[9.^ENa lir 30 Poštnina plačana - Sped. abbon. post. - II. gr. GOSPODARSTVO R G O V I N A F I N A N C A XI ŠT. 254 INDUSTRIJA PETEK, 14. JUNIJA 1957 OBRT ♦ KMET IJSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ali bo kaj K SVOBODNEGA Evropskega j!1 o d r o č j a? i’! Fr: K01:Prvi Pobudniki političnega in gospodar- \ Zch'uževanja Zahodne Evrope, ki iGjL J ^ Pri reševanju svetovnih vprašanj s‘°pala skupno in bi hkrati z med-” m sodelovanjem zagotovila tudi KT^Po- st‘Va attle2riim evropskim državam večjo bil n°St 'n 80SP0liarski procvit. Tako je si.a najprej ustanovljena Evropska l ..uPnost za premog in jeklo, ki ji pra- vijo "Ivi Montanska skupnost«. To je bila Plini: bivšega francoskega zunanjega lo f'Stra Schumana. K njej je pristopi-Sest zahodnih držav (Francija, Itaki t blemčija, Belgija, Holandija s Luksemburg). Lfr«i koncu maja tega leta so pred-g vniki istih šestih držav ustanovili 10 rPFski enotni trg, na katerem bo čez s uo 15 iet |3iag0 vseh članic krožilo vi0sto tz ene države v drugo. To se pra-' ua nred njimi ne bo več carinskih Predstavniki teh šestih držav L ,Zadevn° pogodbo sicer že podpisali, tift je Potrebna še potrditev (ra-t'Lacija) njihovih parlamentov, da se ^ Sodba lahko prične izvajati. 55=4 ^Ugleži se niso marali gospodarsko f etesno povezati z omenjenimi šesti-ri * državami, ker predstavlja Britanska urza* Ustvarjalne sile francoskega naroda neokrnjene Francija se vojuje že od leta 1939, vendar hkrati ustvarja vna skupnost (Commomvealth) s ^jimi dominioni (članicami, kakor so Sen ^Pdija, Kanada, Južna Afrika) nekak- svet zase. Te države so poleg te-W zv ?osP°darsko povezane v carinski L ezi> sklenjeni že kmalu po prvi sve-t Vni vojni v Ottavvi. Carine med njimi ;U' f0,11"10®0 nižje. Angleži se sploh ne j). ac t vežejo z drugimi državami v go-ivi |,|aarsLern pogledu, ker se bojijo, da v takšnih gospodarskih skupnostih 9) be utogli voditi dovolj prožne gospodar- Politike. Ker so se jim zdele pre-"^tn 6 °bveze, ki bi jih naložil angleškemu gospodarstvu pristop k Enotnemu vropskemu trgu (Evropski gospodarit skupnosti), so se oprijeli rajši dru-(Ji °e Podobne zamisli, ki so jo pravza-Prav sami sprožili. To je Svobodno ev-opsko trgovinsko področje, ki mu sa-i?1 Pravijo European Free Trade Area. j lo bo zajelo vse države članice Orga-1 ib1Zacije za gospodarsko sodelovanje v lin- AVropi OEEC, ki jih je 17 po številu, ra organizacija je nastala vzporedno z __'anieriškim Marshallovim planom, a ga Preživela. Ker bi bilo Svobodno ev-IbPsko trgovinsko področje širše, je ta Rmisel vsekakor bolj simpatična ka-Lor Enotni evropski trg, ki se omeju-F na šest držav. Toda najnovejši raz-r°j kaže, da je zamisel Svobodnega ev-f0Pskega trgovinskega področja moč-110 Zvodenela. Tako n. pr. bi Svobodno o 1. !>sk0 trgovinsko področje ne zadelat a'° kmetijstva. , V London prihajajo v zadnjem času Pravniki iz raznih evropskih držav na posvetovanje o tem načrtu, vendar an-pte 8teški listi ne prikrivajo, da ni v Evro-P* Pravega zanimanja za načrt ter po-flarjajo, da je postalo jasno, da se ev-cPskim državnikom prav nič ne mudi tem pogledu. ,0. , ko je pred nekaj dnevi padla vlada lo# ?c'absta Molleta, so pobudniki evrop-ln s^e®a enotnega trga izrazili strah, da e bo zaradi vladne krize in morebitne-^->8a prihoda na oblast novih ljudi zade-\ Evropskega enotnega trga zavlekla, er se tem novim ljudem ne bo prav lt: mudilo, da bi jo spravili pred par-1 ament. Socialni republikanci so na ;''0jem občnem zboru ostro nastopili :Pr°ti enomemu trgu. (Te vrste smo napisali pravzaprav kot lUv°d in pojasnilo k članku o Evrop- Odkar je odstopila vlada socialista Molleta, je že več francoskih politikov poskušalo sestaviti novo vlado. Radikal Pierre Bourges-Maunoury je končno le uspel in tako je Francija po tritedenskem brezvladju dobila redno vlado. O vzrokih vladne krize na Francoskem smo tudi v »Gospodarstvu« že večkrat poročali. Poudarjajo, da sta vzroka dva in sicer dolga in brezplodna vojna v Alžiru in neurejene državne finance, ki jih obremenjuje vojna; finančni minister v Molletovi vladi g. Ramadier je hotel Francozom naložiti nove davke, da bi lahko ohranil državne finance v ravnovesju, a poslanci so se uprli novemu obdavčenju. Med povojnimi vladami je ostala najdlje (16 mesecev) pri življenju prav Molletova vlada. Pogoste krize so pač znamenja razburkanega političnega živ-lejnja, ki je seveda tudi posledica napetih dogodkov v zunanjem svetu, med temi zlasti takšnih, ki zadevajo neposredno Francijo; zdaj ima Francija o-pravka z Alžirom, poprej s Suezom, Tunisom, Marokom in te dni zopet s Tunisom zaradi spopada obeh vojsk pri Gabesu. Navajamo mnenje pariškega dopisnika nekega velikega angleškega tednika, ki je zelo značilno za politične in gospodarsko-socialne razmere v Franciji pa tudi glede vloge, ki jo u-tegne Francija še igrati v zunanjem svetu; saj odkriva to poročilo velike tvorne sile francoskega naroda. Dopisnik pripominja, da vladajo na francoskem pozorišču izredna nasport-ja. Tako n. pr. je francoska proizvodnja dosegla višek. Poleg tega je Francija bogata dežela, toda hkrati je dosegel primanjkljaj v državnem proračunu nenavadno visoko raven ter grozi deželi razvrednotenje franka. Res je, da je Francija edina izmed zahodnih držav, ki se brez prestanka vojuje že od leta 1939. Danes je pod orožjem 1,200.000 francoskih vojakov. Dejansko služijo vojaki skoraj po 30 mesecev, čeprav je uradno določena vojaška doba na 18 mesecev. Francozi so morali obnoviti državo in odstraniti gospodarske posledice nemške zasedbe; morali so zapustiti Indokino, Tunis in Marok ter so vrh tega doživeli še poraz ob Sueškem prekopu. Toda z druge strani so modernizirali svojo industrijo, postavili načrt za izkoriščanje atomske e-nergije ter dvignili svoj narodni dohodek od 16.095 milijard v letu 1953 na 20.302 milijard frankov v letu 1956. Poleg tega so francoski inženirji brez tu-pomoči odkrili v Sahari velika ležišča petroleja in rudnin, razvili izkoriščanje novih plinskih in žveplenih ležišč v Pirenejih ter petrolejskih vrelcev v pokrajini Landes. Francoski državniki so dali velike mednarodne pobude. Zamisel zedinjenja Evrope je njihova; iz nje se je rodila premogovna in jeklarska skupnost pa tudi Evropski enotni trg. Vse to odkriva notranjo dinamiko francoskega naroda. Primanjkljaj v francoski plačilni bilanci je do neke mere neizogiben, ker se francoska industrija širi ter potrebuje za to surovine, kakor gorivo in polizdelke iz tujine. Izkupiček zunanje trgovine požirajo ogromni vojaški izdatki, ki so narastli od 344 milijard na 599 milijard frankov v letu 1956. Na koncu svojega dopisa omenja Anglež, da je sedanja politična kriza v Franciji kriza gibanja in razvoja, ni kakor pa ne kriza mrtvila. Ta kriza izvira iz globokega spoznanja v franco ski javnosti in francoskih strankah, da je treba menjati politiko nasproti Alžiru; vprašanje je samo izbira državnika, ki bi izvedel to spremembo. mobilsko industrijo (2,40 mil.), v nepremičninska podjetja (2,26 mil.), v mehanično industrij(0 (2)20 mil.)', v druga industrijska podjetja (5,27 mil.), v zavarovalna podjetja (1,36 mil.), v trgovinska podjetja (1,22 mil. proti 10,77 mil. v letu 1055), v prevozna podjetja (0,44 mil.), v turistična podjetja (0,19 mil.); ostali znesek je porazdeljen na druge gospodarske panoge ali pa je smer investicije še viseča. V državne papirje je bilo lani investiranih samo 90 milijonov lir tujega kapitala. Zaradi primerjave naj navedemo, da je znašala vrednost papirjev s stalno rento, izdanih v Italiji in plasiranih v inozemstvu v obdobju od 1925. do 1933. leta, nad 8 milijard, kar bi v današnhji valuti ustrezalo kakim 500 milijardam lir. ITALIJANSKA VINA IN VERMUT V AMERIKI. V Združene ameriške države uvažajo čedalje več italijanskih vin in vermuta. Po količini je ta uvoz že presegel uvoz francoskih vin, ki pa je po vrednosti še vedno višji od italijanskega. Američani namreč radi uvažajo dražja francoska kipeča vina. V Združenih državah je okoli 72 podjetij, ki se bavijo z uvozom italijanskih vin in likerjev. V letu 1956 so Američani uvozili iz Italije čez 60.000 hektolitrov vina in prav toliko vermuta v skupni vrednosti okoli 2 milijard in 1.649 milijonov lir. Leta 1955 je uvoz presegel 50.000 hi vin in prav toliko vermuta. Uvoz vin iz tujine predstavlja komaj 10% potrošnje vina v Ameriki. V Združenih državah, posebno v Kaliforniji in državi Ne\v York, kjer je največ vinogradov, je namreč vinogradništvo v stalnem razvoju. MANJ PARFUMOV VEČ MILA. Ugo tovili so, da v zadnjih letih ljudje na splošno rabijo manj parfumov kot nekdaj, narašča pa uporaba drugih higienskih in kozmetičnih izdelkov. Prometni sejem in motorizaeija Slovenije Število obiskovalcev prvega sejma prometnih sredstev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je najboljši dokaz, kakšno zanimanje je v domači in tuji javnosti zbudil ta sejem. V osmih dneh je sejem obiskalo kar 95.647 ljudi, kar predstavlja pravi rekord; saj se je pri vseh prejšnjih sejmih suka! obisk med 40.000 in 65.000. Že v prvih dneh je pošel sejemski katalog, pa tu di »Sejemski reporter« in razni prospekti razstavljalcev. Drugo presenečenje je bilo v tem, da so tuji razstavljale! prodali vse razstavljene izdelke ter sklenili še številne nove kupčije, čeprav ni bil odobren poseben sejemski kontingent. Na sejmu je bilo skupno sklenjenih za 1,5 milijarde dinarjev raznih kupčij. Razstavljale! so bili z uspehom sejma izredno zadovoljni; mnogi izmed njih so si Že sedaj rezervirali prostor za naslednji podobni sejem, ki bo pri- 414 milijard frankov primanjkljaja v zunanji trgovini IViačrt za hidrocentraLi Osp odobren Umetno jezero bo 4-lirat večje kakor Blejsko Uprava za vodno gospodarstvo Slovenije je dala svoje soglasje za izvedbo investicijskega načrta za gradnjo hidroelektrarne Osp ter zahtevala izvedbo vodopravnega postopka, da se urede odnosi vseh interesentov na vodi Notranjske Reke. Kot smo že poročali, predvideva načrt zgraditev pregrade pri vasi Gor-nje Vreme tako, da bo nastalo 11,5 km POLEG ELEKTRIKE TUDI VEC VODE Predvidena akumulacija vode predstavlja važen vodnogospodarski ukrep. Omogočil bo ne samo pomembno energetsko izrabo vode, temveč bo vodo dovedel tudi v predele, v katerih vode primanjkuje, škoda, ki bo nastala zaradi poplave doline Reke, je mnogo manjša od koristi, ki jo dona- skem IX1 . H* bralci enotnem trgu, ki ga najdejo na- na drugem mestu). Ig« Avstrijske zahteve glede Trsta ‘-»'-z.i z. našim poiucnum u italijansko-avstrijske konference . tstu, ki smo ga priobčili v eni izmed adnjih številk, naj navedemo mnenje unajskega tednika »Die Furche«, ki zvezi z našim poročilom o zaključ-Kth ha’" - - - - ------ tu, sjil • -Ujskega tednika »Die Furche«, a velik vpliv na vladno politiko. List Pftpominja, da so na konferenci upo-j stev.a't zlasti dejstvo, da predstavlja av-L Fribi promet skozi Trst 4/5 vsega tr-skaga prome(a prav zaradi tega dej-, Va bi bilo končno treba sprejeti vsaj : .Uh petine avstrijskih zahtev. Pri tem b lre^a uPožtevati tudi vabljive ponud-i severnih luk Avstriji. Konferenca je bodila zahtevi po zboljšanju tovorne-ba Prometa na progi Trbiž-Trst s tem, • K* . osta vpeljana dva nova vlaka, ta-^ ttttenovana Lloydova vlaka, ki naj v J10 določenem voznem redu prispela 'fst zjutraj in popoldne, in sicer pra-I lo'4500- se luhko takoj prične pre-SkVar-ianje. Na konferenci so preprečili ‘ rCenje pomorskih zvez med Trstom tevP^e^0rnorsk'nlt deželami, ki ga zah-;, Val° pristanišča ob Tirenskem mor-I v ' Avstrijci seveda postavljajo zahte-, ■ ttaj se tržaške pomorske zveze še k O tem naj bi razpravljali na °či konferenci, ki naj bi bila po ra žnosti v Gradcu. Dosežen je bil spo-um o hitrejšem carinskem postopku šk rt'e'' ,0 tehničnih izpopolnitvah trža-niS”3 Pfistanišča in zboljšanju