Foifsin* pUfana * gijtoviui.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	Din	1-50»
iiow»»a-gqtfn»i»t»i«:iwmi«pwaw»o»g»c»«»w'i w^*wt>»M»jlpcoglgr.MajmCTg«»^^	wot-»iwhhhwiwiiii' i Ami m ■1 tmnmmmmmKmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmBammmmmmmmmmmmmmm
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	j	Naročnina za ozemlje SHS: lelno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta
—	Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	!	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO MII.	Telefon	St.	552.	LJUBLJANA,	dne	22.	oktobra	im	Telefon	St.	552.	ŠTEV.	124.
tA^»»c4nwxrifrM
Jakob Zadravec:
V zaščito slovenske mlinske industrije.
Razmere slovenske mlinske indu-atrije odnosno štajerske in kranjske so bile pred vojno bistveno drugačne kot so danes.
Naši mlini so mleli večinoma za ekspert na Koroško, Tirolsko, na srednje in gornje Štajersko, za Italijo in Dalmacijo ter so bili vsled ugodno-sli refakcijskih tarifov malodane stalno zaposleni. Razmere po prevratu «o pa povzročile v slovenski mlinski industriji totalno stagnacijo.
Vsled lomljenih tarifov, vsled ne- i ugodnih trgovskih pogodb, vsled ne-m o znesti dobave žita v vrečah, se je -skrčila naša produkcija na četrtino do Šestine kapacitete mlinov v Sloveniji in sporedno s tem taka neren-labilnost, da je obstanek naših mli- 1 nov resno ogrožen.
Dcčim so vojvodinski mlini dovažali tisočero vagonov gotovih mlev-skih izdelkov, borili so se naši mlini leto in leto z rizikom primanjkljajev in z nemožnostjo razprodaje otrobov, ker za te postranske produkte mlenja v Sloveniji, ki je industrijska dežela, ni prave porabe in ni doseči niti onih cen, katere so dobivali vojvodinski mlini za te produkte loco svojih postaj.
Ker znašajo otrobi celo petino vsega izdelka, je naravno, da so bili naši mlini za eno petino do ene četrtine v kalkulaciji odnosno v konkurenci na slabšem.
Stagnaciji, ki je grozila popolnoma ugonobiti slovensko mlinsko industrijo, je deloma odpomogla tarifna reforma izza 1. t. m. Ministrstvo saobra- ^ caja nam je v dobrem razumevanju i splošnih industr. interesov dalo del , tega, kar po vsej pravici moledujemo i že leta. Zato nas je presenetilo pisa- j nje beog^adskega »Trgovinskega glasnika«, ki je posvetilo v št. 233 slovenski mlinski industriji skrajno sovražen članek, ki se naslanja na popolnoma napačne podatke in kaže o popolni neinformiranosti pisca o stanju naših mlinov.
Trditev pisca omenjenega članka, da slovenski mlini ne razpolagajo
z zadostno kapaciteto odnosno s času primerno ureditvijo, je smešna.
Trgovski mlini v Sloveniji producirajo lahko nad 60 vagonov dnevno, z mlini bližnje Hrvatske, kakor: Čakovec, Zagreb, Koprivnica, Karlo-vac, Belovar itd., nad 100 vagonov,
: kar gotovo nacfkriljuje celokupno po-: trebo slovenskih pokrajin.
Kar se tiče časovne neurejenosti priporočam vojvodinskim mlinom, naj topogledno pred svojim pragom pometajo.
Slovenski mlini obstoje že nad 50 let, so znani po izborni kvaliteti svojih produktov, so v pogledu na tehnično ureditev na višku časa ter v stanu vzdržati vsako tekmo z vojvo- j dinskimi tovariši, čijih vroče želje kulminirajo edinole v tipanju, da jih ugonobe na način, ki je nasilstvu zelo podoben.
Povlaščena tarifa, ki nam jo je dalo ministrstvo saobračaja, je z ozirom na gospodarsko stanje naše mlinske industrije docela upravičena.	;
Ta tarifa ni kak poklon slovenskim mlinom, ampak je le delno uslišan je i naših lokalnih zahtev. To uslišanje naših zahtev ni pripisovati intrigam, ampak je rezultat utemeljenega dveletnega boja za eksistenčne pravice slovenske mlinske industrije in je v tem pogledu mnenje Vojvodincev z i vso odločnostjo zavreči.
Kakor ima les, ki je namenjen za žage, svojo znižano tarifo, kakor imajo različne druge surovine, namenjene v predealvo, opravičene ugodnosti,
I tako je tudi ministrstvo saobračaja, 1 ' uvidevši nevzdržno situacijo naših , mlinov, storilo v 12. uri hvalevredni korak, da reši slovenske mlinarje ; pred pretečim poginom.
Že samo dejstvo, da uvažajo slovenski mlini z žitom 20% otrobi, smeti in prahu, nadalje dejstvo, da imajo z dolgotrajnim transportom stalni in velik riziko, opravičuje na-; ziranje ministrstva saobračaja odnos-5 no pridobljeno ugodnost.
Vojvodinski mlini so v stanu dobaviti svoje žito v vrečah s polno težo,
. da, celo pogosto z nadtežo, oni so v j stanu, da postranske mlevske produk-1 te (posije itd.) razprodajo po ugodnih in često ugodnejših cenah, kakor
so iste dosegljive L eo slovenske postaje.
V financijelnem oziru delajo z manjšim rizikom in z manjšim kapitalom, ker jim je vsled bližine žito-rodnih krajev na razpolago hitra do- ' bava. V stanu so, da naglo izkoristijo z direktnim nakupom priložnosti konjunktur, da izbirajo svojo robo ter da v vsakem oziru ceneje nakupujejo, kot mlini v Sloveniji, ki se morajo vsled oddaljenosti posluževati pre-kupovalcev itd.
Dobava žita v vrečah nudi vojvodinskim mlinarjem vsled bližine njihovih podjetij neprecenljive ugod- , nosti.
Predvsem pa je poudariti dejstvo, j da so vojvodinski mlini v srečnem | položaju, da uporabljajo vodne voza- ! rine. Naša pridobitev je v razmerju z imenovano ugodnostjo vojvodinskih mlinov prava ničla in čuditi se je, da gospodje te okolnosti ne navedejo, da skušajo celo spravljati našo pridobitev v zvezo z nekako politiko in to celo na skrajno neokusen način.
Nelogično je tudi, ako naši nasprotniki trde, da se bo z znižanjem tarifov podražil kruh
S pocenjenjem vozarin se bodo nedvomno pocenili nabavni stroški in z istimi vred produkcijska cena mlev-skih izdelkov, ki se po skušnjah našega obrtništva in industrije v smislu zakona o pobijanju draginje v Slo’-veniji z najstrožjo pazljivostjo kontrolira in ki daleko odtehta topogledno kontrolo drugih pokrajin.
Konkurenca sama ne bo dopuščala, da se dela radi tega konzumu ali državi škoda, nasprotno bode tok časa dokazal, da je nova tarifa znak novih ciljev k pravični ureditvi interesov celokupne industrije v državi.
Na končni stavek imenovanega članka pristane slovenska mlinska industrija drage volje na to, da velja povlaščena tarifa le za množine, namenjene za predelavo v mlinih ter je sporazumna s tem, da se na voznem listu navede ta pogoj. Slovenska mlinska industrija si bo sigurno znala čuvati to pridobitev ter je morebiti naziranje vojvodinskih mlinov glede zlouporabe nove tarife le posledica ali znak njih slabe vesti.
Inž. F. Lupša, Mala Nedelja:
Razstava v Siamu v januarju 1926.
