5. Steil. Poštnina pavSalirana. GOPilja Hpffi, È0 ?. fSllPUarja 1021.
III. leto.
Sfasi® obmejnih Slovencew,
Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 7, I. nadstr. I. Telefon št. 7. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 48 K, za pol leta 24 K, za četrt leta 12 K. Posamezna številka stane 1 K.
Inserati: Ena šeststolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K 1 -50. Pri večkratni objavi primeren popust.
Kmetsko pismo.
m.
Da si izpopolnimo sliko o danskem zadružništvu, naj sledi še par odlomkov iz omenjene knjige.
„Vse (to) je v zadrugah. Kmet redi živino doma, jo molze, odpravlja jajca, pošilja svinje zadružni mesnici in dobi domov denar in posneto mleko. Nič um ni treba skrbeti za prodajo, če ni v odboru zadruge. Vrednost svojega blaga dobi plačano, njegovi so dobički, ki bi jih drugače jemal posredovalec med njim in odjemalcem. Te zadruge so seveda zvezane v centrale in te s konzumnimi zadrugami daleč na okoli. Kar morajo kupiti danski kmetje, kupujejo zanje zadruge in sicer dobro blago po pravični ceni. Kmeta ne morejo goljufati. Zadruge imajo svoje železniške vozove, svoje ladje, imajo vse priprave za izvažanje. Državne železnice so na Danskem po večjem v službi kmetije, kmet tudi vlada to svojo državo, in kakor se doslej vidi, precej razumno. Vsi imajo dovolj jesti in nosijo glave kvišku. Danska oddaja malo izseljencev Ameriki. Te zadtuge producentov (pridelovalcev) in konsumentov (kupcev) so zvezane z hranilnicami. Seveda ni čuda, da imajo hranilnice in ljudske banke velikanske svote denarja v prometu. Te hranilnice zalagajo mlekarne, mesnice in druge gospodarske ustanove. Zadruge pomagajo zadrugam. V 10 letih amortizirajo (izplačajo) zadruge posojeni denàr. Vse je v tej deželi v zadrugi. Za otroke so tukaj tudi posebne posojilnice. L. 1847 je bilo na Danskem 35 hranilnic z 19,687.500 mark depotov (vlog), v letih 1898 in 1899 pa 552 hranilnic s 765 milijoni mark depotov. V 1. 1882—1898 je bilo ustanovljenih 1013 mlakam, ki so stale okoli 32 milijonov mark. Ves ta denar so dale hranilnice zadrugarjem proti osebnemu jamstvu. Obrestna mera je bila 4—5%. Vrhu tega posluje nebroj posojilnic po sistemu Raiffeisen, ki oddajajo posojila kmetom na kratko dobo“.
In uspehi te dobre strokovne organizacije?
Splošno blagostanje in zdrava ljudska omika. O tem piše dr. Slane dalje:
„Visoka šola za kmetijstvo v Kodanjti je eden najvažnejših državnih učnih zavodov. Ta zavod je v ozki zvezi s praktičnim kmetom in njegovimi zadrugami. Najbistrejše glave se posvečajo študijam kmetijstva. Česar ni povzročila nobena doba, ne tlačanska, ne kapitalistična, ne država, ne cerkev, to so znale ustvariti zadruge : Omiko kmetskega ljudstva. Strokovno omiko v kmetijstvu podaja na Danskem otroku že ljudska šola, ki uči tudi kmetijstvo poleg navadnih
Iz rdečega carstva.
Malo izvemo o Rusiji. Vesti, ki jih dobivamo preko meje, se slišijo kakor pravljica. Večjidel si te vesti nasprotujejo pa si je težko ustvariti vsaj približno sliko o današnjih razmerah v Rusiji. Navadno so vse vesti pobarvane. Če jih pobarvajo komunisti, so polne hvale o moskovski vladi ; če pa dobe protiboljševiško barvo, tudi pretiravajo. Enako je z ljudmi, ki prihajajo iz Rusije. Kdor je komunist, bo videl v ruski sovjetski državi izpolnitev tistega, kar sam hoče. Sploh pa uradna in poluradna odposlanstva raznih držav ne morejo izreči splošne sodbe, ker je njihov vpogled v zamotane ruske razmere navadno prepovršen ali pa preveč enostranski. Tako vemo o rdečem carstvu, kakor nazivajo današnjo Rusijo, samo to, kar pripovedujejo pristranske časopisne vesti ali pa po-
potrebnih predmetov. Dalje imajo izborne kmetijske šole za odraslo mladino; najboljše moči pa potujejo po vaseh ter učijo kmete strokovnih ved v kurzih in predavanjih. Časopisje je dobro urejeno. Dobro brati in pisati znajo vsi. Kmetijske razstave so vsako leto. Zadruge pošiljajo kmete v razne kraje k razstavam in tudi v šole. Maslo se vedno preizkušava. Najboljše maslo se pohvali v časopisih, enako najboljše krave in seveda njihovi lastniki. Kmet tekmuje s kmetom, zadruga z zadrugo, kdo bo izredil najboljše živino ali pripravil najboljše mleko. Ljudstvo se torej vedno tudi duševno bodri. Imajo pa vrhu tega ljudske visoke šole. Danska je domovina teh šol. (Prej imenovani) škof Grundtwig je njih oče. On si je mislil šolo za vse dansko ljudstvo, visoko šolo, ki jo je hotel videti v kraju, ki je po naravi lep in zgodovinsko znamenit, kjer bi se našlo pravo svojstvo danskega naroda. Grundtwig sicer še ni dosegel tega vzora, ali drugi so po njem snovali na več krajih take visoke šole *). Učenci teh šol so- bili v njih le po zimi, po leti pa so bili na deželi v delo. Tako tudi dekleta. Vsakdo je imel pristop, ženske in moški. Kristen Kold je ime, ki bo povsod slovelo, koder bodo take visoke šole razširjene. Na Danskem jih je on organiziral. Te visoke šole so namenjene kmetom, ali v nje prihajajo tudi rokodelci in drugi meščani. Na Danskem je vsakomur treba, da je podučen in orientiran v kmetijstvu. Brez poučenja kmetijskih ved omika ni popolna. Danci ne dvomijo o tem, da so jih na sedanjo visoko stopnjo dvignile te visoke ljudske šole, na katerih poučujejo najboljših teoretiki in praktiki v kmetijstvu in drugi učitelji — znanstveniki o drugih disciplinah človeških naukov. Danci so mnenja: Ves pomen ljudskih visokih šol ne leži toliko v pridobitvi vednosti, ki si jih prisvojijo mlajši in starejši ljudje; te vednosti zamorejo zopet pozabiti; ali učili so se misliti, odpirati oči, učili so se rabiti svoje moči in dejanski zapuščajo te šole povsem drugačni ljudje, nego so stopili vanje: omikani, energični, podjetni“.