prista-Igj.Uth tarif. Avstrijska podjetja bodo Tak V ^rstu intelu svoje poslovalnice, diti' *50 dana tnožnost avstrijski mla-l t> da se primerno izobrazi in izvež-Dri V p.omorskih zadevah. List končno po110.111^3, da bi zdaj kazalo lotiti se 8aJanj z Jugoslavijo zaradi tranzita. AVTOMOBIL! »SIMCA« ZA POLJ skl '■ francoska tovarna »Simca« je o rietk'a.spoiazurn s Poljskimi oblastmi di vozd vrste »Aronde«. Tu- toliv ^ naročila pred kratkim prav L0 avtomobilov pri tej tovarni. Francoski gospodarstveniki se ne zadovoljujejo z začasnimi ukrepi vlade, s katerimi naj bi se Francija izkopala iz sedanjih finančnih in gospodarskih težav. Prepričani so, da bo trenutne težave, kakor n. pr. poravnavo dolga v Evropski plačilni zvezi, ki zapade 15. junija, prebrodila brez posebnih težav. Tudi obresti, ki jih mora Francija plačati 30. junija za ameriška in kanad ska posojila, bo gotovo plačala. Toda gospodarstveniki si postavljajo vprašanje: Kaj pa potem? Francosk. finance in francoska zunanja trgovina potrebujejo temeljitejše ukrepe na daljši rok, ako hočejo ozdraveti. Zakaj je francosko gospodarstvo zašlo v takšno zagato? Poleg velikih izdatkov za vojno v Alžiru je morala dr žava poravnati stroške za vojaški nastop ob Sueškem prekopu; nadalje se je uvoz lansko leto v Francijo povečal kar za 255 milijard frankov v primerjavi z letom 1955. Francija je uvozila za 66 milijard frankov več živil, samo pšenice za 52 milijard. Letos kaže leti na bolje in ta izdatek bo lahko odpadel. Za uvoz premoga in petroleja so morali Francozi lani plačati okoli 50 milijard več kakor leta 1955, ker so se brodarine zaradi prekinitve plovbe skozi Sueški prekop povišale. Ta izdatek se bo lahko zdaj znižal, ker so brodarine zopet padle. Poleg tega se Francozi že pogajajo za ureditev plovbe skozi Sueški prekop. Primanjkljaj v zunanji trgovini, ki je znašal leta 1955 82 milijard, je lani na-rastel kar na 414 milijard frankov. V času vladne krize in širjenja glasov o razvrednotenju franka so industrije! in drugi uvozniki iz špekulativnih razlogov poskušali uvoziti čim več blaga iz tujine. Vlada je deloma preprečila to špekulacijo s tem, da je od uvoznikov zahtevala da položijo najprej 25% vrednosti nameravanega uvoza, pozneje pa kar 50%. Uvoz v Francijo je v prvih štirih mesecih leta 1957 narastel še za 166 milijard v primeri z uvozom v istem razdobju leta 1956. Francoski gospodarski publicisti svetujejo svojim rojakom, naj predvsem skrčijo potrošnjo nepotrebnega blaga, da bi tako pripomogli k zmanjšanju uvoza. Ven tujega kapitala v Italiji V začetku marca 1948 so v Italiji odpravili prepoved investicij tujega kapitala, ki so jo uveljavili med zadnjo svetovno vojno. V februarju 1956 pa so uvedli z namenom, da bi spodbudili dotok tujega kapitala posebno za primer, kjer gre za investicije za povečanje proizvodnje, znatne olajšave v pogledu zopetnega izvoza naloženega kapitala. Kakor je znano, so bile nove določbe sicer raztegnjene tudi na Tržaško ozemlje, vendar s to omejitvijo, da je tu za tujo investicijo še vedno potrebno posebno upravno dovoljenje vladnega komisarja. Od marca 1948 do konca leta 1956 je bilo investiranih v Italiji skupno blizu 160 milijard lir tujega kapitala. Od tega je odpadlo na čas do konca leta 1954 nad 64 milijard, na leto 1955 nad 35 milijard, na leto 1956 pa nad 59 milijard; v primerjavi z letom 1955 so torej narasle tuje naložbe za blizu 24 milijard ali za okroglih 65%, kar je treba vsekakor pripisati vplivu izdanih olajšav. Po posameznih gospodarskih sektorjih so bile tuje investicije v letu 1956 največje v rudarski in metalurški industriji (8,25 milijard) in v petrolejski industriji (7,82 mil.); slede investicije v električno in elektrotehnično industrijo (5,81 mil.), v finančna podjetja (5,58 mil.), v tekstilno in manufakturno industrijo (3,95 mil.), v kemično industrijo (3,27 mil.), v živilsko industrijo (2,61 mil.), v avto- Akumulacija Gornje Vreme za Iildrocentralo Osp. dolgo jezero, ki bo segalo do mostu pri Ivančjem mlinu vzhodno od Prema. Zajezitvena višina nad morjem je 390 metrov, tako da padec do strojnice znaša okoli 370 metrov. Padavinsko območje akumulacije znaša 334 km2, povprečne letne padavine za obdobje 1919 do 1939 pa 1526 mm. Površina bo znašala 5,45 km2, največja globina bo pri pregradi dosegla 42 m. V jezeru bo okoli 77 milijonov kubičnih metrov vode. Ce pomislimo, da men površina Blejskega jezera 1,4, Bohinjskega pa 3,1 km2, potem vidimo, da bo novo jezero štirikrat večje od blejskega ter tudi precej večje od Bohinjskega. Pregrada bo betonska ter bo njena dolžina na vrhu znašala 376 metrov. Tlačni rov podkvaste oblike s premerom okoli 4 m bo vodil v dolžini 17.150 metrov do vodostana nad vasjo Osp, od koder bo vodila 1022 metrov dolga tlačna cev s premerom okoli 3 m do strojnice. Strojnica bo imela dva agregata po 50 MW, ki bosta lahko proizvajala okoli 200,000.000 kWh električne energije letno, od česar odpade na zimsko energijo okoli 190 milijonov kWh. Instalirana vodna količina, za katero bosta agregata v hidroelektrarni Osp dimenzionirana, znaša 36 kubičnih metrov na sekundo. ša akumulacija). Vodnogospodarska uprava ima zajezitveno koto 390 m za primerno, da voda ne bi ogrožala melioracijskega področja pod Ilirsko Bistrico. Del vodne akumulacije bo rezerviran za oskrbo z vodo in za namakanje. Koprski okraj je sicer z zajetjem na Rižani oskrbel z vodo obširno območje ter višje vasi prejemajo vodo iz manjših vodovodnih naprav in kapnic, vendar vode na Ko- prskem navzlic temu primanjkuje. Rižan^i kot izvir vode je komaj zadostna za vsakodnevne potrebe po vodi, tako da ostane odprto vprašanje, kako preskrbeti vodo za namakanje. Po dosedanjih študijah so bile ugotovljene različne potrebe po vodi na koprskem področju; zato so začeli skupne z Vodnogospodarsko upravo Slovenije izdelovati študijo, ki bo prikazala perspektivno potrebo po vodi, ki bi jo bilo treba odvzemati iz dovodov in odvoda elektrarne Osp. Odtok vode pod elektrarno ima še vedno nadmorsko višino 17 metrov ter ga je zato možno koristno uporabljati za odvajanje v Koper in okolico. Glede odtoka vode v škocijanske jame je Vodnogospodarska uprava sestavila posebno komisijo, ki bo s pomočjo opazovanj pri karakterističnih vodah izdelala predlog o spuščanju potrebnih količin vode v jamo. V komisiji so glavni interesenti, kot so Institut za Kras, uprava Divaških jam, Jamsko društvo, Turistična zveza itd. Skocijanska jama bo celo na boljšem, kot je sedaj, ker bo prejemala vodo tudi ob času, ko je sicer brez vode. Z istočasno elektrifikacijo bo jama postala še posebno privlačna točka za turiste. Hidroelektrarna Osp je kot prva akumulacijska elektrarna Slovenije v planu Izgradnje elektrogospodarskih objektov. Skupni stroški z interkalar-nimi obrestmi so predvideni na 13.3 milijard dinarjev. Ker gre za elektrarno, ki bo dajala vršno energijo, je ekonomski račun navzlic tej vsoti razmeroma ugoden. Hidroelektrarna Osp ni med elektrarnami, katerih gradnjo je preučevala komisija »Jugelexport« (za izvoz električne energije iz Jugoi slavije). Strojnica hidrocentrale Osp. Nad strojnico je videti tlačno cev. Pogodba o Evropski gospodarski skupnosti, ki so jo 25. marca podpisali v Rimu predstavniki Belgije, Nemške zvezne republike, Francije, Italije, Luksemburga in Nizozemske, pomeni začetek daljnosežnih izprememb v gospodarskem in socialnem sestavu velikega dela Zapadne Evrope. Njen pomen bo še povečan, ko se bo enotni trg morda še razširil s pristopom drugih držav, ki sicer nimajo namena, da bi kot članice te skupnosti vstopile v carinsko zvezo navedenih držav, a se bodo verjetno povezale z njo kot avtonomna ozemlja v enotno področje svobodne trgovinske izmenjave. Končno se bodo zaradi naglo naraščajoče potrebe po električni in tehnični energiji v vseh evropskih državah v odločilni meri pričeli pojavljati v doglednem času tudi učinki pogodbe o Evropski atomski skupnosti, ki je bila podpisana v Rimu obenem s pogodbo o gospodarski skupnosti. Prvi začetek gospodarskega zedinje-vanja Zahodne Evrope je bil podan že z ustanovitvijo »Montanske unije«, meddržavne skupnosti na gospodarskem področju železa in premoga. Ta je bila ustanovljena pred petimi leti po zamisli francoskega državnika Schumana. Iz te skupnosti se je pred dvema letoma na sestanku v Messini porodila zamisel, da je treba postaviti temelje za skupno obravnavanje gospodarskih zadev na mnogo širši osnovi. Tako je prišlo do pogodbe o Evropski gospodarski skupnosti oziroma do enotnega evropskega trga. Ta predvideva na področju držav podpisnic skupen notranji trg z ustanovitvijo carinske zveze med temi državami. Temeljni smoter pogodbe je uresničiti enotno, skupno carinsko področje in tako zagotoviti enotne pogoje na ozemlju omenjenih držav za vsakršno proizvodnjo, kolikor prihaja v poštev carinska obremenitev. Ostale določbe pa imajo namen zagotoviti skladnost Gospodarski) zedinjei/aitje Zah. Evrope gospodarske politike in enotnost agrarne politike omenjenih držav, svobodo osebnega kretanja njihovih državljanov na celotnem območju gospodarske skupnosti in pravno možnost njihove zaposlitve v katerikoli izmed navedenih držav, svobodno kroženje kapitala na celem področju in enotno politiko v pogledu kartelov. Nadalje predvidevajo izenačevanje pravnih določb o socialni zaščiti in pospeševanje gospodarskih stikov med evropskimi članicami skupnosti in njihovimi prekomorskimi področji. Do nameravanega enotnega carinskega področja in skupnega trga naj bi prišlo s postopnim odpravljanjem carin. Dvanajstletna prehodna doba naj bi omogočila, da se gospodarstva posameznih včlanjenih držav polagoma prilagodijo novemu položaju. Ta prehodna doba je razdeljena na štiri triletna razdobja, v katerih naj se postopoma uveljavijo potrebne prilagoditve. Prvo triletno razdobje se lahko podaljša za eno ali dve leti. PRVO ZNIŽANJE CARIN ZA 10% Leto dni potem, ko bo pogodba uveljavljena, se bodo carinske postavke za blagovni promet med državami članicami znižale za 10%, po stanju z dne 1. januarja 1957, a v nadaljnjih enajstih letih prehodne dobe se bo zniževanje postopoma nadaljevalo, tako da bo ob koncu prvega triletnega razdobja za vsako vrsto blaga carinska obremenitev znašala največ 75%, ob koncu drugega triletnega razdobja pa največ 50% prvotne carinske obremenitve. Ob koncu dvanajstletne prehodne dobe bodo medsebojne carine popolnoma odpravljene. CARINE NASPROTI DRUGIM DRŽAVAM Nasproti drugim državam bo carinska zveza Evropske gospodarske skupnosti uveljavila novo enotno carinsko tarifo. Postavke te tarife bodo določene po povprečju dosedanjih carinskih postavk vseh včlanjenih držav, toda s to omejitvijo, da bodo surovine obremenjene največ s 3% in polizdelki največ z 10% vrednosti blaga, dočim se za do-gotovljene izdelke, ki bodo razdeljeni v dve skupini, predvideva najvišja carinska obremenitev v višini 15-25%. Tudi za carinske postavke te nove skupne tarife predvideva pogodba postopno uveljavljanje z zniževanjem ali zviševanjem sedanjih avtonomnih postavk posameznih držav podpisnic, in sicer tako, da bodo razlike med postavkami nove skupne tarife in sedanjimi avtonomnimi postavkami v prvem triletnem razdobju zmanjšane za 30%, v drugem triletnem razdobju za nadaljnjih 30%, do poteka dvanajstletne prehodne dobe bodo pa povsem izginile. Tiste postavke sedanjih avtonomnih tarif, ki se od bodočih zveznih postavk ne bi razlikovale za več kot 15%, bodo pa nadomeščene z novimi postavkami že po preteku štirih let od dneva, ko bo pogodba uveljavljena. Posebne določbe urejajo vprašanja agrarne politike, ki naj se v dvanajstletni prehodni dobi postopoma poenoti. Predvidevajo se skupne norme za omejitev posledic medsebojne svobodne konkurence na tem področju, skupni ukrepi za stabilizacijo uvoza in izvoza, kontingenti ali