V Bangkoku, glavnem mestu Siama na daljnem vzhodu, se vrši meseca januarja 1926 velika razstava. Razstava stoji pod pokriviteljstvom siam-
•	skega kralja Rama VI., ki obhaja j 15 letnico vladanja. Na tej razstavi ! bodo zastopani tudi evropski pred-j meti. Namen siamske države je, nu-> (lili s tem priliko za boljšo medsebojno spoznanje v svrho gospedarsko-ekenemskih in trgovskih stikov.
V nadi, da se bodo tudi naši gospodarski krogi udeležili te za nas eksotične razstave na daljnem vzhodu, mi je razstavni odbor, kateremu predseduje siamski minister za notranje zadeve, Chao Phraya Yomaray, poslal dopis, da vodim akcijo za eventualno udeležbo iz Jugoslavije. V dopisu se izraža želja, da bi doprinesli naši podjetniki originalne predmete jugoslovanskega izvora. Dopisnik omenja tudi, da bi eventuelni interesenti iz Jugoslavije v slučaju pose ta razstave bili dobrodošli siamski gosti.
Tako bi interesenti najlaže na licu mesta nabrali informacije o možnosti medsebojnih odnošajev. Nudi se torej lepa priložnost za dobavo novih gespodarsko-ekonomskih in trgovinskih stikov s Siamom. Lahko rečem na podlagi mnogoletne izkušnje, da je siamska gostoljubnost in želja po go-spodarsko-ekonomskih in trgovinskih stikih izborna. To še posebno s podjetniki takih držav, ki ne zasledujejo potom svojih pionirjev ciljev za teritorialno pridobitev, ampak, ki zasledujejo cilje za zgolj gospodarsko ekonomske odnošaje brez političnih aspiracij.
Naglašam, da naša, četudi v otroških čevljih se nahajajoča industrija proizvaja marsikaj, kar rabi siamski konzument. Mnogi predmeti so poznani tam sicer že iz časa avstrijskega režima. V času vojne pa so se ko-mercielne vezi poizgubile, treba bi jih bilo le obnoviti.
Produkti, ki bi si osvojili tam zunaj svoja tržišča, so n. pr. emajlirane posode, papir, stroji za obrt in agrar-
LISTEK.
Dr. Rudolf Andrejka:
K zgodovini tujskega prometa.
{Nadaljevanje.)
Posledica teh hitrih in izdatnih pomožnih akcij je bila predvsem oživljenje tujskoprometnega društva na Bledu, v katerem sta hotelir Ivan Kenda in pokojni mag. pharm. Hugo Roblek bila glavni gonilni sili. Popravil in očistil se je Zdraviliški dom, ki je služil med vojno kot bolnišnica, razširila se je sedanja Ljubljanska cesta z banketom tudi na desni strani, deinolirala se je v bližini hotela Jekler stara kmetska hiša, sicer tip staroblejskih stavb, a velika prometna ovira, popravila so se razdrapana pristanišča, napravila se je nova pot na Osojnico. Društvo za tujski promet na Bledu je začelo tudi samostojno z reklamo za Bled, a ni imelo pravih uspe- 1 hov. Vzlic vsem popravam in naporom so povpraševanja prihajala zelo redko in začetkom junija je izgledalo, da bo to leto ostal Bled prazen. V te dokaj obupne razmere je sedaj posegel novoustanovljeni Jugoslovanski generalni
komisarijat za tujski promet in turi-stiko.
| Dne 22. maja 1919 podasta člana di-j rektorija dr. Krisper in dr. Papež, ki sta i bila ostala Kranjski deželni zvezi do ! konca zvesta, svojo demisijo ter napro-| sita deželno vlado za Slovenijo, naj pre-! levi preje deželni zavod v zmislu sklepov in posvetovanja interesentov tujskega prometa na Bledu, nemirnim in nego-; tovim časom primemo, začasno v dr-i žavni komisarjat s stalno plačanim dr-' žavnim uradništvom. Dne 30. junija 1919 vzame deželna vlada razhod >Deželne zveze« na znanje in odobri zaeno pro-vizorni statut ' Jugoslovanskega generalnega komisarijata za tujski promet in , turistiko« kot drž. zavoda, stoječega pod L neposrednim vodstvom in nadzorstvom j Poverjeništva za javna dela. To poverjeništvo nakaže po sklepu deželne vlade Jugoslovanskemu generalnemu komisa-rijatu zaeno znesek 10.000 K kot prvi obrok državne subvencije.
Do končne ureditve novega državnega zavoda vodijo stari deželni zavod še kot gerenti dr. Krisper, dr. Papež in šolski nadzornik Maier. Za tajnika se namestita Alfonz Mencinger in Rudolf Badiura; prvi pa odpove službo že novembra leta 1919.
Izredne prilike pa zahtevajo tudi izrednega napora. Komisariat še ni prav ustanovljen, že' stopajo predenj velikanske naloge. Sovražne nam sile so v Parizu na delu, da nas Slovence, kojih združitev z Jugoslavijo je presenetila, kakor danes pozitivno vemo, celo Evropo, posebno neprijetno pa našo zapadno sosedo, oškodujejo in če mogoče podjarmijo. Naši delegati pri mirovni konferenci zahtevajo nujno propogandnih spisov in brošur v francoskem jeziku, da pojasnijo merodajnim in nam naklonjenim francoskim, ameriškim in japonskim krogom naš pravi položaj, naše pravice, naša stremljenja. Tedaj se loti generalni komisariat pod vodstvom dr. Krisperja v zvezi z Narodnim svetom tega velikega dela in izdela in izda v ! najkrajšem času krasno propagandno knjigo, bogato ilustrirano in srečno kon-
*	cipi rano:
j L’aigle allemand regard encore vers j Trieste (Nemški orel še preži na Trst), , Le pilier yougoslave de la ddfcnse (Ju-; goslovanski steber-branilec), Le eri d’un peuple en dangor (Krik ogroženega na-. roda!).
Tako se glasi učinkoviti napis te knjigo, 1 i na 32 tiskanih in 38 krasno ilu-f slrovanih straneh prikazuje naše zgodo-
vinsko, kulturno in politično življenje ■tako nazorno in lepo, kratko in učinkovito, kot do tedaj nobena slovenska knjiga.
Tako izvršuje Jugoslovanski gene ° ni komisariat takoj spočetka prc. narodno obrambno nalogo, ki lahki, služi za zgled vsem našim sedanjim mladim obrambnim društvom.
Na obupne klice z Bleda pa organizira J. C. K. takoj široko zasnovano reklamo in sistematično propagando v Zagrebu, posebno pa v Beogradu, tu s pomočjo našega gorenjskega rojaka dr. Jan' a Olipa. V beogradskili izložbah se •cjavijo slike naših letoviš*, posebno Ueda, srbska in hrvatska mesta od Beo-. rada do Skoplja in od Pančeva do Dubrovnika pieplavi brošura »Slovenske Alpe«, pisana v srbohrvatskem jeziku, srbski maturanti, potujoči v Slovenijo in na Bled, se sprejmejo z nepopisnim navdušenjem od narodno prerojenega Bleda. Zakaj val nacionalnega navdušenja se je začel povsod v S1 "eniji tudi praktično udejstvovati na ti”' -prometnem polju. Hotel Slon, d) vtf največji hotel v Ljubljani, hoteli MaL 'r, Luisen-
!bad, zdravilišče Rikli na Bi i prehajajo v roke zavednih Slovenc. Hedžeta in Koritnika, Ivana Kende, Ji • Molnar-
stvo, navadna in primitivna orodja za stikih indirektno nosijo konzumenti, ku ter podali konkretne predloge ra-cbrt (n. pr. lopate, sekire, kose in	I	kakor kaže praksa tujih podjetnih	i	di potrebnih izprememb. Ker so bist-
drugo) in agrarstvo, barve, izdelki iz	krogov, ki iščejo tam zunaj že inten-	j	vene določbe novega pravilnika na
cinka, izdelki mineralne rafinerije, j zivno svoje zveze.	j	osnovi zavarovalno-tehničnega prora-
kemikalije, žveplo in njega izdelki,	j	Ker pa je čas za priprave in odpo-	i	čuna neizvedljive, ne more biti dvo-
vsi izdelki iz usnja (osobito čevlji,	]	šiljatev posameznih predmetov na to	]	ma, da ho ministrstvo izvršilo potreb-
sedla, jermenje i. dr.), keramične po-	j	siamsko razstavo izvanredno kratek,
sode (Steingut) in stotere reči, ki	i	zato na udeležbo z večjimi in težkimi
spadajo k moderniziranju industrije in poljedelstva.