*) Doznavamo, da mislijo tudi naši vladni krogi na ustanovitev ljudskih visokih šol po danskem vzorcu. Vlada bo poslala prof. Gavriloviča na Dansko, da jih natančneje prouči Dvomimo, da bo imela vladna akcija kaj uspeha. Visoke ljudske šole mora snovati in vzdrževati ljudstvo samo. Sploh vsa gospodarska preosnova mora izhajati iz ljudstva. Pri nas je to tem potrebnejše, ker imamo precej močno birokracijo (urad-ništvo). Sicer pa: skrbimo predvsem za zmanjšanje nepismenosti in za dobro kmetijsko zadružništvo. (Op. ured.)
samezniki, ki pogosto zapadajo največjim zmotam.
Predvsem slišimo o rdeči armadi. Vrhovni poveljnik te armade je znani Trockij. Mož je desna roka proglavarja sovjetske države Lenina. Ljudje, ki ga poznajo, trde, da je brihtnejši kakor Lenin. Zato mu je poverjena najvažnejša naloga v tej državi: organizacija obrambne moči. Brez rdeče armade bi boljševiški vladi že davno odklenkalo. O številu ruske vojske ni natančnejših poročil. Navadno v tem pretiravajo. Pravijo, da bo okoli 1 milijon vojaštva. Prvi kadri te vojske so bili takozvani teroristični oddelki. V teh so se zbrali razni delomrzneži, ki so se za dobro plačo postavili v službe komunistom. Na ta način se je začelo nasilje, ki se je pod spretnim vodstvom moskovskih samosilnikov razvilo v močno organizacijo, t. j. v armado. Danes je vojaška dolžnost v Rusiji strogo obvezna in disciplina v armadi čisto pruska. Vidimo tedaj, kam I
so speljali komunistični sanjači rusko ljudstvo: na mesto miru in svobode, so prinesli smrt vsem onim, ki ne bi hoteli iti za namene Lenina in Trockega v ogenj in smrt. ..
O rdeči vojski izvemo, da se zbira zdaj na romnnskih mejah, na to na perzijskih in že jutri nas preseneti brzojav iz Varšave, da groze boljševiki z vpadom na Poljsko in odtod v Srednjo Evropo. Vsaka vest vzburi evropsko javnost in s tem je njen namen dosežen. Pozneje se pokaže, da moskovska vlada ne misli na ofenzivo proti Evropi, ampak hoče samo braniti ruske meje. A že čez par dni se razširi vest, da so v tej ali oni državi razkrili komunistične zarotnike, ki so dobivali podporo od moskovske vlade. In ko se začne bližati spomlad — že tri leta zaporedoma — pišejo člankarji v svetovnih listih o boljševiški nevarnosti za Evropo. Rusi baje pripravljajo veliko spomladansko ofenzivo. Rdeča vojska se bo razlila kakor lava iz ognjenika in opustošila pol sveta... Kdor ima nečisto vest, živi v strahu...
Cela vrsta starih carističnih generalov je vihtela svoje kopje nad boljševiškim zmajem, a ta pošast spočela iz nezakonske zveze med evropsko židovskim duhom (Marks) in orijentalsko naravo, je zaporedoma požrla vse te Kolčake, Denjikine, Wrangle itd. Včasih poročajo, da v Rusiji „vre“. Ljudstvo je sito boljševizma in se pripravlja na splošen upor. Pozneje se ugotovi, da je to bilo samo krajevno gibanje, ki so ga povzročile usijane glavice. Sovjetski gospodarji so ga kar igraje zatrli: par ljudi so obesili na bližnje drevo. Kaj bo ruski mužik revolucijonarec? Nikdar ne bo z lastno močjo stresel raz sebe boljševizma, kakor se tudi ni sam otresel carizma. Vedno so to bili izobraženci, ki so videli v ruskem mužiku ono, kar žalostni vitez don Kihot v neki kravji dekli: kraljično Dulcinejo.
Ogromna večina ruskega naroda — milijoni in milijoni ruskih rnužikov — žive v popolni brezbrižnosti za politična, socialna in kulturna vprašanja. Njih zanima k večjemu samo versko vprašanje in v njem vidijo izhodišče vsega človeškega življenja. V tem oziru je ruski mužik veliko bližji vzhodnim narodom, ki so prav tako brezbrižni za obliko socialnega ali političnega življenja, kakor na pr. globokoumni Indijci, katere obvlada pešcica Angležev
Zato slišimo samo o Leninu, Trockem, Radeku, Zinovjevu in še- o par mogotcih v Moskvi in Petrogradu. Ti so rdeče carstvo. Čim dalje gremo od mest v ogromno, neskončno provincijo — bodisi proti Ledenemu morju in sibirskim stepam, bodisi na Kavkaz — tem redkeje vidimo sledi države. Car -- Evropejec je pošiljal svoje gubernatorje in oficirje, car — Žid izbira svoje zaupnike.
Nedavno smo čitali, da so imeli v Moskvi zanimiv prepir. Prepirali ste se gospa Trockijeva in gospa Radekova. Šlo je za stanovanje v carskem Kremlju. Gospa Trockijeva je užaljena, ker prebiva v carski palači žena komisarja Radeka. To se sliši tako domače. Nehote se vprašaš, ali ni soprogam teh „osvoboditeljev človeštva“ vseeno, kje stanujejo? Soproge poglavarjev rdečega carstva so baje zelo čedna bitja. Nekoč so pestovale deco v umazanih ulicah kakega predmestja, danes spe v carskih sobanah in si natikajo dragulje ruskih-princezinj. Spremenila so se pač imena, a vse drugo je ostalo: ostala je sebičnost, silna neenakost; ostale so lepe sobane in mokrotna stanovanja, dragulji in pomanj-
kanje kruha ; sovraštvo in ljubezen : kratkomalo, ostal je človek. Na mesto kronanega carja je stopil rdeči car _ Žid. Na mesto carske diktature — bojševiška diktatura . . . Itd.
Veliki, lepi Petrograd izumira. Milijonsko mesto šteje sedaj 250.000 prebivalcev. Da ohrani vsaj te, je mogočni gospodar Zinovjev izdal naredbo: Kdor hoče zapustiti mesto, mora postaviti na mesto sebe talca. Če se ne vrne, gre talec . . .