sporazumno odrejene minimalne cene za poljedelske proizvo- de in po potrebi tudi omejitve svobodnega uvoza. V pogledu prometa finančnega kapitala predvideva pogodba, da se na posameznih področjih še veljavne omejitve odpravijo že v teku prvega triletnega razdobja in da se devizna politika postopoma koordinira, vendar dopušča posameznim državam pravico uvedbe obrambnih ukrepov, če bi svobodni pro met kapitala povzročal motnje na njihovem področju. Pri načelno svobodnem prometu blaga na področju skupnega trga predvideva pogodba prepoved vsakršnih kartelnih sporazumov med podjetji ali tudi združbami podjetij, t. j. sporazumov, ki bi neposredno ali posredno služili enostranskemu odrejanju nabavnih ali prodajnih cen, občim interesom škodljivim omejitvam proizvodnje ali prodaje, zadrževanja tehničnega napredka in razvoja ali pa omejevanje novih investicij na področju skupnega trga. POSEBEN EVROPSKI SOCIALNI SKLAD Pogodba predvideva nadalje ustanovitev posebnega Evropskega socialnega sklada iz katerega naj se dajejo finančni prispevki posameznim državam članicam ali njihovim javnim ustanovam, ki bi v zvezi z nastajajočim novim stanjem morale strokovno preobraževati ali pa tudi krajevno premeščati delovne moči ali izplačevati podpore v času preusmerjanja ali omejevanja proizvodnje. Druga skupna denarna ustanova naj bi bila Evropska Investicijska banka, ki naj bi s privatnim kapitalom in z lastnimi sredstvi finansirala izvedbo načr- hodnje leto. Letošnjega sejma prometnih sredstev se ni udeležil noben raz stavijalec iz tako imenovanih vzhodnih držav, vendar so nekateri že zagotovili svoje sodelovanje v prihodnjem letu, Za sejem prometnih sredstev je pred stavljalo ugodno okolje dejstvo, da je jugoslovanska vlada postavila zdaj v ospredje svojega gospodarskega progra ma tudi zboljšanje prometnih razmer in sicer ne samo na železnicah, temveč tudi na cestah. Hkrati so bile odobrene znatne olajšave za uvoz osebnih avtomobilov; odpravljen je bil koefi cient. Olajšan je bil tudi uvoz motornih vozil, ki jih prejmejo Jugoslovani v dar. Jugoslovanska podjetja tudi o mogoča jo potrošnikom nabavo vozil na obroke. Ni dvoma, da so v novih raz merah dana tudi jamstva za uspeh podobnega sejma, ki bo v prihodnjem letu. MOTORIZACIJA LJUBLJANE Potniki, ki prihajajo na obisk v Ljubljano, opazijo takoj, da postaja promet z motornimi vozili po Ljubljani čedalje bolj živahen. Očitno je, da se Slovenija naglo motorizira. K temu bodo še bolj pripomogle najnovejše olajšave, ki jih je odobrila vlada glede uvoza osebnih motornih vozil iz tujine. Promet z motornimi vozili je postal bolj živahen deloma tudi zaradi prisotnosti večjega števila tujih turistov: POVPRAŠEVANJE PO MOTORNIH KOLESIH NA BLIŽNJEM VZHODU Tovarne motornih koles v Niirnber-gu prejemajo iz držav Bližnjega vzhoda vedno več naročil za motoma kolesa. Povpraševanje po angleških kolesih u-pada iz političnih razlogov, ker so An gleži zaradi sueškega spora nepriljubljeni. Kupci na Bližnjem vzhodu se zanimajo za močnejša motorna kolesa, medtem ko je povpraševanje po mo pedih (kolesih s pomožnim motorjem) manjše, ker ta kolesa ne zmagujejo strmin. MED HAJFO IN ROTTERDAMOM ZNIŽANE BRODARINE. Izraelsko. pq morska družba »ZIM« je znižala brodarine za promet med Rotterdamom in Hajfo. Znižanje znaša 1,20 dolarja za tono ali kubični meter. , GOSPODARSTVO* ob tržaškem velesejmu Za časta tržaškega velesejma (od 23. junija do 7. julija) bo »Gospcdaistvo« izšlo dvakrat. Naš list bo objavil obsežna poročila o poteku te važne tržaške gospodarske prireditve. Pozivamo trg;n-ce in druga podjetja, ki hočejo to priložnost izkoristiti za učvrstitev svojih poslovnih zvez, da pravočasno naročijo zadevne oglase. nn nase I I I nenoe tov za dviganje gospodarstva v manj razvitih področjih, za modernizacijo podjetij ali za njih preusmeritev na drugačno proizvodnjo in vobče za izvedbo načrtov, ki bi služili skupnim interesom in zahtevali mnogo kapitala. TUDI ČEZMORSKE DEŽELE V SKUPNOSTI Izvenevropska ozemlja Belgije, Francije, Italije in Nizozemske bodo po pogodbi povezana z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Carine pri uvozu iz teh dežel bodo povsem odpravljene, te dežele same pa bodo smele pobirati carino od blagovnega prometa z evropskimi pod ročji, če bi njih gospodarski razvoj to zahteval. Poseben sklad za pospeševanje gospodarstva teh prekomorskih ozemelj bo ustanovljen iz prispevkov vseh držav članic gospodarske skupnosti. Prispevale bodo Nemčija in Francija po 200 milijonov, Belgija in Nizozemska po 70 milijonov, Italija 40 milijonov in Luksemburg 1,25 milijona; skupaj torej 581,25 milijonov dolarjev. ORGANIZACIJA UPRAVE Evropska gospodarska skupnost bo imela svoje ustavne organe, namreč skupščino, ki jo bodo tvorili odposlanci parlamentov posameznih držav članic, svet gospodarske skupnosti, v katerem bodo zastopane vlade posameznih držav, vsaka po enem predstavniku, in devetčlansko komisijo gospodarske skupnosti. V tej bosta verjetno po dva člana iz Nemčije, Francije in Italije, po eden pa iz Belgije, Nizozemske in Luksemburga. Ta ustavni ustroj je podoben notranjemu ustroju privatnoprav-ne delniške družbe. Pogodbi o Evropski gospodarski skupnosti in o atomski skupnosti še nista bili odobreni v parlamentih držav podpisnic. V teh parlamentih so tudi močne skupine, ki pogodbam nasprotujejo. Ob. Ati to lUv-tUa c&asužniit ? Tudi pio Italiji zahtevajo delavci v nekaterih podjetjih ^krajšanje delovnega urnika na 40 tedenskih ur, plače pa naj bi kljub skrčenju delovnega časa ostale neizprenienjene. Nekatera podjetja se seveda upirajo, ker pač računajo, da bodo proizvodni stroški narasti!, če bodo delavci manj delali, a prejemali isto plačo. In vendar imajo delavci prav. Ni dvo ma, da bodo prej ali slej s to zahtevo prodrli. Vprašanje je samo: kdaj in za koliko ur naj se urnik t|krajša. Za podjetja pa se predvsem postavlja vprašanje: kako izvesti ta prehod, da ne pro padejo in da se proizvodni stroški in cene blaga ne povišajo, ako nimajo do volj rezerv. Naravno je, da bodo pomoč za izvršitev tega prehoda Isikala pri državi ter skušala prevreči stroške na vso skupnost. Izpopolnjevanje strojev zahteva skrajšanje delovnega časa predvsem iz so cialnih razlogov. Izpopolnjeni stroj o-lajša človeku delo, hkrati pa tudi skrajša čas, v katerem človek lahko izvrši delo z njim. Ce hočemo v obratu še nadalje ohraniti ljudi približno v Istem številu, ko namestimo nov izpopolnjen stroj, moramo skrajšati delovni čas. Seveda ni to vprašanje tako preprosto ter je povezano z vrsto drugih. Vsekakor moramo biti pripravljeni na razvoj v tej smeri. Bije se pravzaprav pravi boj med človekom in strojem, ki st ga Je človek sam izumil, da bi si olajšal delo in bolje živel. Zato je razumiji vo tudi, da se pojavljajo naspiotniki avtomatizacije, ki gre za tem, da se Iz tovarne človek čimbolj izloči, ker so zaskrbljeni zusodo ljudi, ki jih bo ro bot vrgel na cesto. Modroslovcl opozarjajo pri tem še na drugo vprašanje. Človek naj bi bil v tovarni zaposlen manj ur tudi za to, da bi lahko več časa posvetil samemu sebi, svojim duševnim potrebam in svo ji notranji vzgoji. Sicer ga bosta stroj in tehnika popolnoma obvladala ter zasužnjila. Grozi mu duhovno podivjanje. Opazujte samo naše fante, ko vam včasih kot nori drvijo na motornih vozilih v smrt, ki jih čaka za vogalom, pa boste prišli do zaključka, da človek ne obvlada več stroja, temveč stroj njega. Naša zadruga naj postane člmprej sa mo gospodarsko proizvajalna organizacija v kmetijstvu, kakor je tovarna v industriji; postopoma naj se osvobodi vseh dejavnosti, ki odtegujejo njeno po zornost na druga področja. (Edvard Kardelj na občnem zboru Glavne zadružne zveze v Ljubljani). ZOLI NI HOTEL VLADATI S POMOČJO NEOPAŠISTOV. Demokr-.ščanski senator Zoli je sestavil »enobarvno« vlado, v kateri so bili samo demokristjani razen enega ali dveh strokovnjakov, ki ne pripadata nobeni stranki. Proti takšni vladi so bili socialni demokrati, socialisti, republikanci in komunisti. Sami demokristjani nimajo v parlamentu zadostne večine. Demokratične stranke so se bale, da bo Zoli vladal s pomočjo desničarskih strank to je tudi s pomočjo neofašistov (pristašev italijanskega socialnega gibanja). Zoli je brez posebnih težav dobil večino v senatu. Pred glasovanjem v poslanski zbornici je izjavil, da bo njegova vlada odstopila, ako bi glasovanje pokazalo, da je dobil večino z neofašističnimi glasovi. Pri glasovanju je bilo oddanih 24 glasov več, kakor je znašalo število nasprotnikov. Zanjo so glasovali tudi neofašisti, ki jih je 23; ko so pozneje preverili izid glasovanja, so ugotovili, da je bilo štetje glasov zgrešeno za enega poslanca, čigar glas je bil prištet h glasovom za vlado. Dejansko je torej znašala večina samo 23 glasov, to je točno toliko, kolikor je neofašistov v parlamentu. Senator Zoli je nato s svojo vlado odstopil. Glavni tajnik demokrščanske stranke Fanfani se zavzema za sestavo vlade, v kateri bi sodelovali sredinske demokratične stranke, to je demokristjani, socialni demokrati, liberalci in republikanci. Večina strank se že pripravlja na volitve, ki bodo prihodnjo pomlad. Predčasnih volitev sl stranke ne želijo. NEPOSREDNA POGAJANJA MED AMERICA,NI IN RUSI ZA RAZOROŽITEV. Potek pogajanj za razorožitev v Londonu je pokazal, da se predstavnik Sovjetske zveze Zorin in predstavnik Združenih ameriških držav Stassen rada pogajata na svojo roko. To je zbudilo pri drugih zahodnih državah precejšnjo vznemirjenost, ker se bojijo, da bi se Amerika pogodila z Rusijo, ne da bi upoštevala gledišč Anglije, Francije in Zahodne Nemčije. Italija je navadno na strani Amerike. Kaže, da bi sporazum o razorožitvi obstajal v tem: ustavili bi se ali vsaj omejili poskusi z atomskim orožjem (z bombami); omejilo naj bi se tudi oboroževanje na drugem področju ter začrtali ozemeljski pasovi, kjer bi bila prepovedana graditev vojaških oporišč. DR. SCHAERF SLEDI GRONCHI-JU. že prve izjave novega predsednika Avstrijske republike dr. Schaerfa, ki pripada socialistični stranki, so pokazale, da bo novi predsednik posegal neposredno v avstrijsko javno življenje. Dr. Schaerf se noče zadovoljiti z golo reprezentanco države. Novi predsednik je izjavil, da mora pri nameščanju državnih uradnikov odločati njihova sposobnost in ne razna politična priporočila. Mesta naj bi se javno razpisala kakor na Angleškem. Predsednik se je pridružil pozivu znanstvenikov, naj se poizkusi z atomskimi in vodikovimi bombami prenehajo. Kancler (predsednik vlade) ing. Raab je proti poseganju predsednika republike v javne zadeve, češ da mora o njih odločati vlada. Doslej je bil v vladnih krogih najmočnejša osebnost prav kancler Raab. Ta se tudi boji, da bi ravnanje predsednika dr, Schaerfa poslabšalo položaj katoliške ljudske stranke v vladi. Socialisti poskušajo pridobiti zase tudi katoliško usmerjene ljudi ter so sami postavili zahtevo, da se odnosi z Vatikanom uredijo s konkordatom. Znano je, da tudi sedanji predsednik Italijanske republike Gronchi rad posega v javno življenje in da je zaradi tega prišel tudi v spor z bivšim ministrom Martinom in senatorjem Sturzom. Te dni prispe na Dunaj nemški kancler Adenauer. ZOPET SPOR MED FRANCIJO IN TUNISOM. Molletova vlada je odpovedala Tunisu finančno pomoč, češ da noče podpirati Tunisa, ki hujska Arabce v Alžiru. Vlada v Tunisu je odgovorila z zahtevo, da morejo oditi s tuniškega ozemlja zadnje francoske čete, da bo tako Tunis res popolnoma neodvisen. Prišlo je do manjših spopadov med obema vojskama, ki so zahtevali okoli 10 človeških žrtev. ZAČETEK VOLILNE AGITACIJE V ITALIJI. Nekatere italijanske stranke so se že pričele pripravljati na volitve. Tako je komunistična stranka poslala v Trst prof. Tondija, ki je predaval tudi na Opčinah o »prodiranju klerikalizma v italijansko javno življenje«. UTRUJENOST V PARIZU? Poročila iz Pariza pravijo, da je želja, da bi se krvava borba z Alžirci prenehala in začela pogajanja, zajela tudi nepolitične kroge med profesorji, duhovniki in višjimi oficirji.. Vprašanje Je, ali bo nova vlada, ki jo je sestavil radikal Bourges-Maunoury s pomočjo socialistov in de Gaullovih socialnih republikancev, lahko krenila na novo pot, ki jo zahteva javno mnenje. Značilno je, da je minister za Alžir ostal Lacoste, ki je pristaš močne roke; vojni minister je postal Mr. Morice, ki se je ločil od Mendes-Francea zaradi njegove popustljivosti nasproti Arabcem. v Alžiru so Evropejci med demonstracijami proti Arabcem ubili 12 muslimanov. NEMCI ŠE VEDNO V SOVJETSKI ZVEZI? Med Z. Nemčijo in Sovjetsko zvezo bi se morala 15. junija pričeti trgovinska pogajanja. Pogajanja je predlagala Sovjetska zveza. Medtem se je razširila vest, da je v Rusiji še vedno več tisoč Nemcev na prisilnem delu. Na sovjetski predlog, da bi se pričela trgovinska pogajanja, je nemška vlada odgovorila, naj Rusi prej vrnejo nemške ujetnike. Po zadnjem Adenauerjevem obisku v Moskvi je Sovjetska zveza vrnila 9.000 Nemcev, ki so jih obsodila sovjetska sodišča zaradi vojnih prekrškov. ŠVEDSKI OBISK V JUGOSLAVIJI. Predsednik švedske vlade, ki je hkrati predsednik socialnodemokratske stranke, Tage Erlander se je na poti iz Grčije ustavil več dni v Jugoslaviji. Glede evropskega enotnega trga je v Beo gradu izjavil, da bi bilo potrebno sodelovanje med članicami enotnega trga in drugimi državami, ki niso organizirane v tej gospodarski skupnosti. Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič je na uradnem obisku na Norveškem. Za obnovo italijansko-jugoslovanske trg. pogodbe Italijansko - jugoslovanska trgovinska pogodba je zapadla 31. marca ter je bila podaljšana za 3 mesece, to je do 31. junija. Prve dni tega meseca se je v Rimu sestala italijansko-jugoslovanska mešana komisija, ki proučuje pogoje za obnovitev trgovinske pogodbe, hkrati pa za nov plačilni sporazum. Ta naj bi se vskladil z najnovejšimi spremembami italijanskega deviznega režima, ki predvideva zamenljivost italijanske lire za druge vrste valute ter spreminja dvostranski kliring v večstranskega. Jugoslavija želi, da se dosedanji dvostranski kliring izpremeni v večstranskega, tako da bi lahko italijanske lire, ki bi jih pridobila z izvozom jugoslovanskega blaga, uporabila za kupčije na drugih trgih. Takšne sporazume sta sklenila z Italijo že Vzhodna Nemčija in Egipt. Rimski gospodarski list »11 Globo« pripominja, da so se trgovinski odnosi med Italijo in Jugoslavijo okrepili in da se odpirajo možnosti še nadaljnje učvrstitve. Zato je sklenitev takšnega plačilnega sporazuma možna. Z jugoslovanske strani tudi nagla-šajo, da uporaba potrošnega blaga v Jugoslaviji čedalje bolj napreduje in da je tako dana možnost za povečanje uvoza potrošnega blaga iz Italije. Že sporazum o dobavi industrijske opreme, ki se zdaj izvaja, je omogičil povečanje italijanskega izvoza v Jugoslavijo. Jugoslovani želijo, da se uvoz v Italijo bolj sprosti in odpravi kontin-gentiranje nekaterih vrst blaga, zlasti pa živine. RAZVOJ TRGOVINE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO V ZADNJIH LETIH V letu 1956 je Italija po italijanskih podatkih uvozila iz Jugoslavije za 32 milijard 335 milijonov lir blaga, to je mnogo več kakor prejšnja leta. Tako je uvoz leta 1955 znašal 19 milijard, leta 1954 pa 24 milijard in pol. Izvoz iz Italije pa je nazadoval in leta 1956 dosegel 29 milijard in pol (leta 1955 pa 38 milijard in pol in leta 1954 17 milijard in pol). Leta 1954 je bila italijanska trgovina nasproti Jugoslaviji pasivna za dve milijardi, medtem ko je leta 1955 bila aktivna za 14 milijard; lansko leto je bila Italija nasproti Jugoslaviji zopet pasivna za približno 3 miiljarde. V razvoju italijansko jugoslovanske trgovine je v zadnjih letih nastal za Jugoslavijo primanjkljaj 11 milijard lir. Pri pogajanjih gre tudi za to, kako bi Jugoslavija poravnala to razliko. Vsekakor Jugoslovani želijo povišati svoj izvoz. m.......... Važne carinske olajšane v Jugoslaviji Zvezni izvršni svet v Beogradu je sprejel uredbo o carinski tarifi za blago, ki ga državljani prinašajo ali prejemajo iz tujine. Uredba vsebuje vrsto carinskih olajšav. Jugoslovanski državljani bodo oproščeni plačevanja carine, ako vrednost blaga ne presega 50.000 dinarjev, če posamezne vrste blaga ne presegajo potrebe enega samega gospodinjstva. Za vrednost nad 50.000 dinarjev je treba plačati redno carino, in sicer za vrednost, ki presega to vsoto, oziroma potrebe posameznega gospodinjstva. To velja tudi za blago, ki ga prinašajo v Jugoslavijo tuji državljani jugoslovanskega porekla in jugoslovanski državljani z bivališčem v tujini, kadar prihajajo na obisk k sorodnikom v Jugoslavijo. Ti lahko prenesejo, ne da bi plačali carine blaga v vrednosti do 150.000 dinarjev. Tudi prejemniki darilnih pošiljk iz tujine ne bodo plačali carine za darovano pošiljko, katere vrednost ne presega 20.000 dinarjev. Takšna olajšava se lahko izkoristi enkrat v 3 mesecih. Carina se ne plača za predmete, ki služijo za osebno uporabo domačih in tujih potnikov, za blago, ki ga prinašajo jugoslovanski državljani ob premestitvi iz inozemstva in blago, ki ga podedujejo jugoslovanski državljani in prejmejo iz inozemstva. Carine so oproščena tudi zdravila na podlagi zdravniškega recepta, rabljeni predmeti za potrebe gospodinjstva (enkrat na mesec) itd. * v Po mnenju omenjenega rimskega lista ne bi bilo treba postavljati pri sedanjih pogajanjih posebnih zahtev, ker poteka trgovinska izmenjava normalno, ter je dobro vpeljana. RAZGOVORI V RADOVI Uprava padovanskega velesejma polaga veliko važnost na stike z jugoslovanskimi podjetji. Letos so na sejmu posvetili en dan italijansko-jugo-slovanskim gospodarskim odnosom. Ob tej priložnosti so se sestali predstavniki Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu s predstavniki Jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Beogradu. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik rimskega ministrstva za zunanjo trgovino dr. Ferrone. z jugoslovanske strani so bili poleg predstavnika komiteja za zunanjo trgovino Ivice Gretiča predsed£ nik jugoslovansko-italijanske zbornice v Beogradu ing. Kneževič in drugi člani izvršnega sveta. Dr. Ferrone je ugotovil, da se italijansko-jugoslovanska izmenjava razvija ugodno; saj je v prvih štirih mesecih tega leta dosegla vrednost 22,6 milijarde lir (lansko leto samo 17,8 milijarde lir). Gotovo je, da bo celotna izmenjava v tem letu dosegla lansko. Italijanski izvoz predstavljajo predvsem mehanične industrije (23°/o) in železarski proizvodi (16%), nadalje kemični in tekstilni, gorivo, gumijasti izdelki itd., medtem ko uvaža Italija iz Jugoslavije predvsem les (31%), živino in meso (16%) in druga živila. Na mnogih področjih so po mnenju dr. Ferronea še dane možnosti za nadaljnji razvoj. Govornik je omenil tudi sporazum o dobavah industrijske opreme Jugoslaviji. Ing. Kneževič je omenil, da želi Jugoslavija še povečati izmenjavo z Italijo. V tem smislu delujeta tudi zbornici v Milanu in Beogradu, ki sta dali že marsikatero pobudo, tako glede tržaškega obmejnega sporazuma kakor tudi glede zračne proge Milan-Beograd. Predstavnik komiteja za zunanjo trgovino se je pridružil tem izvajanjem. Ob tej priložnosti so omenili tudi predlog trgovinske zbornice v Turinu, da bi se plačilni sporazum tako dopolnil, da bi lahko srednja italijanska industrija dobavljala Jugoslaviji svo-je izdelke v okviru sporazuma o dobavah industrijske opreme. V tem smislu je govoril tudi Dr. Dalla Volta, pod-perdsednik Italijansko-jugoslovanske zbornice v Milanu. Moskovska »Pravda« je te dni ostro napadla ameriškega publicista Johna Guntherja, ki je nedavno prepotoval Sovjetsko zvezo in objavil svoje vtise v velikih zahodnih listih. »Pravda« očita Guntherju, da z ene strani prizna, da je Sovjetska zveza na gospodarskem področju močno napredovala, z druge pa trdi, da v Rusiji ne vlada socializem. Glede na to polemiko naj navedemo nekaj Guntherjevih ugotovitev o razvoju turizma v Sovjetski zvezi. Temu a-meriškemu publicistu je ameriški poslanik v Moskvi g. Bohlen po svojih zvezah odprl pot na najrazličnejše diplomatske prireditve, katerih se udeležujejo današnji sovjetski prvaki. John Gunther omenja, da sovjetski cariniki na meji ne pregledujejo prtljage tujim potnikom. V hotelih ne zahtevajo vedno od turista potnega lista; pač pa mora turist, ako hoče potovati na svojo roko iz Moskve na deželo svoje potovanje prijaviti oblastem. Sovjetsko zvezo obiskuje čedalje več Američanov; lani jih je bilo 2700, letos jih bo še več. V Sovjetski zvezi so spoznali, da je turizem donosen. V Ameriki prejmeš laže sovjetski vizum za potovanje v Sovjetsko zvezo kakor a-meriški potni list. V Sovjetsko zvezo odpotuješ lahko z vlakom ali z letalom. Sovjetska družba »Aeroflot« uporablja tudi na potniških progah letala na reaktivni pogon. Brzina na ruskih domačih in mednarodnih progah narašča. Iz Prage v Moskvo prispeš z letalom prej kakor v dveh urah, a iz Moskve v Peking v 10 urah. Varnost na sovjetskih Devizne spremembe v FLRJ Z veljavnostjo od 21. junija dalja se bodo storitve mednarodnega prevoza in druge storitve v mednarodnem blagovnem prometu (spedicijske storitve, zavarovanje, kakovostna in količinska kontrola blaga, storitve pomorskih agencij, telegrafske in telefonske storitve) plačevale domačim (jugoslovanskim) gospodarskim organizacijam, ki te storitve opravijo, v dinarjih, ne glede na to, ali jih opravijo doma ali v tujini. Če opravijo te storitve tuja podjetja, se jim te storitve plačajo s tujimi plačilnimi sredstvi, kupljenimi neposredno od Narodne banke po obračunskem tečaju. Po dosedanjih določbah so morali izvozniki in uvozniki plačevati domačim prevoznim podjetjem in Državnemu zavarovalnemu zavodu storitve v mednarodnem prometu v devizah. Da bi pa mogla ta podjetja tudi v bodoče plačevati svoje obveznosti v inozemstvu, je Komite za zunanje trgovino že izdal odredbo o povečanju dela doseženih tujih plačilnih sredstev, ki se jim prepuiča na prosto razpolago. Od 30. maja dalje plačuje Narodna banka 100%-no premijo na uradni tečaj (torej n. pr. 600 din za dolar, 960 din za 1000 lir itd.) za tuja plačilna sredstva, ki jih pridobijo domače, jugoslovanske fizične in zasebne pravne osebe na kakršni koli podlagi, druge osebe pa na izseljeniška nakazila. Od te ugodnosti so izvzeti efektivni denar (gotovina) in čeki na prinašalca, na katere plača Narodna banka samo 33,3%-no premijo, torej n. pr. 400 din za dolar, 640 din za 1000 lir. Če pa iz virajo ti prejemki od realizacije premoženja in premoženjskih pravic iz-seljencev-povratnikov v tujini ali od prihrankov, ki so jih jugoslovanski državljani prihranili od svojih dnevnic, plač in drugih zaslužkov, kakor tudi od štipendij v tujini, plača Narodna banka 100%-no premijo tudi na gotovino in na čeke na prinašalca. Vse te ugodnosti pa ne veljajo za gospodarske organizacije. (Iz Uradnega lista FLRJ št. 21 z dne 22. 5. 