Mnogoštevilni naši agrarni pridelki, postavljeni na trg tam zunaj, so'sposobni konkurirati s švicarskimi, danskimi, holandskimi in drugimi, ki so glavni zalagatelji konzumeiu-tov osobito v Siamu, Kini in na Sun-daneških otokih (Java, Sumatra i. dr.).
predmeti ni mogoče računati. Razstaviti bi se zamogli pri danih okol-nostih le še taki predmeti, kateri bi se odposlali najpozneje s 15. novembrom t. 1. kot vzorci s pošto razstavnemu odboru v Bangkok. Razstavni
no noveliranje tega pravilnika. Nam je predvsem na tem, da se obvarujejo bratovske skladnice, naše najstarejše socijalno-zavarovalne institucije, pred finančnim propadom. Ako bo ministrstvo uvaževalo naše stvarno utemeljene predloge, smo uverjeni, da bo to predvsem v pravilno umevanem inte-
stroški bodo tamkaj z ozirom na važ- i resu zavarovancev samih
nost udeležbe nepomembni, ker je razstava organizirana s pomočjo dr-
Naše vino in sadje v najrazličnej- t žavnega denarja in siamska vlada ših oblikah bi našlo med narodi dalj- ; želi na ta način vprizoriti čim večjo nega Vzhoda odjemalce. Pred vojsko so naša sveža »spodnje štajerska ja-
bolka prišla kot nekaka delikatesa celo na indijski trg (Madras). Ljutomersko in ormoško vino je bilo v j Siamu že preizkušeno in se je prav \ dobro obneslo. Naše slive so prišle j ket danski, oziroma italijanski predmet na trg daljnega Orienta. Tudi sladkor v kockah je poznan. Posebno čislan je bil tudi že svoj čas takozvani hercegovski tobak«?, kateri je izšel iz naših tovarn in je prišel na daljni Vzhod pod različnimi imeni, osobito kot egiptovski ali turški tobak, oziroma cigarete itd.
Razen tu že imenovanih predmetov pridejo v poštev še n. pr. suho kakor konzervirano sadje vseh vrst, marmelada, konzervirano sočivje, mineralne vede (slatina), sadni soki, likeri, šampanjec, žganje, pivo, moka, fižol, surovo maslo, sir, mleko (kondenzirano), konzerve vsake vrste itd.
Podjetnikom, ki se interesirajo za dobave kolonijalnih produktov in surovin, pa nudi Siam važne vire. Siam producira ogromne množine riža, (ki je na mednarodnem tržišču poznan kot prvovrsten). Drugi v poštev prihajajoči kolonijalni produkti in surovine so: kava, kakao, čaj, cimet, poper, vanilija, klinčki, muškat, karda-mom, ingver, tamorinde, razne drože (Kina-skorja ali kinin, kafra, ricinus
1 aktivnost na komericalno-gospodar-skem polju.
Interesenti, ki žele eventualno razstaviti meseca januarja 1926 v Siamu svoje produkte, in tudi tisti, ki žele stikov glede dobave surovin in kolonialnih predmetov, oziroma, ki žele stikov glede dobave tržišč za svoje predmete, dobe pri pisatelju te informacije potrebna nadaljnja' pojasnila.
Socijalna zakonodaja in socijalno zavarovanje.
(Referat tajnika g. dr. A. Golia na glavni skupščini Zveze industrijcev.)
(Konec.)
Smatramo, da sprednje konkretne navedbe zadostno utemeljujejo našo nujno zahtevo po reformi Zakona o zavarovanju delavcev. Novi Zakon o zavarovanju delavcev, ki naj se izdela ob sodelovanju delodajalskih in delavskih predstavništev, naj da Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v
V smislu prednjih izvajanj čast mi je predlagati naslednje
resolucije:
1. Glavna skupščina Zveze industrijcev poziva Kraljevo vlado, da ko-nečno ugodi na številnih zborovanjih gospodarskih korporacij soglasno sprejeti in stvarno utemeljeni zahtevi po reviziji Zakona o zaščiti delavcev, Zakona o Inšpekciji dela ter Zakona o zavarovanju delavcev, ki naj se izvede ob sodelovanju organizacij delodajalcev, delavcev in nameščencev.
2. Zlasti opozarjamo Kraljevo vla-' do na nujnost reforme bolniškega in
nezgodnega zavarovanja delavcev. Za-: htevamo decentralizacijo izvajanja za-I varovanja, ker so dosedanje izkušnje 1 jasno pokazale, da je centralistično izvajanje zavarovanja po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu neracionelno in smotru zavaro-i vanja samemu v opasni meri kvarno. ' Zahtevamo, da se podeli Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev vsaj glede izvajanja bolniškega zavarovanja popolna avtonomija.
Poživljamo Ministrstvo za socijalno politiko, da strogo pazi na to, da se imovina nezgodno-zavarovalne panoge plodonosno nalaga tako, da je zajamčeno kritje zakonitih obveznosti ter se ne uporablja za investicije, ki
pogledu izvajanja zavarovanja popolno avtonomijo. Le pri temeljiti refor- ne nudijo predpisanega obrestovanja. mi dosedanjega ustroja zavarovanja
Kupujte samo prvovrstno
domačo svinjsko mast
znamke
j.i».
znamke
bo omogočeno racijonelno izvajanje zavarovanja, ne da bi se pri tem kratilo zavarovancem v zakonu zajamčene upravičene dajatve. Pri tej priliki beche de mer, eutch, nux vernica, an- j moramo ponoviti našo zahtevo, da se graiskorja i. dr.), bombaž, kopok, su- i nameščenci izločijo iz zavarovanja te-rova sviia, sticklac (za izdelavo šela- , lesnih delavcev ter se naj vse vrste soka, pečatnega voska itd.), lak (pod j cijalnega zavarovanja nameščencev imenom »japonski lak«), benson, su- ' združijo v posebni, od delavskega za-rovi gumi, drevesno olje, mangrova j varovanja neodvisni instituciji, skorja in areka za tanin preparate, j V pogledu nezgodno zavarovalnih rotang ali trstika, bambus, perlmut- prispevkov vztrajamo na naši zahtevi, ter, cin, wolfram, wismut itd.	j	da naj se za to zavarovanje uvede na-
Pa ne same koristno bi bilo, ako bi j mesto dosedanjega sistema kapitalne-se udeležili interesenti ob tej lepi j ga kritja mešani sistem nakladnega in priliki gospodarsko-konkurenčnega | kapitalnega kritja. Do udejstvitve te-tekmovanja na daljnjem Vzhodu, arn- j ga našega predloga, ki je bil usvojen pak bilo bi v prvi vrsti častno za nas, i tudi na III. gospodarskem kongresu da pokažemo tamkajšnjemu svetu, kaj v Beogradu, moramo zahtevati, da se imamo in kaj znamo.	t imovina nezgodno zavarovalne pano- i
Kar se tiče stroškov pošiljatve na j ge nalaga plodonosno na način, da bo K. Tiefengruber: veliko daljavo v Siam in sploh vzhod- j zajamčeno kritje vseli zakonitih ob-
no-azijske dežele, je pač poudarjati j veznosti. Odločno moramo ugovarjati, Moderna kemična Sredstva
Lastni izdelek tvrdke
JANKO POPOVIČ v Ljubljani
Najnižje cene! Solidna postrežba! — Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg
leznicah, katere pa itak pri storjenih
jeve, dr. Friderika Babnika itd., ž njimi pa cela vrsta vil. Uvedejo se nedeljski izletniški vlaki s 25% popustom, organizira se avtomobilska vožnja med Lescami in Bledom s pomočjo novoustanovljene, od generalnega komisariata nadzorovane družbe Alp-Auto, maksimirajo
zgodno-zavarovalne panoge v naprave, ki ne nudijo predpisanega obrestovanja. Take investicije se morejo tem-manj zagovarjati, ako se dogajajo stvari, kakor n. pr. gladovna stavka v zdravilišču Brestovac pri Zagrebu, ki mečejo vsekakor čudno luč na centralistično izvajanje socijalnega zavaro-vanja po Osrednjem uradu za zavaro- J vanje delavcev v Zagrebu.