Nravnost mladine je globoko padla. Tatvine, vlomi, pretepi in druga podobna dejanja so nekaj vsakdanjega. V višjih razredih je večina dijakov okužena s spolnimi bolezni. Dekleta prihajajo v šolo v nosečem stanju. Neka petrograjska učiteljica se je glede slednjega obrnila na ženo g. Zinovjeva. Ta ji je odgovorila, da se morajo taki pojavi molče trpeti, ker se z vsakim otrokom rodi nov komunist . . .
Naša državna meja.
Maribor, 30. januarja 1921.
Zadnjič smo poročali, da je razmejitvena komisija določila državno mejo do Mure. Proti krivicam, ki so se nanesle naši državi pri določitvi severne meje, je protestiral Jugoslov. klub v Beogradu v posebnem pismu, naslovljenem na ministrskega predsednika Pašića. V tem protestu opozarja zlasti na nenaravno in nez-miselno določbo pri Sv. Duhu, kjer je cerkev pripadla Jugoslaviji, šola pa Avstriji. Že to dokazuje, s kako površnostjo je izvrševala razmejitvena komisija svoje delo. Protest zahteva, da vlada zaukaže revizijo teh sklepov.
Vest, da smo izgubili v teh krajih okoli
10.000	Slovencev, je pretriana. Pri Sv. Duhu smo rešili cerkev in slovensko šolo ; šulferajnska šola je pripadla Avstriji. V toliko je popraviti trditev interpelantov.
fNleodrešena domovina.
Bratje!
6. februarja bo kodificirano rapallsko nasilje. Italija bo tega dne na prazniški način proglasila aneksijo naših krajev, katerih nas je brezvestno oropala v Rapallu.
Na naših jugoslovenskih tleh po Goriškem, v Trstu in Istri, po našem lepem Notranjskem, na solnčnih otokih Čresu, Lošinju in Lastovu, kakor tudi v starodavnem Zadru bo vihrala italijanska trikolora! Bratje! Zemlja naših dedov in naših očetov preide s tem dnem ipod nekdanjega avstrijskega avstrijskega jarma v še hujše laško suženjstvo.
Ne motimo se in ne zazibajmo se v sladke upe in v brezskrbne sne o neki dozdevni laški pravičnosti nasproti našemu narodu v teh krajih, o pravičnosti, o kateri sanjarijo nekateri naši nepoboljšljivi večni idealisti, kajti realnost življenja naših zavednih bratov ob Jadranu je kruta, da kruteja biti ne more. Kako naj verujemo sanjam, ko je pa vendar pred kratkem izjavil v Rimu predsednik „Urada za nove pokrajine“, da bodo poskusili na vsak način prisilno raznaroditi naš jugoslovenski živelj ? Dejal je to odkrito zastopnikom našega naroda, ki so se prišli pritožiti zoper politična pre-gajanja jugoslovenov ob Adriji.
Za nas mora biti 6. februar dan narodne žalosti, ob enem pa dan posvečen neizmerni ljubezni do naših nesrečnih bratov. Na ta dan mora vsak Jugo-sloven v dejanju pokazati, kako občuti izgubo naj-zavednejšega dela svojega naroda. Le dejanska podpora bo ona moč, ki bo onemogočila, da Italijani dosežejo svoje namene. Učlanite se v jugoslovensko Matico, darujte vsi po svojih skromnih močeh svoj prinos za okrepčacje kulturnih stremljenj naših nesrečnih bratov in olajšali boste gorje, ki ga je zakrivila krivična politika in imperialistična strast Italijanov. 6. februar naj neti v vseh nas srd in odpor proti Italiji, a brezmejno ljubezen do naših žrtev ob Adriji. 6. februar naj bo dan narodne žalosti in obenem posvečen naši narodno obrambeni organizaciji. Vsa narodna in kulturna društva pozivamo da sodelujejo. Navodila daje za Štajersko pisarna okrajnega odbora „Narodnega Sveta“ za neodrešeno domovino, Maribor, Sodna ul. 32.
Štajersko zastopstvo jadranskega Zbora.
Jadranski dan.
Dne 6. februarja kronajo Italijani s slovesno proslavo aneksije svoje nasilje.
Dne 6. februarja bodo vihrajoče laške zastave in zvonovi cerkva naše Primorce zaman vabili k proslavi, ker če tudi odvisni od novih gospodarjev, bodo imeli naši podjarmljeni rojaki pogum in možatost, da z molkom protestirajo proti nasilju.
S tem pa nam nalagajo oni dolžnost, da je 6. februar tudi za nas pomemben dan. In če smo rodoljubi, če smo borci za svobodo, potem bomo sami spoznali pomen tretjega usodepolnega datuma n sami od sebe storili vse, da postane 6. februar „Jadranski dan Jugoslavije“.
Kakor Vidov dan pri Srbih, tako mora postati Jadranski dan pri nas dan narodne žalosti, pa tudi svete prisege naše neomahljive zvestobe do odtrganih.
Vidov dan je dal Srbom silo, da so zmagovito prenesli stoletja največjo Golgato trpljenja, kar jo pozna zgodovina. Jadranski dan mora dati nam silo, da zmagovito končamo tudi poslednje trpljenje.
Vidov dan je dal Srbom silo, ker je slonel na narodni pesmi, ker ni bilo Srba, ki ne bi tudi v najtežjih prilikah častil ta dan. Jadranski dan mora dati nam enako silo, ker, sloni na globoki zavesti nas vseh, ker ne sme biti Jugoslovana, ki ne bi praznoval ta dan.
Zato pripravljajte se na Jadranski dan, zato delajte za njegovo silo, zato ne opustite ničesar, kar mu bo v slavo.
Na zasedenem ozemlju bodo razvite trobojnice proslavljale nasilje, pri nas morajo črne zastave oznanjati bodočo zmago.
Na odtrganem ozemlju se bodo cedile nekončljive fraze in laži o osvoboditvi, pri nas morajo shodi po vsej Jugoslaviji povedati, da je to laž.
Tam preko bodo delili nagrade tistim, ki izdajo nas, pri nas pa zbirajmo za „Jugoslovensko Matico“, da nagradimo one, ki so ostali zvesti nam.
V Julijski Benečiji bodo zatrjevali našim, da je vse končano, da je odpor odveč, naša proslava Jadranskega dne pa jim mora reči, da še ni vseh dni konec.