1957.) NIKAKŠNIH IZPREMEMB ZA TUJE DRŽAVLJANE Kakor vidite, se omenjene olaišave nanašajo samo na nakazila jugoslovanskim državljanom in organizacijam. Za tujce, ki potujejo v Jugoslavijo s potnimi listi ali obmejnimi izkaznicami, ostanejo v veljavi še nadalje stare olajšave, kakor n. pr. 33,3%-premija, ki omogoča ugodnejšo zamenjavo tuje valute za dinarje, kakor je določa uradni tečaj; tako prejme potnik za 1000 lir 640 dinarjev. letalskih progah je povprečno dobra. Tujega potnika prevzame sovjetska turistična ustanova »Inturist«, ki plača zanj vse stroške razen potnih proti odškodnini 10 funtov šterlingov na dan (1 funt velja okoli 1700 lir). Za ta denar ' dobi potnik najlepšo sobo v najboljšem hotelu in 4-krat na dan hrano; na razpolago ima avtomobil s šoferjem; poleg tega tolmača; dovoljen mu je brezplačen vstop v vse muzeje in podobne ustanove; poleg tega mu »Inturist« da na razpolago 25 rubljev na dan za razne potrebščine. Gunther omenja, da je Moskva zelo čisto mesto in da šteje 4 milijone 800.000 prebivalcev. Z AVTOMOBILOM PO SOVJETSKI ZVEZI Sovjetska potovalna agencija »Inturist« je objavila v zunanjem svetu, da je zdaj mogoče tudi v Sovjetski zvezi potovati z lastnim avtomobilom. Vendar mora biti v takšnem avtomobilu na razpolago eno mesto za tolmača »In-turista«. Tuji turisti se lahko vozijo z lastnim avtomobilom na turi Brest Li-tovsk, Minsk, Smolensk, Moskva (13 dni) in Brest Litovsk, Minsk, Smolensk, Moskva, Tula, Orel, Kursk, Harkov, Simferpol do Jalte in nazaj (27 dni). BULGANIN IN HRUŠČEV NA FINSKEM. Po večdnevnem obisku Bulga-nina in Hruščeva na Finskem je bil potrjen splošni finsko-sovjetski sporazum med obema državama iz leta 1948; hkrati pa so se državniki dogovorili, da se bo trgovinska izmenjava med o-bema državama v letu 1957 povečala za 100 milijonov rubljev. Od socializma do sovjetskega turizma Blagovni denar naj prepreči inflacijo Svojevrstne naloge tržaškega gospodarskega odbora44 Predstavnik »Gospodarskega odbora« v Trstu nam je prinesel izjavo tega odbora o vprašanju višanja plač in po-draževanja blaga. Ker naši javnosti ni dovolj znano delovanje tega odbora, smo zastavili predstavniku nekaj vprašanj, da bi nam osvetlil vso zadevo. Vprašanje: Kakšna organizacija je »Gospodarski odbor«? Odgovor: Predvsem je treba ugotoviti, da »Gospodarski odbor« ni nobena organizacija in še najmanj politična organizacija, ampak je svobodna skupina ljudi, ki se bavijo z gospodarskimi vprašanji in propagira zaključke, do katerih je prišel na podlagi proučevanja in razprav. Vprašanje: Kakšna gospodarska načela zagovarja »Gospodarski odbor?« Odgovor: Gospodarska teorija, ki jo zagovarja »Gospodarski odbor«, ima svojo podlago v spoznanju, da je izmenjava proizvodov (torej trgovina) osnova gospodarskega sistema ter da je gospodarski sistem osnova družabnega reda. Trgovina je ali individualna ali kolektivna. Osnova kapitalističnega gospodarskega sistema je individualna (torej zasebna) trgovina, socialistična pa kolektivna trgovina. Državna trgovina še ni kolektivna pa tudi ni več individualna, je torej prehodna faza med individualno in kolektivno. Vprašanje: Katero je osnovno načelo vašega gospodarskega gibanja? Odgovor: Za zdravo zasebno trgovino je potrebna zlata valuta (ki pomeni višek in obenem konec materialnega denarja), ki pa je dobila smrtni udarec že med prvo svetovno vojno. Osnovni predlog »Gospodarskega odbora« je denarna preobrazba, in sicer, da se bivša zlata podlaga papirnatih bankovcev nadomesti z blagovno podlago. Blagovni denar pa ni blago, kakor si marsikateri naivnež to predstavlja, ampak je pravi denar. Kakor morska riba ni morje, ampak riba. Vprašanje: Kdaj se je pojavila ideja o blagovnem denarju? Odgovor: Teorija blagovnega denarja je stara že 40 let. Rodila se je v Moskvi v dobi ruske revolucije. In prav zaradi tega, ker denarna reforma seveda ne 'predvideva odprave denarja, ni bila ta teorija všeč boljševikom, ki so hoteli tedaj denar sploh odpraviti in ki so napravili tozadevno že nekaj ponesrečenih poizkusov. Začeli so n. pr. brezplačno deliti mleko za otroke in odpravili so poštne znamke. Prva skupina pristašev blagovnega denarja se je leta 1921 pojavila med idrijskimi rudarji, druga istega leta v Mirnu pri Gorici med tamkajšnjimi čevljarji. Leta 1925 se je oblikoval v Trstu odbor, ki je imel redne tedenske sestanke, katerih so se udeleževali med drugimi tudi Ivan Vovk, Karel Širok, slikar Sirk in Karel Vovk. Deset let pozneje je bil ustanovljen takšen odbor tudi na Dunaju, a po drugi svetovni vojni v Trstu. Vprašanje: Ali ste to svojo teorijo praktično preizkusili? Odgovor: Prve priprave za ustanovitev »menjalne zadruge« so bile napravljene leta 1924 v Divači, medtem ko se je zadruga formalno ustanovila leto pozneje v Trstu. Fašistična policija je zadrugo sabotirala na ta način, da je nekaterim odbornikom »svetovala«, naj ne zahajajo na odborove seje. Zadruga ni mogla zaradi tega razviti svojega delovanja in je zaspala. Druga menjalna zadruga je bila nekoliko pred Hitlerjevo zasedbo ustanovljena na Dunaju. Razume se, da so jo nacisti zadušili. Sam po sebi se je v razvoju Gospodarskega odbora razvil nek nov način kolektivnega vodstva, ki izhaja iz načela, da ni število glasov odločilno za sprejem nekega predloga, ampak pravilnost predloga samega, tudi če ga zagovarja manjšina ali pa celo en sam; zaradi tega nima nobene važnosti število navzočih na sestanku, ker vsak član lahko predlaga spremembe tudi izven sestanka in tudi potem, ko je bil kak predlog že na sestanku sprejet. Vprašanje: Ali ni glede na njeno starost teorija blagovnega denarja vendar le premalo znana? Odgovor: Ne, ker se ljudje pač zelo brigajo za denar, prav nič pa ne za denarne teorije. Sicer pa ni bilo uresniče- nje predlagane denarne preobrazbe do zdaj še neobhodno potrebno, dokler se za silo lahko gospodari s starim denarjem, to je dokler razvrednotenje denarja ni bilo tako veliko in nevarno, kakor postaja danes. Zadeva denarne preobrazbe postaja torej šele sedaj aktualna ; fatalno je tudi »Gospodarski odbor« šele sedaj prišel do praktičnega načrta za uresničenje blagovnega denarja, načrta, ki je zajet v objavljenem »Predlogu«. Morda se bo kdo od naših čifateljev spomnil, da je pobudnik »Gospodarskega odbora« in praktične uporabe blagovnega denarja branil to svojo zamisel v svoji knjigi »Idealizem«, ki je izšla malo po prvi svetovni vojni v Trstu. Ta svoj načrt je predložil tudi sovjetskemu gospodarstveniku Antonu Bogdano-vu, profesorju ekonomije v Moskvi leta 1917. PREDLOG GOSPODARSKEGA ODBORA za zvišanje plač, ki ne bo povzročilo podraževanja. Kakšno korist imamo od višanja plač, dokler se ničesar ne ukrene proti neprestanemu dviganju blagovnih cen? In kako naj bi se blagovne cene ne dvigale, ko se vendar pomnožijo proizvodni stroški vsakokrat, ko se zvišajo plače? Ako hočemo, da bodo cene ostale stalne, ne smemo torej pomnoževati proizvodnih stroškov, kar pomeni, da ne smemo višati plač na račun proizvodnje, temveč, da moramo poiskati denar za zboljšanje plač izven nje. Kje vzeti ta denar, ko vlada danes deflacija, kar pomeni, da je v prometu več blaga kakor denarja. Če je premalo denarja, potem ga je treba izdati še toliko, da bo nastalo ravnotežje med blagom in denarjem. In prav ta denar je treba porabiti za zboljšanje plač, in sicer tako, da DRŽAVNI DENARNI ZAVOD takoj povrne proizvodnim, državnim in drugim upravam ves denar, ki ga bodo na njegov (t. j. Državnega zavoda) račun izplačevale kot povišek plač, pokojnin in podpor. Gospodarski odbor A. TRIESTE Ubtanmljena lata 191S IMPORT-EXPORT 0o° 2aloga Slaga za žen&ke in moiike oSleke in podloga O O O TRST- RIVA TRE NOVEMBRE 9 TEL. 24-863 TELEGRAM!: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE Vozni red avtobusov za Jugoslavijo Proga: Trst - Postojna - Ljubljana Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsako sredo, soboto in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - Ljubljana) Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsak torek, četrtek in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (SAT) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek. Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RIBI) Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 (AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje - Kozina Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 (AUTOVIE CARSICHE) S. A. T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih in nedeljah Odhod Prihod 7.30 TRST 19.20 8.35 SEŽANA 18.15 8.50 SENOŽEČE 18.00 9.25 POSTOJNA 17.25 10.30 LJUBLJANA 16.20 Prevažajo se samo potniki, ki potujejo preko meje. Dnevna proga od 1. maja do 30. septembra 1957. Nadaljevanje do Bleda od 16. junija do 15, septem bra. »AUTOVIE CARSICHE« — TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA 7.00 odhod TRST prihod 10.45 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odh. 9.00 Vozi vsako sredo in soboto. Proga: Trst — Opčine — Sežana V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in vsako soboto ob 7. in 15.30 (SAT/SARA) — vsak ponedeljek in vsako nedeljo ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAVNIK) Odhod iz Sežane vsak petek in soboto ob 9.30 in 18.30 (SAT/SARA) — vsak ponedeljek in vsako nedeljo ob 14.30 (SLAVNIK) PROGA TRST — FERNEČE Odhodi s Trga Liberta Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55. Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.11, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30. Odhodi s Femeč Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, 14.05, 15.40, 18.55. Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40, 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50, 20.20, 20.50, 21.45, 23.10. — IMNAII! ZLATARNA — lllikolj' Kand - TRST Gampo S. Giacomo 3 - tel. 95-8G1 Dre najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vso prilike = „visia _ TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Oglasi ŠIVALNI STROJ SINGER, z okr. g Hm čolničem, poglobljiv, druge roke 16.000 lir. Diamant luksuzen, nov, z leseno omaro; drugi »cikcak«, jamstvo 25 let. Sprejemamo popravila in izvršujemo predelave. Izdelava solidna. Trst, ul. Manzoni 4, tel. 96-925. GOSTILNA FUM JL REPENTABOR DOMAČA KUHINJA^tT PRISTNA VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentaborl B L E D Hrasti! Motel (Toplice BLED ŠT. 17 nudi svojim gostom prijeten oddih. 320 postelj - lastno kopališče - termalno kopališče - čolni - jadrnice - tenis — Predsezonske cene od 1240 do 1840 din. V sezoni cd 1550 do 2330 din. Po sedemdnevnem bivanju 10 odstotkov popusta. Motel - &$led največje gostinsko podjetje Vas; vat’ v sezoni 1957. Dancing - casino - bar - restavracija j prvorazredne sobe in kuhinja. Penzion v predsezoni od 930 din dal J do 1230 din. V juliju in avgustu 1350 din dalje do 1550 din. Tel. 338 BleB HOTEL KRIM - Bled Telefon 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, ske Alpe in Karavanke. Cene v predsezoni od din 750 do 900. V sezoni od din 950 do 1430. S S S ts £ m S H £ e !§iw m Znižane cene Vam nudi prvorazred i HOTEl« SLOVENSKI DOfrf z dependansama v »Rogaški Slat!n*(' Uspešno zdravljenje jeter, živčevja, oh sti, diabetisa ter črevesnega katarja : svetovno znano Rogaško zdravil111' slatino. Dnevni penzion od 650 do 950 din 1 predsezoni od 1. maja do 30. juniP Na vprašanja odgovarjamo takoj. Telefon št. 8. Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v • Hotelu SOČA ROGAŠKA SLATINA, z dependansami hotel SONCE, hotel FOŠTA, hotel SLATINSKI DOM in hotel BELLEVUE. C: ne penzionu v predsezoni in po sezeni od din 570 do SCO. Cene v sezoni I' nij, julij in avgust) od din 700 do 1100. Skupno 165 postelj, hladna in topla koča voda in druge hotelske udobnosti. zi PORTOROŽ - RESTAVRACIJA -a- a |T113 A IN KAVARNA JA.UIxA.lM v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan S°[ na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zju^, Obiščite GOSTILNO v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut,1 lična domača in istrska vina po zmernih cenah. B OHIŠIJ Biser slovenskih letovišč Vas vabi, ‘ preživite svoj letni odmor v udeb* opremljenih hotelih, kjer boste v£ stransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1050 din. Izven sezone od do 850 din. - -- ■ ^ Hotel JEZERO 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone oi do 765 din. Hotel BELLEVUE 130 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone do 765 din. — ■ ........ ... I Hotel POD VOGLOM 70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone od 550 do 980 v vesmll SBOE2. TRST . ULICA PABIO FILZI *T. t«tl. - TELEFON ST. !••«« grDrrpspomRSKEGA zdruzknja ®ova draginjska doklada DOKLADA ZA SPEDICIJSKE IN POMORSKE AGENCIJE Ve'3a za tromesečje maj-julij 1957 na-Im s^ec*nja draginjska doklada: ^KADNIKI (mesečno v lirah) • kategorija: , nad 21 let • kategorija: nad 21 let , P°d 21 let •kategorija »A«: nad 21 let 20-21 let 35-20 let 18- 19 let 17- lg let 16- 17 let Pod 16 let 3' kategorija »B«: nad 21 let 20-21 let 19- 20 let 18- 19 let 17- 18 let 16-17 let Pod 16 let 7124,— 7124,— 5369.—. 4628,— 4654,— 3978,— 3991.— 3445,— 3835,— 3250,— 3692,— 2925,— 3393,— 2704,— 2925,— 2483.— 2704,— 2301,— 2236,— 2054,— 3393,— 2925,— 3237,— 2925,— 3146,— 2613,— 2938,— 2301,— 2483,— 2106,— 2340,— 2002,— 1872,— 1755,— DELAVCI Kategorija A nad 20 let 18-20 let 16-18 let Kategorija B nad 20 let 18-20 let 16-18 let pod 16 let Kategorija C nad 20 let 18-20 let 16-18 let pod 16 let Kategorija D nad 20 let 18-20 let 16-18 let pod 16 let DELAVKE Kategorija E nad 20 let 18-20 let 16-18 let pod 16 let dnevno 143.50 139.50 123.50 129.— 125,— 110,— 91.— 122,— 114,— 90,— 71.— 114.50 107.— 84.50 59.— NAVODILA GLEDE IZVAJANJA na uro ZAKONA O KOLKIH 17.93 17.43 Finančno ministrstvo je s svojo okrož- 15.43 nico, ki je v tisku, izdalo navodila glede uporabe zakona o kolkih od 25. jii- 16.12 njja 1953 492, fa navodila so razde- 15 62 Ijena na štiri dele: 1) v prvem je razil 37 laga zakona; 2) drugi del vsebuje spisek vseh aktov in spisov, ki so podvr-15 25 ženi davku o kolkih, čim so izdani; 14.25 3) tretji del se nanaša na listine, ki ni- 11.25 so podvržene obdavčenju ob izdaji, tem-^•^7 veg ie če se uporabljajo; 4) četrti del pa vsebuje listine in spise, ki so opro-ščeni navedenega obdavčenja. Ko bomo 10 56 prejeli omenjeno okrožnico, se povrne-7.31 mo k temu vprašanju, ki zanima vsakega poslovnega človeka. 96.50 81.— 72.50 58.— SMRT. Obveščamo članstvo, da sta v 12.06 zadnjem času umrla dva naša člana go-10.12 stilničarja: Rafael Rešeta iz Trsta in 9.06 Jakob Komar z Opčin. Pogreba so se 7.25 udeležili predstavniki našega odbora. PROSLAVA 50-LETNICE »BALKANA« V Trstu je bilo pred 50 leti (L 1907) tanovljeno Slovensko akademsko »Balkan«, okoli katerega so se j, slovenski visokošolci vrsto let. prizem seveda ni prizanesel društvu. Ij^drugi vojni ni bilo društvo obnov- Bivši Balkanci bodo 29. junija na Stanku v Sežani, kamor prispejo si člani »Balkana« tudi iz jugosla-(Je: Proslavili 50-letnico ustanovitve rustva. ob tej priložnosti bo izšla v mstu brošura, v kateri bo orisan poeti »Balkana« za izobrazbo njegovih žašk°V °l>raml3C> slovenstva na Tr- USPELA RAZSTAVA SREDNJEŠOL-.j, E MLADINE. Nižja srednja šola v Je Pri Sv. Jakobu priredila razsta-0 risb in ročnih del učencev in učenk. ^Ustavljenih risb je čez 250. Razvršče-so po skupinah: tihožitja, geometrij-e m proste kompozicije, slovenska na-ornamentika ter pokrajine. Raz-r avljenih je tudi nekaj okusnih lino-zov. Pod risbami pa se vrstijo ročna re a učenk. Teh je čez 100. Letos je zstava posebno posrečena. O tem pri-a tudi izredno dober obisk. Odprta bo 0 sobote, 15. junija vsak dan od 9. do 12. ure. šOLSKA RAZSTAVA V NABREŽI- !• Razstavo strokovnih industrijskih °' v Nabrežini in Sv. Križu bodo od-Prh v Nabrežini v soboto, 15. junija; 0uprta bo več dni. I , SMRT. V Radovljici na Gorenjskem ,, 1® Umrl prof. dr. Boris Furlan iz Trsta; j. Pokopali so ga v sredo v Ljubljani. Raj-J je nasledil odvetniško pisarno dr. p k Vilfana v Trstu, a se je za časa fa-Slzma preselil v Ljubljano, kjer je po-J stal profesor filozofije prava in socio-1 *°gije na pravni fakulteti. Dočakal je 63 let. J Razite na denar i po Trstu so v obtoku stari italijanski kovanci po eno iiro in 50 stotink, ki niso veljav-^ Ker so približno enake velikosti .kor novi 100-lirski in 50-lirski, jih 1® lahko zamenjati s pravim denar-, iPtn. Dejansko se to tudi dogaja. VEC SLOVENSKIH DIJAKOV NA SREDNJIH ŠOLAH, k zadevnemu po-j r°c^u v zadnji številki dodajamo, da 8,2Je število kandidatov za slovensko Jzjo srednjo šolo povišalo na 152, to \ 1® za eno tretjino v primeri z lanskim i letom; ostali dijaki pojdejo na strokov-' ^ Šole in tečaje. EGIPTOVSKI KONZULAT V TRSTU. Egiptovska vlada je sklenila odpreti v Trstu egiptovski konzulat. STAVKE V TRSTU. Pretekli teden je bilo v Trstu več stavk. V ponedeljek popoldne so stavkali delavci Tržaškega arzenala, v sredo delavci ladjedelnic Sv. Justa, v petek pa so stavkali delavci trgovskih tiskarn. DA BO MANJ PROMETNIH NESREČ. Od 23. do 30. junija bo v Trstu teden prometa. Prireditev ima namen prikazati prebivalcem najnovejše prometne določbe. Ministrstvo za promet je po javnih lokalih dalo nalepiti svarilne slike o prometnih nesrečah. TOBAČNA TOVARNA. Minister za finance je odobril načrt za gradnjo tobačne tovarne v Trstu. V ta namen je podpisal denarno nakazilo. Kakor predvidevajo, bodo začeli z delom čez kakih šest mesecev. Prve cigarete pa bo tovarna proizvedla šele čez dobrih pet let. PROGA TRST — PULI. V Milanu so se te dni sestali italijanski in jugoslovanski predstavniki. Med drugim so strokovnjaki predlagali ustanovitev nove dnevne avtobusne proge Trst-Pulj. V DVOJNI ŠTEVILKI JE IZŠEL »GALEB«, list za našo mladino. S tem je bil zaključen že tretji letnik »Galeba«. Zanimive prispevke so ilustrirali M. Bambič, R. Hlavaty in L. Volk. DO KDAJ KONJUNKTURA V TRŽAŠKIH LADJEDELNICAH? Na občnem zboru Združenja indu-strijcev v Trstu se je predsednik dr. D. Doria v svojem poročilu dotaknil tudi vprašanja zaposlitve tržaške industrije. Omenil je, da je tržaška industrija povezana s pomorstvom; zlasti velja to za ladjedelnice. Danes vlada v ladjedelnicah dobra konjunktura, ki se ugodno odraža tudi na vsem tržaškem gospodarstvu. Ladjedelnicam je zagotovljena popolna zaposlitev do leta 1960. Toda nihče ne ve, kako dolgo bo ta konjunktura trajala. Zato se za 'tržaško gospodarstvo postavlja vprašanje: kaj potem? »La Zona Franca« omenja, da je višji svet za ^javna dela v Rimu odobril za graditev industrijskega pristanišča v Ravenni 9 milijard 600 milijonov lir. List pripominja, da v Trstu vse preveč govorijo, kako je treba vključiti Trst v italijansko gospodarstvo, v resnici se pa industrija in pomorstvo v drugih lukah blizu Trsta jačata. KULTURA Ut vivlfinfa GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA. Tržaško slo vensko gledališče je na gostovanju po Primorskem, in sicer do 24. t. m. Igrali bodo v Sežani, Komnu, Vipavi, Medani, Mirnu, Braniku, Novi Gorici, Tolminu, Idriji in drugod drame »Vroča kri«, »Na nočnih poteh« in »Čaj in simpatija«. »F.tABE 1TALIANE« se imenuje zajetna In nadvse prikupno opremljena knjiga, ki jo je proti koncu lanskega leta izdal italijanski zalošnik Luigi Einaudi. Nr. 1037 Straneh tankega pa^ pirja prinaša 200 pravljic, ki so zrasle na italijanskih tDh in so bile zapisane v zadnjih sto letih. Vse te pravljice so tvorba ljudske domišljije. Iz narečnih zapisov jih je prelil v knjižni jezik Italo Calvino. On je napisal tudi uvod in opombe. Pravljice so kratke, povprečno po 5 str. dolge. Knjigi je v poseben kras dolga vrsta barvnih reprodukcij. Napravili so jih po neki bogato ilustrirani srednjeveški zbirki basni, ki so jo pred nedavnim odkrili v vseučiliški knjižnici v Bologni. Kako lepo bi bilo, ko bi se tudi Slovenci imeli s čim podobnim predstaviti kulturnemu svetu! UMRL JE ZNANI ITALIJANSKI SLAVIST LUIGI SALVINI. V Rimu je tsr dni umrl znameniti slavist prof. Luigi Salvini, star komaj 46 let. Salvini je znan tudi med tržaškimi Slovenci, saj ga je lansko leto prosvetno ministrstvo poslalo v Trst, da prisostvuje maturam na slovenskih srednjih šolah. Ob tej priložnosti je pokazal veliko zanimanje za šolske zahteve tržaških Slovencev. Z našimi profesorji se je razgovarjal v slovenskem jeziku. Italijanom je prikazal prof. Salvini slovenske pesnike v zbirki »Liriche slovene moderne« (leta 1938) in v antologiji »Sempreverde e rosmarino« (leta 1951). Bibliografski institut v Zagrebu je objavil Salvinijevo melodramo, ki vsebuje tudi razpravo o hrvaških lirikih in pripovednikih. »MLADIKA«, tržaški mesečnik, dobiva vedno bolj svoj obraz. Te dni je izšla že četrta, junijska številka, tako kot prejšnje na 16 straneh. Vse kaže, da se bo list uveljavil in zajel določen krog tukajšnjih Slovencev. Poleg drobnih, bolj priložnostnih sestavkov naj bi reviji dajalo pomen leposlovja, zlasti proza. Prav v tem pa je treba reči, da pogrešamo stvarnih, moških problemov. Preveč je lirsko poučnega gradiva, nekako nasilno napetega na ne vedno prepričljivo ogrod- Izsušili bodo močvirje za Koprom Koper, maja 1957. Vodnogospodarska organizacija »Vod-ria skupnost« v Kopru, ki je bila usta-bovljena lani, je pred izvedbo ogrom-melioracijskega načrta, da se osu-1 tako imenovani »stanjonski zaliv«, 1- J- morska plitvina od vzhodnega kon-severne koprske obale do izliva reke Rtžane. Izvedba tega načrta bo zahte-vala pet let in bo zaključena s pridobit-VlJo preko 1.600 hektarov nove kopne zemlje. V prvi fazj izvajanja celotnega načr-a bo Vodna skupnost morala zgraditi basip, ki naj zapre označeno morsko Plitvino proti odprtemu morju, da se 0 mogla površina pridobljenega prostora polagoma osušiti, očistiti soli in kasneje z nasipanjem polagoma dvig-Jti. Ta površina bo namreč predstav-z®meljsko depresijo nasproti mor-I i gladini, enako kakor n. pr. na Ho-andskem na podoben način pridoblje-na Poldna zemlja, ki je poprej bila pod Gorsko vodo. Nasip in ostale obrambne Naprave bodo morale doseči višino naj-y.“je plime, da se bo pridobljena povr- šina nove kopne zemlje mogla obvaro- vati pred vsakim vdorom morske vode. Za izgradnjo nasipa se bo v prvi vr-1 uporabil material z morskega dna, Phdobljen s poglabljanjem morja ob ®verni koprski obali, kjer naj bi se po-pPorna uredila nova pristaniška opera-tjska obala. Za to delo se bo poleg nogih drugih potrebnih naprav upo-^Ijal zlasti veliki sesalni bager, na-v»jen na Angleškem z angleško gospo-. ko pomočjo. Hkrati z izgradnjo na-t*?3 bodo izvršili še razna druga iiidro-ehnična dela, ki bodo potrebna, da se otok vode s kopne zemlje po potrebi vjusmeri in izkoristi za čiščenje pri-°bljenega zemljišča od morske soli. v i-iJne hačrte za izvedbo opisanega Hikega melioracijskega programa so istojne oblasti v glavnem že odobri-m potrebni krediti so bili v načelu ® zagotovljeni. Vodna skupnost, ki čr-v svoja redna finančna sredstva iz .oletnih prispevkov gospodarskih or-ranizacij na področju občin Koper, Pi-^ 11 m Izola in ki spada v njeno delov-Področje tudi izvedba mnogoštevil-^ drugih občekoristnih investicij, ta-ega ogromnega dela seveda ne bi mo-^ a. Jvršiti samo z lastnimi sredstvi; : lo skupne investncijske izdatke za - edbo stanjonskega osuševalnega na-^ a cenijo na preko 600 milijonov di-D rjev- Zato so za izvedbo opisanega nli nega na®rta polog lastnih finanč-'u sredstev Vodni skupnosti potrebna tudi posojila iz investicijskih skladov L. R. Slovenije in koprskega okraja, ki so pa stvarno že zagotovljena in bodo tudi formalno odobrena, ko bodo dovršena še razna pripravljalna dela, ki predstavljajo pogoj za podeljevanje investicijskih kreditov za take namene. O namembi ogromne površine kopne zemlje, ki se bo pridobila z izvedbo stanjonskega načrta, ni doslej še nobenih dokončnih sklepov, toda vse kaže, da bo poleg obsežnih zemljišč, ki bodo služila poljedelstvu, dovolj prostora tudi za izvedbo drugih s to melioracijo povezanih občekoristnih gradenj, kakor so razna pristaniška skladišča. Dr. O. Koper razbremenilna luka za Reko Koper, 31. maja Na predlog okrajnih svetov za po morstvo in gospodarstvo je bilo z odločbo okrajnega ljudskega odbora t23. maja) objavljeno podjetje »Pristanišče Koper«. Gre za pomorsko-prevozniško podjetje z nazivom, ki bo opravljalo pristaniške usluge na področju