Za delavstvo in nameščence rudar-
neimpregniranim semenom na sicer isti zemlji.
Priporočljiva je prepojitev tudi za zdrava semena s tem kemičnim izdelkom; dotične rastline so takorekoč zavarovane proti raznim boleznim, ki posebno rade napadajo vse vrste žita.
Vinogradništvu in sadjereji je namenjena druga kemična iznajdba, ki jo imenujejo: Nosprasen. Tudi ta snov vsebuje arsenično primes, ki uniči rastlinske pritlikavce, infusorije, žu- . želke ter podobne škodljivce z enkratnim škropljenjem. Uspešno se rabi nosprasen proti trtni uši, perono-spori in sploh trtnim boleznim, z izvrstnim uspehom je to sredstvo isku-šeno na sadnem drevju, kjer pokon-čuje z enkratnim pobrizganjem vso škodljivo golazen z zarodom vred. Tekočina se napravi na prav priprost način, s'e krepko poprime vseh delov rastline, da jo tudi hudourniki z lepa ne cdperejo; tudi nevarnosti zavoljo zastrupljenja pri nosprasenu ni, kakor pri raznih drugih sredstvih, katerih se ljudje v iste namene poslužujejo.
Proti krvni uši se priporoča depon, s katerim je treba pomočiti škorjo in razpokline bolnih stebel. Tekočina se naglo razlije po drevesnih votlinah ter popolnoma pokonča tega jako nevarnega škodljivca. Skorja, z depo-nom preoblečena, učinkuje obrambno zoper krvno uš še mnogo mesecev, ne glede na morebitno deževno vreme.
Mesto žvepla se z mnogo večjim uspehom uveljavi sedaj elosal. Proti škodljivim žuželkam, ki objedajo listje in cvetje se rabi tomilon, ki uniči brezpogojno in temeljito z enkratno uporabo vso zalego na steblig listju, korenini itd. Za posebno občutljivo sadje in cvetje se rabi v obrambo ži-valčnih škodljivcev: pomarson.
Navedene snovi so sestavine glaso-vitih kemikov, ki so v znanstvenih izkušnjah ugotovili njih učinkovitost. '
V boju proti rastlinskim in sadninv škodliivcev nam nudi ta uspeh temeljitih študij izvrstna obrambna sredstva; kajti tudi na tem polju napreduje človeški duh in izpodriva običajne: stare pripomočke.
Znanstveni uspehi učenjakov postanejo skupna posest celega človeštva, če se gre za obče koristne iznajdbe. Če se torej mi odtegnemo izkoriščanju popisanih izumov, si sami zakrivimo škodo.
to, da so stroški po morju razmeroma j da investira Osrednji urad za zavaro- v Jj0ju proti rastlinskim veliko manjši, kakor stroški po že- j vanje delavcev v Zagrebu imovino ne-
1____•_____1_________  llnlr	rvni	AtllVl	>v/foclr»o_'»QirQrAtrQlnfi UHU (A (TO V Tl JIDTR V6
se cene živilom itd. In zgodi se čudo:
Bled se polni z dragimi jugoslovanskimi skih in topilniških obratov izvajajo so-gosti iz Zagreba in Beograda, Sarajeva cijalno zavarovanje slej ko prej bra-
in Subotice, napolni se tako, da mora blejsko prometno društvo telegrafirati gen. kom.: Ustavite dotok tujčevi Na koncu leta odkupi generalni komisarjat po sklepu deželne vlade z dne 30. oktobra 1919 še krasno Muhrovo posestvo in lovski gradič ob Bohinjskem jezeru za
tovske skladnice. Minister za šume m rudnike je izdal z veljavnostjo od 1. januarja 1925 nov Pravilnik o bratovskih skladnicah, ki urejujejo enotno izvajanje rudarskega zavarovanja za celo kraljevino. Kakor moramo pri-
industrija.
škodljivcem.
Vse poljedelske dežele imajo interes na čim večjem donosu iz posevkov, posebno tam, kjer ni obilo obdelovane površine, se skuša z vsemi sredstvi dvigniti količino in kakovost pridelkov.
Umetna gnojila nudijo posejani zemlji sicer potrebne snovi v pospeševanje rasti; pa kakor pri človeku, osobito-v razne bolezni, ki ovirajo njen razvoj in omejujejo ali celo uničijo sad.
Povzročiteljem takih bolezni je treba priti do živega s sredstvi, ki jih je razkrila moderna kemija v tozadevnih poskusih.
Prepojitev semen s takozvanim ti-lantinom je v tem oziru najuspešnejšo obrambno sredstvo.
Tilantin je sestavina bakra in jako
o    ^________________ ______ znati, da je bilo pokojninsko zavaro
350.000 K in osigura slov. tujskemu pro- ; vanje rudarjev nujno potrebno refor-inetu dominantno vlogo v Bohinju.	• me, tako moramo na drugi strani ugo-	,	„.	. -
Uvede se odškodninska akcija za go- ! toviti, da bi z izvršitvijo vseh določb , učinkovite orgamene snovi arsena, ki u- w	1	.	 I______3n- uniči vse škodljive bakterije na se-
menu; razven tega upliva ta sestavina
rcniske hotele in letovišča in*store"se novega pravilnika združeni izdatki da- ; uniči vse škodljive bakterije na se-nrvi koraki za uvedbo posebnih pristoj- leč presegli razpoložljiva sredstva bra- menu; razven ega upliva ta sestavina bin od prodaje zemljišč na Bledu in od - tovskih skladnic. V Zvezi industrijcev jako drobrodelnonalditjein nag j)
prenočevanja tujcev.
Leto 1920 pomenja nadaljni napredek. Predvsem se je končno reorganiziral generalni komisarjat, čigar pravila je odobrila deželna vlada v svoji seji z dne 7. julija 1920.
(Dalje sledi.)
včlanjena rudarska in topilniška pod- , rast, povzroča večjo rastlinsko ener-
jetja so na ponovnih konferencah raz- j gijo in naravnost seveda izdatnejši
pravljala o tem važnem vprašanju. Na razvoj ploda.