Tako zahteva interes vsega jugoslovanskega naroda, tako mora biti proslavljen „Jadranski dan“.
Samo malo časa nas loči od Jadranskega dne, zato podvizajte svoje delo, zato podeseterite svoje priprave.
Patriotizem zmaguje vedno, s proslavo Jadranskega dne dokažite, če ste patrioti.
Vsi na delo, za slavo „Jadranskega dne“.
Aneksija zasedenega ozemlja preložena. Ob sklepu lista doznavamo, da je aneksija zasedenega ozemlja preložena, vsled česar odpadejo vsi protiukrepi naših društev, ki so bili zamišljeni na dan 6. februarja.
Političen položaj.
Ustavodajna skupščina zopet deluje. Njeno delo obstoja v dolgoveznih in mestoma zelo burnih razpravah o poslovniku, ki kažejo to, kar vemo že davno: da ima vsaka stranka svoje naziranje o državni ustavi in vsak poslanec nekaj več ali manj duhovitih političnih „šlagerjev“. Tekom razprave o prisegi so si razni poslanci luščili očitke v obraz; enkrat je celo prišlo do pretepa. Na to so prisegli vsi razen Radičevcev. Jugoslov. klub, Hrv. zajednica, socialni-demokrati in komunisti so položili prisego za kralja in državno edinstvo. Lahko si mislimo s kakšnimi čustvi so prisegali komunisti. Videti je, da v Beogradu še ni umrl zmisel za političen humor. Ta korak pa bo imel dobro posledico, da bodo odslej vse stranke sodelovale pri ustavnem delu. Tako se bo v ustavotvorni skupščini lažje in hitreje dosegla načelna razvrstitev strank okoli vprašanja o centralizmu in samoupravi.
*
Radič baje hoče v Slovenijo. Po njegovem mnenju se vodi slovenska politika v popolnoma napačni smeri. Obljubil je, da bo pomagal organizirati slovenske kmete na nezmotljivi Radičevi podlagi. G. Radič je kot dijak potoval po Sloveniji in je te dijaške nazore o našem ljudstvu menda še ohranil. Zelo se moti, ako misli, da bi se dali slovenski kmetje napeljati na vrv in iti s svojimi voditelji čez drn in strn. Za Radičevo otročjo politiko pri nas ni tal. Radič bi si pridobil k večjemu par šnopsarjev, katerim bi nadomestoval Orniga. Znano je, da je Radič pošiljal svoje agente v Gradeč, kjer ima zveze z največjimi nasprotniki našega naroda. Če bi šlo po njegovem, bi prodal za vagon vžigalic vse Slovence do Drave. Po
druge pa bi si prišli Nemci, Madžari in Lahi sami !
*
Medzavezniška konferenca v Parizu se je zedinila glede načina, kako bo Nemčija plačevala vojno odškodnino. V letih 1921 in 1922 mora plačati po dve milijardi mark, potem pa v vsakih treh letih'tri oziroma štiri in pet milijard, a v ostalih letih 6 milijard, skupno 226 milijard zlatih mark (v -sedanji valuti okrog 2000 milijard). Določile so se tudi odredbe za slučaj, ako Nemčija ne bi zadostila svojim obveznostim. Enake odredbe so sklenili glede razorožitve Nemčije. Do 1. julija t. 1. mora Nemčija izpolniti vse pogodbene odredbe, sicer bodo zavezniki zasedli nove pokrajine. Glede avstrijskega vprašanja niso sklenili nič bistveno važnega. Med Lloydom Georgeom in Briandom se je dosegel sporazum, da dobi Avstrija manjše posojilo, ki ji omogoči življenje tja do poletja. Evropski kapitalistični krogi so postali zelo — previdni in ne nalagajo radi svojih milijonov v tako slabo situirane naprave kakor je avstrijska republika. Zato upajo, da se bo za Avstrijo zavzela Amerika in ji dovolila kredit 52 milijonov zlatih dolarjev. V aprilu imajo evropski mogotci novo posvetovanje, ki bo odločilno za usodo Avstrije. Do tistega časa se bo pokazalo, ali bo Amerika dovzetna za take špekulacije v Evrop-i. S posojilom, katerega je dobila Avstrija, bodo kriti njeni izdatki do konca junija t. 1. S tem je nevarnost skorajšnjega bankerota zaenkrat odstranjena. Zanimivo je, da so zavezniki preložili rešitev raznih političnih vprašanj kakor je na pr. turško in grško vprašanje in so se zedinili samo tam, kjer je šlo izključno za gmoten profit t. j. v vprašanju nemške vojne odškodnine. Ostala vprašanja pridejo na dnevni red v naslednji konferenci, ki se vrši v Londonu.
*
Češkoslovaški zunanji minister dr. J3eneš potuje v Italijo. To pomeni, da hoče Češkoslovaška navezati tesnejše politične in gospodarske vezi s to jadransko državo. V bližnjem času, ko se pri nas vsaj za silo utrdi vlada in ustalijo ustavne borbe, bodo potovali tudi naši ministri v Rim. Tako nam bo „visoka“ politika prinesla dejansko zvezo z Italijo. Vidi se, da stopamo v mirovno razdobje, ker ministri potujejo . . .
Tedenske nogice.
Osebna vest. Radgonskim Slovencem dobro znani in povsod priljubljeni bivši poverjenik naše vlade v Radgoni, g. vladni tajnik Ludovik Klobčič je bil imenovan za okrajnega glavarja pri okr. glavarstvu v Ljubljani.
Potrebna prepoved. Že delj časa uganjajo Nemci nasilja nad koroškimi Slovenci. Ne le da so prepovedane slovenske prireditve, ampak je tudi ogrožena osebna svoboda posameznikov. Kdor je Slovenec, ne uživa nikjer zaščke. iz Koroške so že izgnali celo slovensko čutečih domačinov, zlasti izobražencev. Naša vlada je na vse to molčala, dasiravno bi lahko prisilila dunajsko vlado, naj zaščiti slovensko manjšino. Sele zadnje dni so se v Ljubljani zganili in izdali prepoved nemških zabav in sploh vseh prireditev. Vlada je sklenila tudi druge odredbe, s katerimi hoče vzbuditi potrebno spoštovanje do našega naroda med onimi Nemci, ki uživajo v naših krajih gostoljubnost. Nemški listi bodo seveda vpili o zatiranju nemške kulture, o nasiljih nad Nemci in podobno. Take očitke sinemo z mirno vestjo vtakniti v žep. Nemcem se je ponudila prilika, da na koroških Slovencik pokažejo kako daleč priznavajo pravice narodnostne manjšine. Kje je zapisano, da bi morali mi meriti z drugo mero kakor merijo Nemci? Kar je za njih prav, je lahko tudi za nas.