koprskega bazena, t. j. v pristaniščih Kopra, Pirana in Izole. Podjetje bo zlasti opravljalo krcanje in izkrcavanje ladij in s tem povezane usluge, tovarjanje in raztovarjanje tovornih avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, vlačenje ladij in dajanje pomoči pri nesrečah na morju, oddajanje v zakup skladiščnih prostorov zaradi spravljanja uvoznega*, izvoznega in prevoznega blaga, vskla-diščevanje blaga in izstavljanje listin, ki so v zvezi s takim poslovanjem, oskrbovanje ladij z vodo in z električno energijo in razne druge usluge, ki so potrebne prometu v pristaniščih. Novo podjetje je bilo ustanovljeno z namenom, da se pristanišča na obali koprskega okraja organično povežejo z ostalimi jugoslovanskimi lukami Severnega Jadrana in da se razvoj blagovnega pomorskega prometa pristanišč tega področja spravi v sklad z zahtevami naraščajočega jugoslovanskega pomorskega prometa. Reško pristanišče je preobremenjeno, njegova zmoglijvost ni zadostna za ves promet, ki teži na to največje jugoslovansko pristanišče. Takšen položaj nujno zahteva, izgradnjo širšega severno jadranskega pristaniškega sistema, v katerem bo Reka sicer vedno še glavno pristanišče, vendar pa bodo smotrno vključene vanj tudi osta- le manjše luke in zlasti tudi pristanišča koprskega okraja. Lansko leto je promet skozi tukajšnja pristanišča presegel 48 tisoč ton, dočim je šlo n. pr. skozi bakarsko pristanišče 24 tisoč ton blaga. Novo koprsko podjetje bo sodelovalo pri potrebnem pre-usmerjevanju prometa v skladu z napredujočim razvojem pristanišč slovenske obale. Skrbeti bo moralo tudi za izkoriščanje nove operativne obale koprskega pristanišča, ki jo bodo pričeli urejati že letos. Dr. O. Piran postaja lepši Znani hotel »Rotonda« v Piranu, v prejšnjih časih najboljše tukajšnje prenočišče z dobro urejeno restavracijo in odlično kuhinjo, se obnavlja. 2e nekaj let je ta hotel bil zaprt, čeprav je prenočišč v Piranu, posebno za prehodne goste, stalno primanjkovalo. Z obnovitvijo hotela in njegove restavracije bo turistični promet pridobil v Piranu pomembno novo postojanko. Doslej 3 peskom posuti Tartinijev trg je bil te dni končno asfaltiran v zadovoljstvo okolice, katero je prah s tega prostranega trga posebno ob vetrovnih dnevih zelo nadlegoval, in v korist pešcev, ki so doslej zaradi ostrega peska le neradi hodili čezenj. Ogromni bunker, ki so ga Nemci proti koncu zadnje vojne zgradili na piranski obali za obrambo pred napadi z morske strani, bo te dni izginil. Dvanajst let po vojni je ostala ta grda železobetonska pošast na svojem mestu, kazila je pogled na miroljubne piranske hiše na obali in vzbujala spomin na okupatorjeva nasilja. Sedaj so ta bunker pričeli razstreljevati in izginil bo postopoma, ker ga razstreljujejo v obrokih. Spričo njegove ogromne gmote in debelega zidovja bi bilo nevarno za vso okolico, če bi ga hoteli razdejati z eno samo eksplozijo. Se tako je vsa obala daleč naokrog po vsaki razstrelitvi po suta z razdrobljenimi ostanki pošastne utrdbe. Dr. O. NOVE BRZE TURISTIČNE PROGE JADROLINIJE. Jadranska linijska plovidba (Jadr> linija) je uvedla nove brze proge za čas od 30. junija do 15. septembra 1957. Proga Benetke - Rijeka - Dubrovnik je tedenska (odhod v sredo iz Benelk), proga Rijeka - Dubrovnik pa obratuje trikrat na teden, in sicer ob nedeljah, sredah in petkih. VelesejemvznienjusodelovaniazJugoslavijo je zgodbe. Zanimivo je, da prinaša »Mladika« pretežno črtice izpod ženskega peresa (z izjemo 1. številke); tu srečamo Diomiro Fabjan, Marijo Mi-slej, Vijolico Fonda, Zoro Piščanc, Zoro Saksida in Judito Romano. Doslej jnajbolj sproščen in prisrčen prispevek je bila »Skrinjica«, ki jo je napisal Drago Stoka. Med pesniki pa sta vodilna Ljubka Šorli in Zdravko Ocvirk Zelenjava in sadje v Trstu V tej sezoni je na trgu kar preveč zelenjave, ki prihaja iz raznih krajev države, predvsem z Goriškega in iz o-kolice Trsta. Prav tako je na trgu čedalje več istrske zelenjave. Navedli bomo cene nekaterih vrst povrtnine in sadja: cene veljajo v kupčiji na debelo (v oklepaju so navedene cene na drobno): domači radie L rez 140-180 (240-280) lir za kg, II. rez 20-50 (80-120); solata goštanska 20-50 (80-100); blede 10-20 (3040); špinača 40-70 (80-100); grah domači na drobno 50-80, ostali grah na debelo 35-70; pesa 70-80 (88-100); čebula 3040 (50-60); česen 200-250 (260 do 400); artičokov je vedno manj, komad 12-15 (20); krompir nov 30-35 (44-50), star 28-35 (40-50); kumarice 100-220 (160 do 280); paradižniki 45-90 (70-120). Sezonsko sadje: češnje 60-180 lir za kg (88-260); marelice 180-240 (240-280); breskve 90-150 (140-200); jagode istrske 120 do 150 (180-240), iz Italije 160-200 (240 do 290); sadje iz prejšnje sezone: jabolka Delizia 90-150 (120-240); navadna 40-100 (60-140); pomaranče 100-200 (140 do 240); limoni 75-90 (120-140). „GOSPOD ARSTV 0“ izhaja vsak drugi petek- •— UREDNIŠTVO ipi UPRAVA: Trst, Ulica Gepipa 9i tel. 38-933. —: CENA: posamezna Številka lir SO, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račup »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 dih, polletpa 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri A.D.I.T., DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pil Komunalni banki št. 60 KB-l-Z 375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine V širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarpa »Graphis« v Trstu Uprava tržaškega velesejma je uspela zagotoviti si udeležbo na letošnjem velesejmu dveh najvažnejših držav za tržaško zaledje, to je Jugoslavije in Avstrije. Kaže, da je za letošnji velesejem tudi v Avstriji precej močno zanimanje; k temu je gotovo mnogo pripomogla nedavna ilalijansko-avstrijska konferenca za pospešitev prometa sko zi tržaško pristanišče. Že zadnjič smo omenili, da bo letošnja udeležba Jugoslavije večja kakor lansko leto, ker je Trgovinska zbornica LR Slovenije, ki organizira jugoslovansko udeležbo s sodelovanjem Trgovinske zbornice LR Hrvatske, zainteresirala za tržaški velesejem večje število podjetij kakor prejšnja leta. V zadnjem hipu sta le dve jugoslovanski podjetji odpovedali udeležbo. Ostalo je pa še vedno 56 podjelij iz raznih jugoslovanskih republik, ki bodo razstavila svoje proizvode na letošnjem tržaškem velesejmu. Zanimivo je tudi, da niso bita jugoslovanska podjetja še na nobenem izmed letošnjih sejmov tako številno zastopana kakor bodo na tržaškem. Toliko jugoslovanskih podjetij ni bilo niti v Milanu ne v New Torku, pa jih ne bo niti Poznanju. Jugoslovanska podjetja nameravajo zlasti prispevati k uspehu mednarodne lesne razstave, katere se bo udeležilo kar 6 podjetij, in sicer 5 iz Slovenije (Slovenijales, Lesovina, Elan, Stol in Javor) in Exportdrvo iz Zagreba. Predstavniki jugoslovanskih lesnih podjetij se bodo udeležili posvetovanja med sejmom, ki ima namen pospešiti lesno trgovino čez Trst. Ko bi bilo vprašanje jugoslovanske kontingentne liste pravočasno rešeno in ne šele te dni, bi se dalo verjetno pridobiti za udeležbo še prenekatero jugoslovansko podjetje, ker bi to lahko računalo na prodajo svojih izdelkov. Rimsko ministrstvo za zunanjo trgovino je Jugoslaviji odobrilo letos kontingent za 300 milijonov lir, t. j. 100 milijonov lir več kot lani. Ni dvoma, da je napor uprave Tržaškega velesejma, da si zagotovi čim močnejšo udeležbo Jugoslavije, obrodil sadove tudi zato, ker je splošno jugo-slovansko-italijansko sodelovanje na gospodarskem področju pripravilo ugodna tla tudi za okrepitev trgovinskih od- nosov s Trstom, za katerega je jugoslovansko gospodarstvo vedno kazalo veliko zanimanje. Plod tega prizadevanja je bil tudi sporazum o trgovini med Trstom in jugoslovanskimi področji. Naj še omenimo, da so si Združene jadranske ladjedelnice (CRDA) zagotovile velika naročila ladijskih motorjev s strani jugoslovanskih ladjedelnic, in sicer v vrednosti 3 milijarde 110 milijonov lit ;gre za dobave v okviru italijansko-jugoslovanskega sporazuma o dobavah tehnične opreme za jugoslovansko industrijo. Ni dvoma, da bodo ta jugoslovanska naročila precejšen prispevek k ublažitvi tržaške gospodarske krize. Letošnjega velesejma se bodo udeležili razstavljale! iz 24 držav, medtem ko bo 9 držav priredilo uradne kolektivne razstave. škoda, ki so jo utrpeli naši kmetovalci zaradi majske pozebe je ogromna, davke pa bodo morali plačati kakor običajno. Že sama oblastva bi morala uvideti, da to ni prav in kmečke dajatve občini ali državi primerno znižati. A za to se ni s strani občine ali države nihče pobrigal, vsaj kmetom ni tega nihče sporočil. Takoj po nastali škodi je v goriškem občinskem svetu svetovalec Battello (KP) pozval župana, naj kaj ukrene v prid prizadetim kmetom. V petek preteklega tedna je Battello na seji občinskega sveta govoril o isti stvari. Zahteval je znižanje davkov ali pa pomoč Kmetijskega konzorcija v denarju ali semenih, ki naj bi se razdelila med prizadete kmete. O zadevi so istega dne govorili tudi trije demokrščanski svetovalci, ki so navedli, da so bili najbolj poškodovani vinogradi v Ločniku in Podgori ter povrtnina v štandrežu in pri Sv. Roku. župan je odgovoril, da je o zadevi nemogoče odločati dokler ne zbere Kmetijsko nadzorstvo potrebnih podatkov o celotni škodi. Battello je pa zahteval od župana vsaj znižanje občinskih dajatev. Župan mu je odgovoril, da so tudi za tako dejanje potrebni statistični podatki, ki jih pa trenutno še nimajo. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE ODHOD IZ TRSTA Proga Jadran - Levant: »Skopje« 25. jun., »Titograd« 8. julija, »3. maj« 10. julija, »Sarajevo« 15. julija. Proga Jadran - Indija - Pakistan: »Bosna« 17. junija, »3. maj« 10. julija, »Triglav« 25. julija, »Velebit« 31. julija, »Šibenik« 20. avgusta. Proga Jadran - Viet-Nam - Severna Kitajska: »3. maj« 10. julija, »Šibenik« 20. avgusta. Proga Jadran - Straits - Indonezija -Daljni vzhod: »3. maj« 10. julija, »Velebit« 31. julija, »Šibenik« 20. avgusta. Proga Jadran - Severna Evropa: »Zadar« 28. junija. Proga Jadran - Severna Afrika: »Slovenija« 17. junija. Proga Jadran - ZDA: »Slovenija« 17. junija. Proga Jadran - Dalmacija - Grčija: »Lastovo« 18. junija. Končno je župan omenil, da je občina napravila veliko darilo Štmavru in Oslavju z vodovodno napeljavo. Naše mnenje je, da je v škodo zaradi pozebe neumestno vnašati kot neko povračilo zadevo o vodovodu. Saj je bila le dolžnost občine, da je omenjena naselja oskrbela z zdravo pitno vodo. Zakon o goriški prosti coni poteče letos v decembru. O nadaljnji potrebi obstoja proste cone se je goriški mestni svet izrekel že maja meseca. Znano je, da prosta cona prinaša prebivalstvu le malenkostne olajšave, velike dobičke pa posameznim trgovcem ali tovarnarjem. Na petkovi seji občinskega sveta bi morali o stvari javno govoriti. Do tega pa ni prišlo, ker so desno usmerjeni demokristjani podprli Pedronijev predlog ,naj se razprava o prosti coni prenese na čas po odobritvi zakona o goriški prosti coni v rimskem parlamentu. Vsi predstavniki levice v občinskem svetu so pa poudarili, da bi bila takrat taka razprava brezpomembna. Ožji občinski odbor z županom na čelu ni mogel ostati gluh na to pripombo in je določil novo sejo občinskega sveta za sredo; na tej seji bo razložil svoje gledišče o tej važni zadevi. Goriška prosta cona, škoda zaradi pozebe in davki Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 — Milje. Ul- Roma 1 hudima Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! Vse vrste lažjih in težjih ženskih bolezni v kroničnem stanju, obolenja živčnega sistema, srčna obolenja in motnje v- krvnem obtoku uspešno zdravi in zvečine zanesljivo pozdravi Dobrna (Dobrnske Toplice) SLOVITO, TUDI MEDNARODNO PRIZNANO ZDRA VILIŠČE NAD CELJEM V ŠTAJERSKI SLOVENIJI Zdravilna sredstva: indiferentna izoterma 35,4 stop. C za kopeli in pitje; fanglo obloge; močvirske ob loge; solarij; klimatoterapija; elektroterapija; masaže; specialna gimnastika; dietna hrana. Vodstvo in nadzor nad zdravljenjem: ginekolcg-specialist z uporabo najmodernejših ordinacijskih prostorov in posebnim laboratorijem za citološke in druge preiskave. Stanovanje in hrana: ali v zdraviliškem centru ali v turistični četrti po želji. Ve|č hotelov in restavracij s preprostim, pa tudi sodobnim komfortom, povsod kulturni ambient in dovršena postrežba. Stroški bivanja: Ugodni penzionski aranžmani; cena po osebi na dan; od 15. junija do 30. setpembra 760 do 870 dinarjev; od 1. oktobra 620 do 700 din. Kako potovati v Dobrno: Iz Trsta oziroma Italije čez Ljubljano, od tam z vlakom ali avtobusom skozi Zidani most do Celja; iz Celja z lokalnim avtobusom v Dobrno (19 km). Informacije, prospekte itd.: razpošilja zdraviliška uprava. Pišite na naslov: ZDRAVILIŠČE DOBRNA NAD CELJEM — JUGOSLAVIJA! JUGOLINIJA RIJEKA • Poštni predal 379 Telagrami i Telefoni JUGOLimiJA • RIJEM 26-51, 26-52, 26 36 Teleprinter : JUGOLIIUE 02526 VZDRŽUJE MEDME RLAGOVMB IM POTMIŠHE PROGE Z/MA JADRAM —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 13 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 13 DNI Zastopstvo v Trstu: "NORD-ADRIA,, Agenzta Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA" Triesta - Tal.