anketi, ki se je vršila dne 7. aprila j Poučni poskusi so dokazali, ela se 1925 pri Rudarskem glavarstvu v povprečno doseže s semenom, ki je Ljubljani, smo izčrpno obrazložili na- prepojeno s tilantinom, do 1 o odstot-še stališče napram novemu pravilni- no višja vrednost pridelkov kaKor z
Naša železna industrija. Ugledni zagrebški Jugoslovenski Lloyd prinaša izpod peresa znanega publicista J. Grga-ševiča o naši železni industriji članek, ki ga moramo kot objektiven glas dobrega poznavalca naših, kakor tudi splošnogospodarskih razmer najtopleje pozdraviti zlasti danes, ko stoji slovenska. industrija pred sistematično brezvestno ofenzivo — rekli bi — skoro vsega beegradskega časopisja. Govoreč o težkem položaju, v katerega je prišla naša železna industrija zbog pogodbe z Avstrijo, in o komisiji, ki ima pregledati naše železarne na Jesenicah, da ugotovi faktični položaj, ki ga je ustvarila pogodba z Avstrijo za to podjetje, pravi ugledni pisec, da stojimo pred faktom, ko naša železna industrija ne bo vsled neugodne carinske tarife več v stanu obratovati, ker jo bo udušil uvoz. Na trgu se danes to še ne pozna, poznalo se bo pa čez 15 do 20 dni, ko bodo začeli prihajati vagoni fabrikatov avstrijskih železarn, ki bodo domače fabrikate popolnoma izpodrinili. Domače tovarne staje zbog tega pred dilema, da samovoljno ustavijo obrate, ali da-vzdržijo obratovanje do popolnega mina. lo niso fraze,- pravi pisec, ki je imel pred kratkim priliko prepričati se osebno o težkem položaju na Jesenicah. Da je to točno, se bodo prepričali tudi funkcionarji na licu mesta. In ko se bodo prepričali o točnosti tega opomina, bodo brez dvoma soglašali z nami, pravi nadalje, da je tu treba nujne odpomoči, ki obstoji v tem: 1. da dobavlja država vse potrebne proizvode, katere je mogoče izdelati v domačih tovarnah, od domačih fabrikantov, 2. da osvobodi carine uvoz potrebnih surovin, 3. da zniža prevozno tarifo. Ob koncu poudarja pisec, da
Ef i " 1
■j9' !i
je dolžnost države, da pomaga podjetjem, ki so za narodno obrambo odlične važnosti. Glede prenosa podjetja, o katerem se večkrat govori, pravi g. Grga-ševič, da mi niti ne mislimo na prenos podjetja iz onega kota, v katerem se- nahajajo n. pr. Jesenice, ker mi vemo, da
o	odstopu ne sme biti govora, ko imamo vendar naše brate v Koroški in. na Soči.
Odlikovanje domačega podjetja. Tvrdka Remec & C o., tovarna upognjenega pohištva in lesna industrija Duplica pri Kamniku je razstavila na drugi mednarodni razstavi za stanovanja, bigijeno, glasbo in šport ter splošne iznajdbe, ki se je vršila letos septembra meseca pod pokroviteljstvom belgijskega kralja in kraljice v Bruxelles svoje izdelke okle-51 j enega lesa s pristnimi furnirji, ki jih je kot prva uvedla v fabrikaciji pohištva v naši državi in upognjeno pohištvo. Jurry razstave ji je priznala odliko Grand prix z zlato medaljo za njene izdelke, kar je vsekako čast domačemu podjetju.
Ponovna upostavitev obrata v sušaški papirnici. Pred kakima dvema mesecema je ustavila sušaška tvornica papirja obrat. Sedaj poročajo s Sušaka, da bo papirnica začela zopet obratovati, ker je dobila državno naročilo za okrog 40 vagonov cigaretnega papirja. Seveda je vprašanje, ali bo mogla tvornica po izvršbi naročila dalje obratovati.
Trgovina.
Poziv ljubljanskim trgovccv. V petek dne 23. t. m. se vrši ob 10. uri predpoldne v dvorani Kino Matica zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o davčnem vprašanju. Zborovanja se bodo udeležile gospodarske organizacije iz cele Slovenije. Da se da zborovanju potrebni povdarek in da se obenem omogoči vsem ljubljanskim gg. trgovcem udeležbo na zborovanju je Gremij trgovcev sklenil, da pozove vse gg. člane, naj med zborovanjem t. j. od 10. do 11. ure omenjenega dne zapro svoje trgovske lokale. Gremij pričakuje, da se bodo vsi gg. člani brez izjeme temu pozivu odzvali. — Načelstvo.
Prodaja premoga. Državni premovnik v Skalah proda dne 26. oktobra t. 1. na javni dražbi 50 desettonskih vagonov premoga. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Zagrebški trgovci v Mariboru. Dne 11. t. m. se je vršil izlet zagrebških trgovskih krogov v Maribor, da poseti ondotni »Ekspertni mlin in tovarno za testenine Ludvik Franz & sinovi« in tovarno mila 'Zlatorog«. Izleta se je udeležilo nad 90 ■oseb. Po pregledu mlina so se gostje natančneje ogledali tovarno unila »Zlato-Tog«. Slišalo se je zelo laskave izjave s strani posestnikov, med katerimi je bilo -mnogo dobrih poznavalcev te branže, in ni čuda, vsaj je ta tovarna, tako kar se tiče njene tehnične ureditve strojev itd., kakor tudi kar se tiče komercijelne organizacije prva te vrste v naši državi. To čisto domače podjetje si je znalo tekom kratkega obstoja s svojimi solidnimi, priznano najboljše sestavljenimi produkti pridobiti veliko klijentelo, ki raste takorekoe z dneva v dan. Zlasti velike važnosti je, da ima podjetje poleg tovarne za nulo tudi moderno urejen oddelek za izdelovanje sode in po najnovejših *netodah urejene priprave za pridobivanje glicerina. Ta oddelek je zlasti važen tudi za obrambene svrhe. Glicerin je najboljše kakovosti. Pri izkoriščanju polne kapacitete bi mogla tovarna daleč kriti celokupno potrebo naše države. O izletu in o tovarni »Zlatorog« so prinesli zagrebški časopisi obširna poročila, z lepimi priznanji za to podjetje. Želeti bi bilo, da bi se taki izleti vršili večkrat, da bi mogli bratje Hrvati podrobneje upoznati naša podjetja.
Izvoz sliv iz llrfkcga. Iz brčkega trga se je izvozilo v času od 5. do 11. t. m. celokupno 9.722.50 metrskih stotov sliv. €ene so se gibale med 4.20 do 5.25 Din. Od celokupne množine se je izvozilo v druge pokrajine naše države 1.959.96 v Češkoslovaško se je izvozilo 963.28 metrskih stotov na Dansko 145.80 metrskih stotov, v Avstrijo 1.168.95 metrskih stotov, v Nemčijo 2.574.95 metrskih stotov, v Švico 787.44 metrskih stotov, v Italijo 2.149.96 metrskih stotov, na Angleško 105 metrskih stotov, na Nizozemsko
912.75	metrskih stotov, na Norveško
162.75	metrskih stotov in v Francijo 164.80 metrskih stotov sliv.
Ooško.slovaško-bolgarski trgovinski dogovor. Med Češkoslovaško in Bolgarsko je bil sklenjen začasen trgovinski dogovor na podlagi sklavzule države z največjimi prednostmi.
Zboljšanje italijanske trgovsko bilance. — Italijanski uvoz v preteklem mesecu je znašal 1718.6 milijonov lir, izvoz pa 1588.9 milijonov lir. Napram mesecu avgustu t. 1. se je tedaj uvoz zmanjšal za 164.9 milijonov lir, medtem ko se je v razmerju z istim mesecem izvoz zvišal za 166.9 milijonov lir.
—----
Najugodnejši nakup ^
OBLEKE
Vam nudi
JOS. ROJINA, Ljubljana^ Carina.
Anketa o železniških carinskopo-sredniških pristojbinah. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je priredila 20. t. m. v prostorih Zveze trgovskih gremijev anketo interesentov
o	carinskoposredniških pristojbinah. Vodil jo je zbornični tajnik g. Ivan Mohorič. Obravnavale so se v glavnem pristojbine za železniško carinsko odpravljanje, kakor jih uvaja nova železniška tarifa. Ugotovilo se je na podlagi konkretnih primerov, da se ta tarifa nepravilno tolmači, kar povzroča, da morajo stranice predvsem pri uvoznem carinjenju po nepotrebnem plačevati visoke pristojbine. Anketa se je bavila nadalje z vprašanjem carinskoposredniških pristojbin, zvaničnega carinjenja in carinjenja originalnih pošiljatev, pri katerih način tovorjenja omogoča notranji pregled in žigosanje.
