 
hiši na Biljenskem griču zabeleženo 
sočasno gnezdenje dveh vrst – čuk je 
gnezdil v luknji v zidu, pegasta sova 
pa na podstrešju; njuna medsebojna 
razdalja je bila le 2 m [Denac , D., Marčič , 
M., r aDolič , P., ToMažič , a. (2002): 
Acrocephalus 23 (112): 91-95].
foto: Tomaž Mihelič
PEGASTA SOVA 
(Tyto alba)
Pegasta sova je v Sloveniji zelo redka 
gnezdilka, ki se rada zadržuje na 
grajskih in cerkvenih podstrešjih, v 
dvorcih, hlevih in skladiščih žita. V 
zadnjem desetletju je marsikje kot 
gnezdilka izginila zaradi obnove stavb, 
med katero so ji z mrežo zaprli dostop 
na gnezdišče [Koce , U., Basle , T., Pre Mzl , 
M., r oz Man , r ., Šala MUn , G. (2003): 
Acrocephalus 24 (118): 103-107].
foto: Tomaž Mihelič
MLAKARICA 
(Anas platyrhynchos)
Mlakarica praviloma gnezdi ob 
vodi, v mestih pa si včasih izbere 
tudi od vode bolj oddaljena 
gnezdišča, tudi visoko na 
poslopjih v cvetličnih koritih 
[ToMe , D., Vrezec , a., B orD jan , D. 
(2013): Ptice Ljubljane in okolice. 
MOL, Ljubljana].
foto: Tone Trebar / www.naturephoto-tone.com
TURŠKA GRLICA 
(Streptopelia decaocto)
Turška grlica je Slovenijo 
poselila po letu 1938, sprva 
najprej v okolici skladišč 
žita na železniških postajah 
ali sejmih. Sedaj je splošno 
razširjena v naseljih, kjer 
gnezdi v parkovnem drevju 
pa tudi pod ostrešji stavb, kjer 
gnezdi večkrat na leto [Geis Ter , 
i. (1995): Ornitološki atlas 
Slovenije. DZS, Ljubljana].
foto: Dušan Klenovšek
LESNA SOVA 
(Strix aluco)
Gre za duplarico, ki večinoma 
gnezdi v drevesnih duplih, 
gnezdilnicah, skalnih razpokah, 
jamah in celo v starih gnezdih 
drugih ptic, neredko pa tudi na 
podstrešjih in v dimnikih predvsem 
starejših stavb, kjer gnezdi kar na 
golih tleh, na dimnikih pa zlasti 
pozimi tudi predanuje [Vrezec , a. 
(1994): Acrocephalus 15 (65/66): 
136-139].  
foto: Vanesa Bezlaj
POSTOVKA 
(Falco tinnunculus)
Postovka je že pred več desetletji 
kolonizirala evropska mesta in 
je sedaj najpogostejši urbani 
sokol. Gnezdi bodisi v starih 
gnezdih vran na drevju bodisi 
v linah večjih stavb, zasede pa 
tudi gnezdilnice na stavbah. 
Ena največjih gostot postovke v 
evropskih mestih je bila odkrita 
v Ljubljani [Hanžel , j ., ŠUMraD a , 
T. (2008): Acrocephalus 29 
(138/139): 185-186].
foto: Miha Krofel
SOKOL SELEC 
(Falco peregrinus)
Mesta so zaradi številčnih 
populacij domačih golobov 
pomembno prezimovališče za 
sokola selca. Kot lovne preže 
uporablja zlasti različne antene, 
v nekaterih evropskih mestih pa 
na visokih poslopjih celo gnezdi. 
Morda lahko mestne gnezdilce 
kmalu pričakujemo tudi pri nas? 
[FiGelj , j . (2007): Acrocephalus 
28 (135): 165-167]
foto: Aleš Jagodnik
RUMENONOGI GALEB 
(Larus michahellis)
Čeprav gre za morsko ptico, ki 
gnezdi na odmaknjenih morskih 
čereh in v solinah, se je del 
populacije v zadnjih 20 letih 
prilagodil gnezdenju v urbanih 
okoljih, in sicer na s prodom 
posutih ravnih ostrešjih višjih 
mestnih poslopij, pri nas v nekaterih 
primorskih mestih, v notranjosti pa 
v Ljubljani in Mariboru [ToMe , D., 
Vrezec , a., B orD jan , D. (2013): Ptice 
Ljubljane in okolice. MOL, Ljubljana].
foto: Tomi Trilar
SKALNI GOLOB 
(Columba livia)
Domači golobi, izvorno sicer 
skalni golobi, ki so pobegnili v 
naravo, so najštevilčnejša vrsta 
ptic v mestnih središčih, ki v 
mesta privablja tudi mnoge 
plenilce. Domači golobi gnezdijo 
na zapuščenih podstrešjih, v 
strešnih linah, včasih celo v 
cvetličnih koritih na balkonih 
[T o Me , D., Vrezec , a ., Bor Djan , D. 
(2013): Ptice Ljubljane in okolice. 