Ministrski predsednik Pašić je težko zbolel. Zdravniki so v resni skrbi za njegovo življenje. Nikola Pašić je že v precej visoki starosti.
„Habsburška propaganda". Našo notico pod tem naslovom v 3. številki popravljamo v toliko, da tam omenjene šolske čitanke niso
bile uvedene za šolski pouk, temveč so bile v neki knjigarni na prodaj. Višji šolski svet je z posebnim odlokom prepovedal rabo teh čitank v učne namene.
Umor častnika v Dol. Lendavi. V
nedeljo dne 23. januarja je šel podporučnik Riedling v spremstvu svojega komandirja kapetana Zajca na lov. Ko sta bila oddaljena kakih 300 korakov eden od drugega, so se oglasili streli iz lovske puške in na to iz revolverja. Ko je prišel g. kapetan na mesto, kjer se je nahajal podpor. Riedling, ga je našel mrtvega v krvi. O storilcu ni sledi. Splošno sodijo, da ga je ustrelil divji lovec.
Umor v Prekmurju. Dne 2. januarja t. 1. se je našlo blizu občine Lipa v gozdiču, ki se nahaja ob poljski poti iz Lipe prod Gančanom truplo neznane umorjene ženske. Truplo je 145 cm dolgo in srednje rejeno. Lasje J ki so spleteni v 4 kitah, so kostanjeve, spredaj nad čelom bolj svetle barve. Oči so sive, oziroma sivkastomodre barve. Roki in nogi sta izredno majhni, vendar je koža na dlaneh nekoliko žuljava in zgubančena. Obraz je enakomeren. Pri truplu sta se našli dve spodnji krili: eno je iz belega domačega platna in 73 cm dolgo; v to je vtkanih od pasu proti robu več rudečih četverokotov v velikosti 5 mm. Krilo ie tudi na več mestih zakrpano. Krpe so večinoma -iz rudečočrtanega blaga za žimnice. Drugo krilo je iz navadnega belega šifona, 65 cm dolgo. Obe krili sta precej obnošeni. Kdor bi zamogel podati natančnejše podatke v svrho ugotovitve osebnosti umorjenke, naj to pismeno ali osebno javi okrožnemu sodiššu v Mariboru.
Vendar enkrat! Deželna vlada je odločila, da se del mesta Radgone, ki je pripadel Jugoslaviji („Spodnji griz“) združi s trgom Gornja Radgona. S tem se je občina Gornja Radgona precej povečala.
Predavanja o Siamu je imel v Ljubljani naš rojak g. inžener Ferdo Lupša. V ljubljanskih trgovskih krogih so razmotrivali o vprašanju trgovskih zvez med nami in veliko siamsko državo.
Nov oddelek finančne straže prične poslovati dne 1. februarja t. 1. v Radencih. V službeni okoliš tega oddelka spadajo občine: Boračova, Hrastje-Mota, Kapela, Murski vrh, Zasad, Radenci, Richtarovci, Šratovci in Stanetinci.
Prvi sneg. Iz okolice Vučitrna na Kosovem polju v Južni Srbiji narn poroča naročnik našega lista, da je tam 19. januarja padel prvi sneg. Vreme je bilo poprej lepo in zelo toplo.
Porotno zasedanje v Mariboru se
prične 7. marca. Pravijo, da bo eno največjih dosedanjih zasedanj. V delu je že nad 20 slučajev.
Zvišanje telefonskih pristojbin v Avstriji. S 1. februarjem se zopet povišajo v Avsriji telefonske pristojbine z Jugoslavijo. Navaden telefonski pogovor bo veljal 204 avstrijske krone.
Planinski koledar za leto 1921. De se ustreže želii navdušenih planincev izdal se je ta koledar v nadi, da bodo i drugi planinci posegli po njem ter doprinesli svoj malenkostni prispevek za prepotrebno povečanje koče na Korošici. A pridko smo se varali. Število naročnikov ni doseglo niti visokost, da bi bili kriti tiskovni stroški. To je žalostno. Opozarjamo še enkrat na ta koledar ter priporočamo njega na-ročitev pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5, 1. nadstr.
Kmečko Ženitovanje, s katerim se otvori dne 5. februarja točno ob 20. uri letošnji „Planinski ples“, tvori že sedaj središče živahnega zanimanja in po-praševanja. To popolnoma upravičeno. Vsa ohcet se izvrši strogo po narodnih šegah in običajih in v pristnih narodnih nošah. Povečini nas obiščejo oni fletni Gorenjci, ki so predstavili lani poleti v Ljubljani prestolonasledniku naše kmečko ženitovanje. To bo vesela in razposajena družba! Starešina, njemu ob strani neizogibni jezični mešetar, bujni krog družic in brhko dekle, Gorenjka, ki bo nosilo ženitovanjsko pogačo. Pogača se nalašč za ta večer peče v Skof-jiloki. Seveda vlada za ta ples in za nastop po vsi Sloveniji velikansko zanimanje, v Mariboru pa imajo vodstvo in ves aranžma v rokah spretne gospe, ki tvorijo obenem Jurij o 0 pristnosti narodnih noš in sploh za ceremonijel vse prireditve. Kdor se hoče udeležiti ženitovanja, naj se pravočasno zglasi pri g. Ferdo Pinterju, trg., Aleksandrova cesta 32, kjer dobi vsa potrebna pojasnila. Vsem drugim pa kličemo: Na veselo svidenje na „Planinskem plesu“!
Domaie vesti.
Gornja Radgona. V nedeljo so vprizorili naši marljivi diletanti tridejanko „Na dan sodbe“. Tudi tokrat se je pokazalo, da se naše ljudstvo s posebnim veseljem udelečuje takih prireditev. Mnogi so morali izostati, ker niso našli tesno odmerjenega prostora v posojilniški dvorani. Igra je žela popolen uspeh, saj je bilo med igralci in igralkami par nadarjenih in izvežbanih moči. Ljudem je bilo očividne žal razstati se z odrom, tako so se vživeli v ginljivo igro. Le naprej tako!