Nove romunske izvozne pristojbine za jajca. Romunsko finančno ministrstvo je 2. t. m. naslovilo potom Generalne direkcije carin na vse carinarnice okrožnico, po kateri «e pobirajo s 1. t. m. izvozne pristojbine za jajca v znesku 3 lejev za komad (doslej 1 lej).
Ako piješ „Buddha“ fek j vživaš že na zemiji raft!
m,
RAZNO.
j Novi sen zali na ljubljanski borzi.
19. t. m. so začeli poslovati sledeči novi senzali na ljubljanski borzi za blago in vrednote, ki so prošli teden položili za-. obljubo: Rado Dereani, les in deželne pridelke ;Anton Lušin, les; Franc Palme, efekte, živino in les; Lojze Slanovec, , deželne pridelke in kolonijalno blago.
Mednarodna razstava za notranje plov-stvo in izkoriščanje vodnih sil se bo vršila v Baslu o priliki otvoritve novih pristaniških naprav od 1. julija do 15. septembra 1926. Razstava se vrši pod protektoratom švicarskega zvezinega predsednika. Razstava bo nudila sliko razvoja in položaja notranjega plovstva in izkoriščanja vodnih sil v raznih državah. Razstava bo razdeljena na 88 oddelkov,
v katerih bodo razstavljene plovne naprave, pristaniške naprave, zapornice, plovna sredstva, ladijski stroji, zajezilne naprave, vodne zgradbe, armaturni predmeti, turbine, sesalke itd. Med razstavo se bodo vršili kongresi in posvetovanja tu- in inozemskih društev. Interesenti, ki l>i se podrobnejše zanimali za prireditev se naj zglasijo v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
! Vprašanje Sv. Nauma defenitivno rešeno. Albanski parlament je te dni rati-
I. ficiral cdlok veleposlanikov glede sv. Nauma in Vrmoša ob Ohridskem jezeru. Tako je to obmejno vprašanje med Jugoslavijo in Albanijo rešeno na kompromisni bazi v korist obeh držav. Sedaj so rešena vsa jugoslovenska obmejna vprašanja z Albanijo.
Napet gospodarski položaj v Ruinu-niji. Resna kriza v izvozu rumunskih ce-realij je vsak San težja. Gospodarski krogi zahtevajo neprestano, da se znižajo izvozne takse. Krah velike brailske tvrdke Podimaso je oškodoval z velikimi vsotami tudi naše trgovce.
Državna borza dela v Mariboru. Od 11. do 17. oktobra t. 1. je bilo pri tej borzi 131 prostih mest prijavljenih, 234 oseb je iskalo službo,, v 95 slučajih je pa borza posredovala uspešno, od 1. januarja do 17. oktobra pa je bilo 5905 prostih mest prijavljenih, 8454 oseb je iskalo službe, v 2498 slučajih je borza posredovala uspešno in 599 oseb je odpotovalo.
VII. mednarodni sejem za perutnino in zajce se je otvoril 5. t. m. v Bruslu. Semenj ima 1400 oddelkov z nad 2000 živalmi, poslanih iz Holandije, Belgije in Luksemburga. Na semnju je videti najrazličnejše eksemplarje z raznovrstnim perjem, velikih, manjših vrst, plodnih in luksuznih, kokoši in peteline, purane, race, pave, fazane, gosi, golobe, morske kokoši itd. Na sejmu je bilo tudi mnogo zajcev z najrazličnejšo dlako. Po ofici-jelnih podatkih je videti, da Belgija glede perutninarstva zelo napreduje. V teku prvih 6 mesecev pr. 1. je uvozila Belgija 18,659.309 komadov jajc v vrednosti 51,607.668 frankov. Dasi pa v Belgiji gojenje perutnine dobro napreduje, so vendar cene perutnine v sorazmerju s cenami pri nas zelo visoke. Vzrok temu je zelo močan izvoz v obmejne kraje, tako, da ostaja zelo malo za domači kon-sum in da cene z dneva v dan rastejo. Dobro bi bilo, ako bi se naši perutni-narji in izvozniki jajc podrobneje upo-znali z razmerami na tržiščih v Belgiji, kamor bi mogli izvažati tudi našo perutnino in jajca.
Ameriško narodno premoženje. — Po statističnih podatkih je znašalo ameriško narodno premoženje v 1. 1925 približno 320 milijard dolarjev ali 2830.75 dolarjev na prebivalca. V 1. 1912 se je cenilo to premoženje na 188 milijard dolarjev, odnosno 1965 dolarjev na prebivalca.
Neugodni izgledi brazilskega kavnega fridelka. Kavni trg je bil v zadnjem času slab; vsled neugodnih poročil o pridelku v Braziliji se je pa spremenil in je tendenca sedaj trdna. Dnevni dovoz je določila vlada v Santosu na 30.000 vreč. Poročila o pridelku so zmeraj slabša. Pridelek Santosa je dal samo 7 5 milijonov vreč, torej za cel milijon manj kakor se je glasila zadnja uradna cenitev. Vsa moč grmovja ali drevja je šla menda v liste in se vidi prav malo kavnih cvetov. Prihodnji pridelek pravijo, ne bo nič večji kakor je sedanji. Tudi v drugih okrajih so izgledi neugodni. V hamburškem pristanišču je znašal sep-
VSE ZAHTEVA DOBRO ZLAT0R06 /ML01 |
ZLATOROG
temberski dovoz 152.700 vreč, odprava pa 164.160 vreč, razlika torej 11.460 vreč. Zaloga je znašala 30. septembra 170.580 vreč.
Izredno ugodne številke dosedanje svetovne žetve. Mednarodni poljedelski urad v Rimu priobča zadnje številke o svetovni žetvi. Iz vseh važnih dežel žitne produkcije so prišla že provizorična poročila, ki nam pravijo, da so dejstva žetve še veliko ugodnejša kakor pa dosedanje cenitve. V 22 evropskih deželah znaša pridelek pšenice 3505 milijonov meterskih stotov napram 277'5 lanskim; številke za ostale države so 605 milijonov letos in 544 milijonov lani. Evropski pšenični pridelek se je dvignil od lani na letos za 26%, svetovni za 163; svetovni pridelek je celo za 4 5% večji kakor je bil pa v zadnjih predvojnih letih 1909—1913. — Prav tako je z ržjo. Skupni svetovni pridelek znaša po provizoričnih številkah 445 milijonov meterskih stotov, lani je znašal 345 milijonov. Letos je za 28% večji kakor lani in za 32% večji kakor v povprečju 1900 do 1913. — Ječmena bo letos za 22% več kakor lani, 297 5 milijonov meterskih stotov napram 2435 lanskim. — Ovsa je pa letos za 9% več kot lani, 567 milijonov meterskih stotov napram 519 lanskim milijonom. — Pšenični pridelek je letos posebno ugoden v Italiji (za 40% več kot lani), na Poljskem (za 80%), v Rumuniji (95%), v Jugoslaviji (50%) in v Rusiji (95%!). Manj kakor lani se je pridelalo v Evropi pšenice samo v Estonski in Finski, izven Evrope pa v Zedinjenih državah Severne Amerike in v Britanski Indiji. Natančno sta-stistiko priobčimo prihodnji teden.
— Podonavski promet jugoslovanskih družb se da oceniti najbolj iz višine taks, ki jih morajo plačati ladje pri prevozu skozi železna vrata. Od 1. januarja do 3!. avgusta 1925 je plačal jugoslovanski sindikat 204.000 švicarskih frankov, ena najnovejših inozemskih družb pa 170.000 frankov. — Banca Adriatica v Trstu je svoje razmerje do upnikov očistila in se bo zadeva rešila, kakor vse kaže, v obojestransko zadovoljnost. — Med Italijo in Romunijo se je pojavilo majhno nespora-zumljenje, ker je Romunija pri nabavi potrebščin za armado odklonila italijansko ponudbo, čeprav je bila najnižja, in je vzela drugo.