MOL, Ljubljana].
foto: Boris Kozinc
/ / Katarina Denac, Al Vrezec
4 Svet ptic 02, julij 2017

DOMAČI IN POLJSKI VRABEC 
(Passer domesticus in P. montanus)
Medtem ko je poljski vrabec bolj 
značilen za vaško okolje in za gnezdenje 
potrebuje drevesna dupla, čeprav lahko 
gnezdi tudi v zidnih luknjah, so domači 
vrabci (na sliki) bolj tesno povezani s 
človeškimi bivališči. Gnezdijo kolonijsko 
pod strehami ali napušči, prehranjujejo 
pa se na netlakovanih dvoriščih in 
vrtovih [Denac , K., KMecl , P. (2014): Ptice 
Goričkega. DOPPS, Ljubljana].
foto: Borut Rubinić
KOS 
(Turdus merula)
Kos je ena od petih najpogostejših vrst 
ptic v Ljubljani, kjer gnezdi v zidnih 
ovijalkah ali v gostih krošnjah parkovnega 
drevja, včasih tudi na okenskih policah. 
Zaradi stalnega hrupa so mestni kosi 
prilagodili svoje petje, tako da pojejo z 
višjo frekvenco, kot je frekvenca hrupa 
[ToMe , D., Vrezec , a., B orD jan , D. (2013): 
Ptice Ljubljane in okolice. MOL, Ljubljana].
foto: Dušan Klenovšek
BELA PASTIRICA 
(Motacilla alba)
Najpogostejša od treh vrst pastiric, ki 
gnezdijo pri nas, je vezana na človekova 
bivališča, pojavlja pa se tudi v obvodnem 
prostoru. Gnezdo si zgradi na poličkah na 
stavbah, v špranjah pod strešniki ali pa 
pod mostovi [ToMe , D., s o Vinc , a.,  
TronTelj , P. (2005): Ptice Ljubljanskega 
barja. DOPPS, Ljubljana]. 
foto: Eva Vukelič
SIVI MUHAR 
(Muscicapa striata)
Sivega muharja najpogosteje opazimo 
med poletavanjem v zrak s preže, na 
primer ograje, fižolovke ali suhe veje. 
Gnezdo si splete na različnih poličkah 
na stavbah, redkeje tudi na nenavadnih 
mestih, kot so cvetlični lončki [ToMe , 
D., Vrezec , a., B orD jan , D. (2013): Ptice 
Ljubljane in okolice. MOL, Ljubljana].
foto: Tomi Trilar
KMEČKA LASTOVKA 
(Hirundo rustica)
Gnezdo iz blata in bilk, pomešano 
z lastno slino, kmečka lastovka 
najpogosteje zgradi v notranjosti 
hleva. Najraje zasede tiste, v 
katerih je še živina, saj so tam 
zanjo ugodnejše prehranjevalne 
in temperaturne razmere kot 
v opuščenih hlevih [Koren , a. 
(2008): Acrocephalus 29 (137): 
89-97].
foto: Rajko Gnezda
MESTNA LASTOVKA 
(Delichon urbicum)
Mestna lastovka je izvorno 
gnezdilka večjih naravnih sten, 
vendar se je povsem prilagodila 
gnezdenju na stenah stavb v 
naseljih. Gnezdo zgradi pod 
nadstreški, balkoni ali v kotu 
okna, najraje ga pripne na 
grobo fasado [Denac , K. (2000): 
Acrocephalus 21 (100): 153-159].
foto: Bojan Bratož
KAVKA 
(Coloeus monedula)
Le manjši del slovenske 
populacije kavk gnezdi v 
naravnih gnezdiščih, denimo v 
drevesnih duplih. Več kot 80 % 
jih namreč prebiva v naseljih, 
kjer si za gnezdišče izberejo 
luknje v strehah ali pod napušči 
ter dimnike [Božič , l. (2016): 
Acrocephalus 37 (170/171): 
123-150].
foto: Dušan Klenovšek
ŠMARNICA 
(Phoenicurus ochruros)
Ta nekdanja gnezdilka 
visokogorja, zdaj pa večinoma 
prebivalka naselij, gnezdi na 
kozolcih, skednjih, v garažah 
pa tudi na bolj neobičajnih 
mestih, na primer pod okensko 
roleto ali na delovnem 
stroju [Božič , i. a. (2002): 
Acrocephalus 22 (109): 213-
218].
foto: Gregor Bernard
VELIKI SKOVIK 
(Otus scops)
Ta mala sova najpogosteje gnezdi 
v drevesnih duplih, zelo rada 
pa zasede tudi gnezdilnice. Iz 
Bele krajine izvira eden redkih 
dokumentiranih primerov njenega 
gnezdenja na stavbah v Sloveniji, 
in sicer so bili mladiči odkriti na 
seniku v Petrovi vasi [PreseTniK , 
P. (2002): Acrocephalus 23 (115): 
195-196].
foto: Anže Kacin
HUDOURNIK 
(Apus apus)
Hudournik je kolonijski gnezdilec 
na visokih stavbah v mestih. Jajca 
izleže na skopo zgrajeno gnezdo 
v podstrešnih linah in različnih 
špranjah. Pri obnovah stavb 
so njegova gnezdišča pogosto 
uničena, čemur pa se da izogniti 
z namestitvijo gnezditvenih niš 
[BračK o , F. (2009): Scopolia 
Suppl. 4: 196].
foto: Damijan Denac
5 Svet ptic 02, julij 2017