Gornja Radgona. (Razno.) Dne 31. januarja je umrl v starosti 37 let tukajšnji gostilničar in posestnik Alojz Stradner, Pogreb se je vršil dne 2. februarja na pokopališču Sv. Petra. N. v m. p.! — Trgovec Halbärth na Spodnjem grisù označuje cene v izložbenem oknu v nemščini. S tem hoče povedati, da prodaja blago samo Nemcem. Tudi prav! — Kavarno je otvoril g. Janko Čirič. Preskrbljena je z vsem konfortom.
Ljutomer. (Himen.) Poročil se je tukaj 26. januarja g. Izidor Rajh, sin velepos. na Moti z gdč, Hedv. Peklarjevo, trž. hči. Bilo srečno! Dne 30. januarja se je poročil tukaj gostilničar in posestnik g. Janez Rakovec iz Podgradja z gdč. Franico Babičevo,trž.hči. Obilo blagoslova!
Ljutomer. Vesela družba pri g. Škrajnarju je nabrala za Podporno društvo narodne šole 160 K. Odbor se izkreno zahvaljuje za naklonjeni dar. Živeli prijatelji ubožne šolske mladine. — V Nunski grabi pri Ljutomeru je umrl ugledni posesnik g. J. Kapun, bivši mnogoletni župan in član krajnega šolskega sveta v starosti 69 let. Večni mir dobremu možu!
Gospodarstvo.
Paziš ms p. n. otajnii zastopan, občinskim misa, taaitijsbta psimis» is tagli stimsbia upteijia i vinsroiaik taji!
Vinogradniki! Nahajamo se v usodepolnih časih. Trgovska pogajanja z Italijo in drugimi sosednimi vinorodnimi in nevinorodnimi državami so pred durmi. Obstoji velika nevarnost, da se pri teh Italijanom _ in Madjarom posreči doseči prost uvoz svojih vin v Jugoslavijo, kar bi pomenilo propast našega vinarstva. Da se to ne zgodi in da se izvedejo trgovska pogajanja v naš prid, povzdignite povsod svoj glas, skličite čimpreje protestne shode in zahtevajte od vlade, da ne pripusti pod nebenim pogojem uvoza tujih vin, posebno italijanskega in madžarskega v Jugoslavijo! Ob enem zahtevajte, da se izvozu naših vin v nevinorodne države pri sklepanju trgovinskih pogodb od strani vlade posveča vsa pozornost.
Pridružite se rezolucijam, ki jih je sklenil podpisani odsek v svoji seji dne 11. decembra pr. 1. v tej zadevi in ki so bile objavljene v številki 2 z dne 14. januarja t. 1. našega lista, stem, da sklenete naslednjo resolucijo in jo vpošljete ali odseku ali naravnost slov. kmetijski družbi v Ljubljano v svrho predložitve deželni, ozir. centralni vladi.
R e s o J u c i j a :
„Podpisani vinogradniki zbrani dne..... na
protestnem shodu v....■■■_., se pridružijo enoglasno
resolucijam, ki jih je sklenil vinarski in sadjarski odsek slov. kmetijske družbe v Mariboru, dne 11. decembra 1920, v zadevi sklepanja trgovinskih pogodb z Italijo in drugimi vinorodnimi in nevinorodnimi državami, in zahtevajo striktno izpolnitev tozadevnih zahtev odseka od strani vlade.
’ Nadalje pripoznajo zborovalci „Ožji zbor“, ki ga je izvolil imenovani odsek v svrho, da neprenehoma zasleduje vse faze trgovskih pogajanj in ukrene od slučaja do slučaja primerno, kot svojega zastopnika in zahtevajo od vlade, da predloge in želje istega,^kot ob enem zastopnika vseh vinogradnikov Spodnje Štajerske, v polnem obsegu upošteva!“
Vinarski in sadjarski odsek slov.
kmetijske družbe v Mariboru.
Domači tkalci.
„ Dne 9. prosinca t. 1. se je vršila pri sv. Jurju ob Ščavnici redka slovesnost. Ta dan je bil po rani maši v šolskih prostorih občni zbor kmet. podružnice. Pri tej priliki je načelstvo „Zveze kmet. podružnic ljutomerskih“ na slovesen način izročilo nagrade vsem tkalcem v okraju kot priznanje za pridno delo v tej
gospodarski panogi oziroma domači industriji. Pozdravni govor je imel načelnik podružnice g. Breznik ; slavnostni govor g. načelnik Zveze kmet. podružnic Jakob Nemec; gospodarski govor še g. nadučitelj Ludvig Ivajnšič. Nato so se razdelile nagrade in sicer oziraje se na koristi vsakega posameznega tkalca kakor tudi na to, ali že uči oziroma hoče učiti vajenca za ta poklic. Dobili so : g. Fr. Deučer, Bučečovci 80 K, g. Fr. Kosir Logarovci 80 K, g. Fr. Poštrak, Mala Nedelja 80 K, g. Stefan Peršak, Galušak 80 K, g. Martin Kleinošek, Grabonoš, 100 K, g. J. Kleinošek, Cogetinci 80 K, g. Martin Zorko Andrenski vrh 50 K. Skupaj 550 K. Večja vsota je določena za podpore vajencem. Namen nagrade je, povzdigniti domačo in-dustrijo za napravo platna in obleke. S tem se, da ' poglobiti na eni strani veselje do tega za naš kmečki stan tako važnega poklica, na drugi strani pa, prepričati ljudi, kake važnosti je za nas v tem težkem času lanena domača industrija in kako je potrebna samopumoč. Po tej poti bi s trdno voljo prišli do vsestranskega napredka in končno do res prepotrebne predilnice in tkalnice. Občni zbor podružnice je bil dobro obiskanje. Podružnica je imela v pretečenem letu 462.893 K 94 v prometa. Delala je v zvezi z gosp. zadrugo „Zveze kmet. podr. v Radencih“. Naročilo se Je pri tej priliki razno semenje, žveplo, orodje itd. Želimo, da bi se podružnica čimdalje bolj dvigala in tako mogla na ta način voditi svoje čiane k pravemu gospodarskemu napredku.