Vodni kabel 50.000 Volt škg Sund. Pred več leti so položili po dnu Sunda, vodne ceste med Dansko in Švedsko, kabel 35.000 Volt. Obnesel se je tako dobro, da so položili te dni med mestoma Helsingor (Dansko) in Helsingbord (Švedsko) drug kabel. Dolg je 5400 metrov, ima pa 50.000 Volt. To je doslej največ ji za tako napetost zgrajeni kabel, napravila ga je neka nemška tvrdka na poseben način. Ima tri bakrene vodivce, koje vsake prerez znaša 95 kvadratnih milimetrov. Fabrikacijska dolžina je 900 metrov in je bilo za kabel treba torej šest dolžin.
Drobiž. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu potrjuje zasebne ugodne cenitve l uske žetve in jo ceni na 4000 mili jonov pudov a 16.38 kg napram 2600 milijonom v lanskem letu. Ze velike pošiljatve zadnjih dni so pričale o tem, a tako velike žetve ni nihče pričakoval in je pre-okret tendence na merodajnih svetovnih trgih sedaj lahko umljiv. — Anglija je kupila po kurzu 4.86 veliko avstralsko posojilo, ki ga je najela v juliju Avstralija v Ameriki; imela ga bo za rezervo, da plača Ameriki oni dolg, ki zapade leta 1926. Letos plačljivi dolg je Anglija že davno plačala. — Dva francoska iznajditelja sta zgradila majhno zračno turbino, koje kolo se zavrti ll.OOOkrat v sekundi.
— Največji zračni motor, ki ga je doslej Švica zgradila, ima 450 HP in dvanajst cilindrov. Poskusi z njim so se prav dobro obnesli. Pri tej priliki omenimo, da ima Švica enega najboljših aviatikov sveta, Mittelholzerja, tistega, ki je lani pravilno naprej povedal, kaj se lahko pripeti Amundsenovim aeroplanom. — Na progi Zagreb—Split bosta do nadalj-nega obratovala dva brzovlaka na dan.
Pomen čilskega solitra za vrtnarstva. To slovensko knjižico je ravnokar izdala Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu. Spis bo zelo prav prišel vsem kmetovalcem, vrtnarjem in onim,, ki se količkaj pečajo s vrtnarstvom iti cvetlicami. V njej so kratka navodila za gnojenje posameznih rastlin s čilskim solitrom in drugimi gnojili. Tako se lahko
«*>*K
v?sak natančno poduči, kako in kdaj mora gnojiti k sadnemu drevju, raznemu grmičevju, vrtnicam, vinski trti, korenju, ropi, pesi, zelju, krompirju, kumaram, solati in drugi zelenjavi, vrtnim cvetlicam, cvetlicam lončnicam itd. Zelo priporočljivo je, da jo prečita vsak kmetovalec ter vsak ljubitelj rastlin, ker jo na *eljo dobi brezplačno. Oglasiti se mu je samo pismeno na naslov: Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 16, ki mu na že-Ijo brezplačno dopošlje tudi še druge kmetij'kse knjižice bodisi v slovenskem «K srbohrvatskem narečju, ki jih je izdala Delegacija.
Ljubljanska borza.
V	sredo, 21. oktobra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 81; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 858; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 23; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 23; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 202, zaklj. 201; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 230; Merkantihia banka, Kočevje deu. 100, bi. 105; Kreditni zavod za trg. in and., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120, bi. 125; Trbovelj, premogokopua družba, Ljubljana den. 338, bi. 3.45; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Ni-hag«, d. d. za ind. i tig. drvom, Zagreb den. 38, bi. 40; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 110, bi. 120; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka de-aiar 140.
Blago: Bukovi hlodi I., sveži, od 35 cm napr., od 3.50 do 4.50 m, fco meja den. 440; bukova drva, meterska, suha, zdrava (do 15% okroglic), fco meja 3 vag., den. 23, bi. 23.50, zaklj. 23.50; bukov: plohi, 40—80 mm, živ rob, od 2—5 m, I., II., III., suho, zdravo blago, fco meja bi. 700; hrastovi plohi, monte, neobrab-Ijeni, fco meja tranz. den. 860, bi. 900; plenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruza stara, par. sremska postaja 1 vag., den. 182.50, bi. 182.50, zaklj 182.50; koruza nova, par. slav. postaja bi. 122.50; koruza nova, v storžih, par. slav. post. bi. 75; oves sremski, par. nakl. postaja 1 vag., den. 160, bi. 160, zaklj. 160; fižol
mandolon, fco Ljubljana den. 285; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 310; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300.
TRŽNA POROČILA.
Vinski trg. Trgatev je ponekod že končana. Po dosedanjih podatkih kaže položaj vinske letine nastopno sliko: Dalmacija: Lelina kvalitativno in kvantitativno dobra. Zanimanje vinskih trgovcev je zelo živahno. Bela vina so večinoma že razprodana. — Slovenija: Kvaliteta letošnjega grozdja je slaba. Mošt s 15% sladkorja se plačuje po 3.50—4 Din, z 18% po 4.50 Din. — Srem: Letina je za 20% slabša kot lanska. Kupčij ni. — Banat (Vršac): Letina je. povoljna. Mošt ima 16—18%. Veliko povpraševanje jo povzročilo porast cen mošta od 2.40 do 3 Din. Zato se je podražilo tudi staro vino. Stara vina bodo kmalu razprodana.
—	Srbija: V Krajini bo letina slaba, ker je uničilo trlo deloma slabo vreme, deloma pa razna bolezen. V Požarevcu je pri-delek zadovoljiv. V Župi je letošnja letina ja 60—70% boljša kot lanska. Trgatev se je pričela. Grozdje notira 2.20 Din franko Požarevac. Letošnja vinska trgovina bo v naši državi splošno stabilna, ker ni izgledov za velike spremembe v cenah. V prometu bo samo domače blago,, ker je finančna uprava v Primorju pomnožila straže tako, da ne bo mogoče vtihotapljati belega umetnega vina. Lani je bilo pri nas mnogo vtihotapljenega vina iz Italije.
Tržne cene v Ljubljani (15. oktobra). Govedina: V mesnicah po mestu 16—19. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18, II. 15, vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter 18—19. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20, II. 17, jeter 25—30, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 27.50, II. 20—25, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 27.50, slanine trebušne 22.50, slanine ribe in sala 29, slanine mešane 28, slanine kranjskih prašičev 22.50—25, masti 30—31, šunke (gnjati) 35—37, prekajenega mesa 30 do 35. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 14—15, kozličevine 20. Klobase: 1 kg krakovskih 44, debrecinskih 44, hrenovk 35, safalad 35, posebnih 35, svežih k ran ji skih 40, pol prekajenih kranjskih 32—40, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30 do 35. Perutnina: piščanec majhen 12 do 15, večji 18—30, kokoš 30—40, petelin 30—45, raca 25—35 Din. Mleko, maslo,
jajca, sir: 1 liter mleka 2.50—3, 1 kg surovega masla 40, čajnega 55, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 9—10, eno jajce 1.75 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani.
1	kg kave Portoriko 64—76, Santos 52 do 56, Rio 45—50, pražene kave I. 80 do 92, II. 60—64, III. 52—56, kristalnega beeiga sladkorja 14.50, v kockah 15.50, riža I. 10, 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 22, 1 kg testenin L 12, II. 10 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani (15. oktobra). 1 kg moke št. 0 5.25—5.50, št.
1	5, št. 2 4.50—4.75, št. 3 4—4.25, št. 5 4, št. 6 3—3.50, kaše 6, ješprenja 6—7, ješ-prnjčka 10—14, koruzne moke 3.50, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega 6.50, ajdove moke I. 9, II. 7, ržene moke 4 do
4.50	Din.
Mariborski trg dne 17. oktobra 1925.
Mraz je pritisnil (0'5° C) in vsled tega prihaja tudi vedno več slaninarjev na mariborski trg. To pot jih je bilo že 50, kateri so prodajali svinjino po 20 do 30, slanino 25 do 30. in drob po 15 do 20 dinarjev kg; pri domačih mesarjih pa raste cena mesu; ti-le so prodajali govedino po 15 do 17.50, teletino 17.50 do 20, svinjino 20 do 22, klobise 25 do 35, pre-
mu olju 28 do 32 (po trgovinah pa 24 do 26) dinarjev liter, jajcam 1.50 tlo 2 Din komad, karfijoli 2 do 8, sirčku 1 do 8 dinarjev komad.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 14. oktobra so kmetje pripeljali 3 vozove sena, 3 vozove slame, v soboto 17. oktobra pa 6 vozVo sena, 2 vozova otave in 4 vozove slame na trg. Cene so bile senu 50 do 75, otavi 60 in 70, slami
37.50	do 50 dinarjev za 100 kg. Slama se je predajala tudi po snopih 1.75 do 2 Din komad.
Cene cerealijani v Berlinu. Dne 17. oktobra t. 1. so notirale v Berlinu za žitarice sledeče cene: za pšenico 211—214 zlatih mark, za riž 152—155 zlatih mark, za oves 183—193 zlatih mark in za pšenično moko 27.50 do 31.50 zlatih mark.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. oktobra t. 1. j ponudbe za dobavo sanitola in uvinola,' , za dobavo bencina, za dobavo sit in za-; viralnikov za helioforke, za dobavo naf-| talina v prahu. — Predmetni pogoji so
na vpogled pri ekonomskem gdelenju te kajeno meso 30 do 40, gnjat 40 do 50, j direkcije. — Vršile se bodo naslednje drob 8 do 15 dinarjev kg; samo pri enem ; 0fertalne licitacije: Dne 14. novembra t.
mesarju je bila govedina po 10 in teletina po 15 Din kg.
Perutnine je bilo to pot okoli 600 komadov, med temi kakih 150 puranov. Cene so bile piščancem velikim 25 do 75 dinarjev par, kokošem 30 do 60, racam 60 do 80, gosem in puranom 50 do 120, dinarjev komad, domačim zajcem 10 do 55, divjim zajcem 80 do 120, kanarčkom 30 do 100 Din komad.
Krompir, zelenjava, druga živila. S temi je bil prav dobro preskrbljen. Bilo je 110 vozov, ki so napolnili celi Vodnikov trg in skoraj vso Strossmajerjevo ulico. Cene so bile krompirju 4 do 5 Din mernik (7 in pol kg) oziroma 1.25 do 1.75 Din kg, solati 1 do 2 Din kg, glavnati in endiviji 0.25 do 2, ohrovtu 0.50 do 2, ku-maream 0.30 do 2, buči 0.50 do 3, pesi
0.25 do 1, korenju 0.25 do 1 Din komad; čebuli 1.25 do 5, česnu 3 do 6 dinarjev venec, zeljnatim glavam 0.50 do 2.50 Din komad, kislemu zelju 3 do 3.50, kisli repi 2, fižolu 2 do 4, paradižnikom 1.50 do 2.50, ovčjemu siru 20, trapistovskemu siru 25, maslu 40 do 48, kuhanemu 50 do 60 dinarjev kg, mleku 3 do 3.50, smietani 12 do 14, maslinem olju 30 do 50, bučne-
1.	pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 223 kom. ročnih og-njegasnih aparatov. Dne 16. novemibra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 102 kom. kolesnih obročev; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave dekstrina.
—	Dne 17. novembra 1.1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave cina, fosfor-bakra in cinka; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave papirja (raznih Specialitet) v teži 519.499 kg. — Dne 18. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 37.450 komadov raznih zavomjakov ter glede dobave 4000 komadov lokomotivnih ognjenih cevi; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave strešne lepenke in dimniških nastavkov ter glede dobave 15.000 kg jekla. — Dne 19. novembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 50.000 kg plinskega olja; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vrvice za mašenje.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
ARGUS je naš najboljši domači informačni zavod. ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike. ARGUS deje informacije o vsem, posebno pa o imovnem stanju denarnih zavodov trgovsko-induslrijskih
podjetij in privatnih oseb. ________________________
ARGUS -ove informacije se točne, izčrpne in brze. ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ul. 11, Beograd. ARGUS -ov telefon je 6-25, a brzojavni naslov Argus.
tGROMI
D. Z O. Z.
carinsko posredniški In spedicijski bureau
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 41
Telefon Interurban Stcv. 434
NaslOT brzojavkam:	__	-	■*,	-
„orom" Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK
Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje In pod najkulantntml pogoji.
GROm
Zastopniki družbe spalnih voss S. O. E. za ekspresne poiltJke.
sprejema naročila /ji
^iiiiiiriiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii’ .	_	.
r , #	izvršitev
Ljubljana ^ koledarjev Šimon Gregorčičeva ul. 13
UMBUBHaHHHBBBBEIIBi 3=E==llllll===lll
Izšla je
Blasnikova
S za navadno leto 1926,
ki ima 365 dni.
11 „VELIKA PRATIKA" jo £ najstarejši slovenski I kmotijski koledar, koji H ja bil najbolj vpoštevan J že od naših pradedov.
■ Tudi letošnja obširna iz-3 daja se .odlikuje po bo-
I gati vsebini, zato pride
■ prav vsaki slovenski ® rodbini. — D°bi se v g vseh ttgovinah po Slo-
■ veniji in stane 5 D. Kjer
■ bi jo ne bilo dobiti, naj so naroči po dopisnici pri
J. Biasnika naslednikih
tiskarna in litografiji zavod
v Ljubljani
priporoča
Špecerij sko blago
raznovrstno žganje moko In deželne pridelke | raznovrstno
rudninsko vo’1 i Lastna p raž ar n.
kavo in mlin sc 1 Save z elektric*. obratom.
KJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni slroj 7.n rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno zntiiiih znamk Orltzner - Adler - PhOnU. Istotam nosemezne dele za stroje In kolesa, igle, olje, Jermera, pnevmatike. Pouk o vezenju na »troj brezplačen 1 — Večletna garancija 1 Ne vel ko! Na malo 1
GRITZNER
iii
CENIKI NA RAZPOLAGO 1
HI
g Ljubljana, Breg štev. 12 a
b
v vseh barvah in vrstah od Din 18*— naprej, r oške nogavice, dokolenke, otročje nogovict, volna, bombaž, žepni robet, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največji izberi »n po najnlžjt ceni pri
Josip Peteline
LJUBLJANA
m PreScrimp mnt tl vodi.
Na veliko 1	N«	in	‘	O*	1
Klip - turscica
Hod p Ai talili;
promptna dobava
Nova turščico za december in januar. • Drobno | nova turščico (Mahimels)za december in Januar kakor vse ostal vrste žitnih in mlinskih pro. izvode v nudt po najnižji dnevni ceni
ŠIMO 3. WFISS
protoVolirani Irgovcc
OSIjEK j . -JesallCIna ulico Sl.
Br.jJovl: Nalhus. Telefon Slev. i-72.
u raz, konjak, Ikc/J« in iganjo
Ekstrakti in arome
a nealkoholne pijač« tac h vrat
Koncentrirani sadni
.1..! za aromallzlranje kan* GlBn dltov In slndčifi
PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = Limonov sok =
priporočat'
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkova ul13 !! Zahtevajte cenike II
Vrainik d*. IVAN PLBSS, Ljubljana. - %m trgorsko-indastrijgko d. d. »Merkur« kot izdajatelj* o tiskarja A. SEVEB, Ljubljana.