20 dinarski bankovci. Ker se je pojavilo v prođietu več različnih falzifikatov 20 dinarske (80 kronske) novčanice (tzv. orači), je odredila „Narodna banka“ v sporazumu s ministrstvom za trgovino in industrijo, da začne takoj z izmenjavo teh novčanic. Izmenjava se vrši pri podružnicah „Narodne banke“ (Maribor, Ljubljana) samo do vštetega 28. februarja t. 1., pri osrednji banki pa do 30. aprila t. 1. S 1 majem t. 1. izgube omenjene novčanice vsako veljavo. Na vest o faizifikatih in izmenjavi je nastala v večjih mestih, zlasti v Ljubljani, pravcata revolucija. Velike ljudske množice so navalile na podružnico Narodne banke in se nastavljale v dolgo vrsto. V mestu je nastala splošna zbeganost. Vsi so drli k banki, da se rešijo „oračev“. Zamenjava je pokazala, da je bilo ljudsko vznemirjenje le deloma upravičeno. Ponarejeni bankovci so razmeroma jako redki. Spoznati jih je težko,^ ker so razlike za nevešče oko prav neznatne. Čas je že, da nehajo te komedije z denarjem. Če primerjamo naše novčanice z inozemskimi, spoznamo, da imajo redkokje tako priprosto in površno tiskane bankovce, kakor so naši. Ni čuda če je toliko falzifikatov. Ljudstvo bi storilo prav, ako bi odvišni denar sproti nalagalo v naše denarne zavode. Na ta način bi se obvarovalo marsikatere škode in sitnosti. Varčen in razumen gospodar bo vlagal ves denar v hranilnico!
Železnica Murska Sobota—Ormož. Ministrstvo za promet je dovolilo, da se prične trasiranje železniške proge Murska Sobota—Ljutomer—Veličane —Ormož. Sedež tehničnega urada za izvedbo teh del je v Ljutomeru. Trasiranje se prične že spomladi.
Most čez Muro. Gradnja novega mostu čez Muro pri Veržeju napreduje. Zaposlenih je preko 100 delavcev, večjidel Prekmurcev. Dovažajo se velike množine lesa iz prekmurskih gozdov. Most bo lesen. Za zvezo z okrajnimi cestami se zgrade na obeh bregovih Mure nove ceste. Težkoče dela dobava cementa. Upati je, da bo nov most že septembra t. 1. otvorjen.
Promet z Madžarsko. S 1. februarjem se obnovi železniški promet Pragersko—Budimpešta. Na tej progi bo vozil vsak dan v obeh smereh osebni vlak. Vse blago, ki ga Madžarska dovaža ali izvaža v Trst in Reko, bo šlo začasno samo preko Pragerskega.
Pogajanja za odpravo sekvestrov, ki so se.
pričela v Beogradu 23. t. m., se nadaljujejo šele 6. februarja. Na dosedanjih sejah so izdelali samo program za pogajanjo. Nemci upajo, da bodo dosegli izpolnitev vseh svojih zahtev.
Pred gospodarsko-trgov. pogodbo z Itaiijo. V kratkem se prično gospodarsko-trgovinska pogajanja z Italijo. Ta pogodba bo velikanske važnosti za vse naše gospodarstvo. Prizadete bodo cele pokrajine in razni ljudski sloji. Posebno še moramo paziti na interese naše vinoroje. Nedogledne važnosti bodo točke glede prometa s pristanišči v sedanji Italiji (Trst). Zato je treba, da zastopajo našo državo res le najboljše moči, dalekovidni gospodarski strokovnjaki. Načela te pogodbe bodo služila v podlago tudi pri pogajanjih z ostalimi državami.
Umetno gnojilo, čilski soliter, pošlje brezplačno delegacija proizvajalcev čilskega solitra za kraljestvo SHS v primernih množinah kmetovalcem Slovenije, ki hočejo poizkusiti učinek tega, od početka svetovne vojne manjkajočega nam dušična-tega gnojila. To gnojilo se razpošilja za poizkusno gnojenje ozimnega in jarega žita, koruze za zrnje in koruze za zeleno krmo. Kdor se za to zanima naj vpošije svoj naslov in navede za gnojenje katerih rastlin žele prejeti čilski sollten Vsak interesent bona to dobil natančno navodilo. Čilski soliter se razpošilja zastonj in poštnine prosto, vendar pa je prejemnik zavezan delegaciji podrobno poročati o uspehih poizkusnega gnojenja. Prijave sprejem do 15. febr. t. 1. dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, Miklošičeva c. 8
Doma in na tujem.
V	Beogradu imajo te dni velike slovesnosti. Francoska vlada je odlikovala mesto Beograd s križcem francoske Častne legije. Francozi so hoteli pokazati, da cene srbske žrtve za skupne cilje. Odlikovanje se izroči z velikim pompom in mogočnimi paradami. Ta način proslave je demokratičnemu duhu tuj. Pri nas se potroši preveč časa in denarja za razne parade. Postavimo spomenike živim t. j. zidajmo bolnice, zavetišča in učilišča za pohabljence, vdove in sirote!
* *
*
V	zasedenem ozemlju obhajajo 6. februarja velik praznik (glej naš članek „Jadranski dan“). Italijanska vlada želi, da ostane vsakemu v spominu dan, ko je prišla slovenska zemlja pod Italijo. Zato bo vsa dežela v zastavah. Italijani imajo res dovolj vzrokov, da so na dan 6. februarja vesele volje. Njihove žrtve v svetovni vojni so poplačane stoterno, Za eno laško okostje — več živih slovanskih duš! Morje, mesta, vasi, zemlja in visoke gore ne meji so samo za nameček ! Kaj bodo rekli 6. februarja oni, ki so morali stopiti v jarem? Ali to ni važno. Važnejše je, kaj porečemo mi, ki smo vsled njihovih žrtev svobodni?!
* *
*
Cesarjevič Rudolf živi! Tako so govorili nekoč tudi med nami. Še v vojnem času sem slišal, da je hodil po mojem rojstnem kraju „skrivnosten“ berač, ki se je izdajal za Rudolfa. Če bi se ta Rudolf prikazal iz svojega skrivališča, bi mu to malo pomagalo. Delal bi ekscesarju Karlu neprijetno in zelo
drago družbo. A Rudolf je že davno mrtev. 30 jan. t 1. je preteklo 32 let, kar so ga položili v grob. Takrat je umrl vsled „ponesrečenja na lovu“. Celih 32 jet je bilo treba, da je svet izvedel čisto resnico. Rudolf se ni ponesrečil na lovu, ampak je storil skupno smrt s svojo ljubico baronico Marijo Večera. Nedavno je njena mati objavila poslovilna pisma, ki jih je pisala pred smrtjo. Rudolf je bil poročen, a to ga ni motilo, da ne bi ljubimkal z drugimi. To sicer ni bilo nič nenavadnega (vsaj pri Habsburgov-cih), a cesarski dvor je smatral za sramoto, da je cesarjevič umrl skupno z navadno — baronico. Zato so se ti „pravičniki“ poslužili laži in laž je živela v ljudskih očeh vse do zadnjega časa. Videti je, da je bil Rudolf kljub svojemu zunanjemu siju vendarle — navaden človek in sicer prav šibek človek. Milijoni in milijoni ljudi pa tega niso mogli verjeti.
* *
*
Pustm čas je in to pomeni, da moraš na plesno veselico. Če ne greš, nisi pošten član današnje družbe, t. j. uglajen Evropejec. Ako si v Jugoslaviji, prideš v dvom glede patriotizma, ker se tam pleše v narodne in človekoljubne namene. Cmerav človek me je davi pozval k sebi in mi rekel tiho, da ne bi vzbudil javnega pohujšanja: V Ljubljani imajo na pustno nedeljo umetniško noč. Samo priprave stanejo čez 100.000 K. Prištej k temu ogromne zneske, ki jih bodo razsipovali za zabavo v tej kratki noči. Seveda, če prosi Narodna galerija za bornih 30 K letnih prispevkov, nabere nekaj čez 1000 K. Kajpa, v Ljubljani so silno kulturni . . .
' imajo smisel za kulturne slaščice . . .
* *
*
S. Gregorčič je spesnil pesem „V pepelnični noči“. Nekoč so jo prednašali na rodoljubnih prireditvah. Poznate tisto sliko: v svetišče prihajajo bogati, lepi, veseli, in vsi so zaznamovani s smrtjo. Siromašni proletarski narod čaka zunaj. In ko napolni svetišče, da se pepeli, ga pesnik zaznamuje z življenjem in vstajenjem. 6. februarja je tedaj praznik aneksije, 8. t. m. pust. Potrpi, slovensko ljudstvo, da tvoji s smrtjo zaznamovani politiki in že na pol mrtvi izobraženci izpraznijo svetišče. Šele potem prineseš ti samo svojim rojakom — dan vstajenja ...
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čudili 6 dvoj-natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagaju prave Fel-lerjeve Elza-krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 326, Hrvatska. Kdor želi da se mu pošljejo Elza-izdelki v Avstrijo, naj naslovi naročilo na: Apotheke „zum heil. Geist“ Versandstelle Epl 326. Wien I., Nibelungengasse 2. A.
Listnica uredništva.
Društvo jug. pošt. uslužb. Prejel prepozno za 1. februar. — Apače. Došlo ob sklepu lista. Prihodnjič.
Novo dospelo!
lepo belo,
OffflŠIrr1B€G> korenato, ima na prodaj na drobno in na debelo po zelo nizki ceni Franc Štuhec, Terbegovci,
pošta Sv. Jurij ob Ščavnici.
raznih debelosti, 3 80 m jn 4 m dolge, late, tramiče, (Stafelne) roženice in tramovje, za mizarje, tesarje, stavbe in domačo rabo ima na zalogi Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni.
S catara, 5 ir .3 (macirac) >z ^il¥S»ìsCÌl prave žime,
nova in kuhinjska kredenca
se proda po nizki ceni. Vprašati Spodnji griz št. 6._____
Vsakovrstno manufakturno blago za ženske in moške obleke, platno, bar-hente, Židane in vsakovrstne druge robce, cefirje, in sploh vso manufakturno blago kupiš vedno najbolj po ceni pri
prvovrstnih sošivnih, evotiššnih in gospodarskih semen kakor tudi sadnih drevesc in grmov
najboljše kakovosti in popolnoma čistih, je gotov In prosimo cenjeno občinstvo, da se blagovoli v slučaju potrebe s polnim zaupanjem obrniti na nas
Zadrega za proizvodnjo semenja
Frersdovičeva ul-ZO Zagreb Telefon štes-17-711
OoPra postrežba!
ZAHVALA.
Za vse dokaze blagodejnega sočutja ob smrti našega nepozabnega
ALOJZ STRADNiR-ja
gostilničarja in hišnega posestnika,
zlasti pa za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji zemeljski poti, srčna hvala. Osobito se zahvaljujemo preč. duhovščini, proštov, gasilnemu društvu, govorniku za poslovilni govor, pevkam za nagrobnico, Trgovskemu in obrtnemu društvu za krasne vence in za številno udeležbo vsem domačim, vsakemu posebej in vsem skupaj, tisočera hvala.
V Gornji Radgoni, dne 2. svečana 1921.
Žalujoče rodbine Stradner-Treffner.
TISKARNA PANONIJA
F. GREBEŠ IN TOVARIŠI KOMANDITNA BRUŽBA
gornja radgona
P. n. šupnjisktm, občinskim, državnim in zasebnim uradom, šolskim vodstvom, trgovcem, društvom vljudno naznanjamo, da šmarno v zalogi veliko množino vsakovrstnih pisarniških in loiskih po* Erebšiia, knjig znanstvane, nabožne in leposlovne vsebine, devecijoaaišj Itd. kakor tudi, da prevzamemo w tisk in vezavo vse, v omenjene stroke spadajoča deta kakor: lepake, letake, kuverte s iirnto, pisemski papir itd. Prodaja na drobno in na debelo. Seznami in cene naših zalog vsikdar na razpolag® ®®©e®«B®«e®®®aa
NfljVBGJfl imp vrstnih StPijil j
kot slamoreznic, reporeznic, alfa-separa-torjev, čistilnikov (trijerjev), vejalnih strojev, viteljnov (gepelnov), mlatilnic i. t. d. pri
GospoMi zadrugi v Gornji Radgoni j
NainiSJe cene!	©sled zalege prost! !
KNJIGOVEŽNICA, KNJIGARNA, TRGOVINA S
PAPIRJEM IN PISARNIŠKIMI PTREBŠČINAMI NA DROBNO IN DEBELO
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
lil na ose^n* kredit, na hipoteke, trgovske kredite in m CJr JI § Ul v tekočem računu daje pod najugodnejšimi p «goji. Izposojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnih plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. v.v.v.v.v.v.v/.v.v.v.v
sPreime *n i‘h obrestuje po najvišji WlOg|li obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta prež posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih inzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.563. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. v.v.v.v.v.
S	so vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Ob	iSilgelisi se d.aÌeì°t hr?sn!e sprejemajo in vsi drugi uradi
IsPb	aSs1«3 uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.	posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop.
••••««•••••••••s®®®®®® sjradni prostori so v lastni hiši, CSiasma cesia štev. 14, zraven kolodvora. ..............
Izdaja: Konzorcij „Murska Straža".
Odgovorni urednik: Božidar Borko.	Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.