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi skl TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB Kokošerejci! RREZPLAČME NASVETE IM TERMIČNO POMOČ dobite pri KMETIJSKI ZADRUGI, nlica Ugi. Foscnlo 1, Telcf. 94-306 Vsak petek od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, kjer vam ko na razpolago strokovnjak Iste dimenzijo kol prej Kmetovalci in vi'(narji ! Po ugodnih cenah lahko nabavite se-menski grah »Holandski« in vse druge domače in uvožene vrste. Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelske stroje in druge potrebščine. Marinac Vladimir -________! Strada VeccUia per ITstria Tel. 41-176 Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 JRANS - TRIESTE" s. Q, TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA ; vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Zculka SI Ee A. JOŽEF ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turlstičke i saobračaj-ne informacije za putovanja po Jugoslaviji. Želite-li upoznati Jugoslavija? Za Vas priredjujemo velika kružna pu tovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika 1 Splita. Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije! U voz IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernarda predstavništvo motociklov „CIMATTI“, ..NASSETTI" „ATALA" in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic „Gondrand“ TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-167 Telegrami : GONDRAND - TRIESTt PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽtVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosence) s hlevi za počitek živih živali KMETIJSKE ZADRUGE V SLOVENIJI Konec lanskega leta je v Sloveniji delovalo 659 kmetijskih zadrug. Število zadrug se je zmanjšalo za 86, ker so se mnoge šibke zadruge spojile. V zadrugah je bilo včlanjenih 123.500 gospodarstev in gospodinjstev, od tega 92.150, to je 70% celotnega števila kmečkih gospodarstev. __Urar na in zlatarna______ TRST LARG0 SANT0RI0 4 Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica - Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-79 avtoprevozniSko PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ST. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne preveze za tu tu inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne G. M. UM G FIGUO UVOZ - IZVOZ MjUTOVIITE in IZDEl-KOT Trst, Ulica 1. delta Croce 4 TEL. 94-670 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE V PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA. DL ALDIMII, 17/1 Telet. S004/5404 TRST DL LAVATOIU, 2 Telefon 24 0Ul AUTOHOTOR 1MPORT - KXPORT PREDSTAVNIŠTVO ca nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov aa DIB&BL motorje, pumne, injektorje ter traktorje TRIESTE-TRST, Via Udint 1 TELEFON 30-1957 -30-198 TRŽNI PREGLED Tržaški trgr KAVA TRST. Cene brazilske kave so se zvišale. Da bi podprla proizvodnjo je brazilska država določila nove odkupne oene kave, ki so za 25% višje od dosedanjih. Vse kaže, da se kava ne bo pocenila v bližnji bodočnosti. Po zadnjih podražitvah so se cene indonezijske kave nekoiko znižale. Na italijanskem trgu je precejšnje zanimanje za kavo zlasti za slabše vrste kave. Tržaški trg je precej živahen predvsem zaradi avstrijskega povpraševanja. Tudi Jugoslavija se precej zanima za ta trg. Cene kave za pripravljeno blago v Trstu v šilingih za 50 kg fco skladišče uvoznika so naslednje: Rio 5 360; Rio 3 375; Minas 2 400-410; Victoria 5 good to large bean 320-330; Victoria 5 crivel-lo 18-19 355; Santos extra prime 500-540; Tanganika A 540550; Bugishu A 525-560; Kenya A 540585; Mysore A 530 do 550; Guatemala SHB 570-580; Kostarika HGA 560-575, Kostarika SHB 560 do 610; Uganda Robusta 275; Malesia A.P./l; Malesia A.P./2 245. Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za kg fob: Rio N. Y. 5 600; Rio N. Y. 3 655; Santos extra prime good to large bean 855; Victoria 5 good to large bean 550; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Ecuador extra superior 50; Haiti naravna XXX 59; San Salvador naravna 65.50; Kostarika 76; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 370; Moka Hodeidah 1 475; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 272; Malesia A.P./1 276; Malesia A.P./2 234; indonezijska kava, v holandskih florin-tih za 100 kg ponovno pretehtano: Bali Robusta 10-12% nečistoče 261. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: Rio N. Y. 5 1430; Rio N. Y. 3 1460; Santos extra prime good to large bean 1720; Victoria 5 good to large bean 1400; Ecuador extra superior naravna 1540; Haiti naravna XXX 1640; San Salvador 1730; Kostarika 1870; Gimma 1500; Moka Hodeidah 1 1680; Uganda oprana in prečiščena 1290; Malesia A. P./l 1310; Malesia A. P./2 1230; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1250. SLADKOR TRST. Na mednarodnem tržišču s sladkorjem so razmere negotove glede na bodočo razpoložljivost tega blaga. Angleški sladkor boljše vrste ponujajo po 65/10 funtov šterlingov za tono cif Trst in 65/5 za vrsto »SMX«. Francoski rafiniran sladkor ponujajo po 120 lir kg v papirnatih vrečicah fco Venti-miglia. Ameriški rafinirani sladkor kvo-tira: Peru, v bombažastih vrečicah s.p. j.t. Neapelj in Genova 186 dolarjev tona fco skladišče; Kuba, v bombažastih vrečicah 172,50 dolarja tona cif Genova proti vkrcanju v prvi polovici julija; Venecuela, v papirnatih vrečicah 165,70 dolarja za tono cif Genova proti vkrcanju v prvi polovici julija. POPER TRST. Cene popra so se rahlo dvignile. Ponudbene cene tržaškim prekupčevalcem z vira proizvodnje so naslednje: Sarawak special črni 177/6 šilingov za cwt cif proti vkrcanju v juniju; Saravvak beli 148 proti vkrcanju v juniju; Mountok 248 proti vkrcanju v juniju; Malabar 205 proti vkrcanju v juniju; Tellicherry 217/6 proti vkrcanju v prvi polovici julija. Italijanski trg V zadnjem tednu se Je ponudba mehke pšenice povečala, medtem ko Je povpraševanje omejeno. Na mnogih tržiščih je lanski pridelek popolnoma po šel, vendar je v državnih skladiščih Še vedno 23-52 milijonov stotov. Cene koruze so se okrepile. Kvotacije neolu-ščenega in oluščenega riža so se ponovno dvignile. Za klavno živino je še vedno precejšnje zanimanje, medtem ko ni po prašičih nlkakšnega povpraševanja. Zelo mirno je tudi na trgu z vinom in oljem. Proizvajalci so zelo previdni pri prodaji, ker upajo, da se bodo cene zvišale. Kvotacije masla so se rahlo dvignile. Precej Je zanimanja za trdi sir. Na ostalih tržiščih so razmere neiz-premenjene. ŽIVINA LUGO. živina za rejo: krave 280-460 tisoč lir par; breje krave 400-500.000 par; krave s teletom 420-650.000 par; voli 430-630.000 par; junci in junice 2-3 let starosti 5 stotov težki 360-400.000 par; krave breje prvesnice 200.000 lir glava; telice 2 stota težke 90-100.000 glava; molzne krave 130-200.000; klavna živina: voli 6 stotov težki I. 325-375 lir kg, II. 268-290; krave 6 stotov težke I. 315 do VALUTE V MILANU 29.5.57 12.6.57 Dinar (100) 90,— 88.— Funt šterling 6375.— 6475,— Napoleon 4975.— 4950,— Dolar 627.25 627 3/8 Franc. fr. (100) 151.25 151.25 Švicarski fr. 146.25 146 3/8 Funt šter. papir 1709.— 1714,— Asvtrijski šil. 23 7'8 24,— Zlato (gram) 712,— 711,— BANKOVCI V CURIHU 12. Junija 1957 ZDA (1 dolar) 4,28 Anglija (1 funt št.) 11,72 Francija (100 frankov) 1,03 Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šilingov) 16,42 čehoslovaška (100 kron) 13,- Nemčija (100 DM) 101,40 Belgija (100 frankov) 8,45 Holandija (100 florintov) 112,- švedska (100 kron) 81,50 Izrael (1 funt št.) 1,40 Španija (100 pezet) 8,27 Argentina (100 pezov) 10,65 Egipt (1 funt št.) 7,55 370; II. 255 285; junci 5 stotov težki I. 360420, II. 310-335; telički I. 500-570, II. 420-460; prašiči: prašički 20-25 kg 450-485 lir kg; suhi prašiči 340400 lir kg; prašiči za rejo 100-150 kg 320-325; nad 150 kg 330-335. Vprežni konji 200-220 lir kg ali 100- 130.000 lir glava; konji za zakol I. 260-280, II. 200-220; žrebeta za zakol 450-470; mezgi za delo 90-100 lir kg ali 60- 70.000 lir glava; mezgi za zakol I. 190 200, II. 150-170; vprežni osli 80-90 lir kg ali 50-60.000 lir glava; osli za zakol I 180-200, II. 140-150. Ovce 235-270; jagnjeta 450480. ŽITARICE VERONA. Pšenica fina proizvodnje 1956 7450-7500; dobra 7200-7250; inozemski oves 45004600; inozemska rž 4150 do 4250; 'inozemski neoluščeni ječmen 41504400; koruza marano 5300-5400; moka iz trde pšenice tipa »0« 9500-9600; pšenična moka tipa »00« 9400-9900, tipa »0« 9000-9400; tipa »1« 8600 8800;’ tipa »2« 8100-8200; pšenični otrobi 41004200; koruzna moka fina 6200-6800; srednje vrste 5800-6200, navadna 5300-5600. VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5600-5900; G. Rossi 75008000; Rizzotto 7400-8000; Razza 77 7700-8000; R B 7500 do 8100; Arborio 6600-7200. — Oluščeni riž: navaden 990010.300; lUzzotto 14.100 do 14.600; Razza 77 14.30014.800' Arborio 14.000-14,600. KRMA ALESSANDRIA. Seno majske košnje z namakanega travnika 1900-2000, z naravnega travnika 1600-1700; otava z namakanega travnika 2000-2100; seno III. košnje 1900-2000; detelja 1400-1500; pšenična slama stlačena 650-700. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci extra 900 lir kg I. vrste 820-860, II. vrste 700-800, zaklani piščanci domači 850-950; inozemski zmrznjeni piščanci: danski 630-650, madžarski 500-560; žive kokoši 650-700; žive inozemske kokoši 450 500; zaklane kokoši 850; inozemske kokoši zaklane v Italiji 750-770; inozemske zmrznjene kokoši 500-700; zaklane pegatke 900-1000; mladi golobi zaklani 800, navadni golobi zaklani 900-1000; inozemske zmrznjene pure 500-550; inozemski zmrznjeni purani 450-500; zaklane race 550 600; race za rejo 300-350 lir komad; gosi za rejo 600-1260 lir komad po teži; živi zajci 420440; zaklani s kožo 540-630, zaklani brez kože 560-650; piščeta 90 lir kom. Sveža jajca I. 23-24,50; navadna 22-23; inozemska sveža 19 24 lir komad po teži. VINO ASTI. Barbera 11,5-12 stop. 5600-6700 lir stot, 12,5-13 stop. 7700-9300; Grigno-lino extra 11.000-11.500; Freisa sladko 7500-8000; Freisa trdo extra 6800-7200; Nebbiolo 11-12.000; Barolo proizv. 1954 14 stop. 21-24.000; Malvasia črno 9500-10.000; Malvasia sladko 8200-8500; mc-škat 9800-10.500; Asti spumante 350 do 400 lir steklenica; vermut 14.500-15.500. VICENZA. Clinton 10-11 stop. 4000-4400 lir hi, navadno črno 10-11 stop. 42004600, belo 10-11 stop. 43004400; 11-12 stop. 4700-5300. Za gibanje cen surovinam na medna rodnem trgu v preteklem tednu je značilno padanje cen bakru in svincu pa tudi pšenici; z druge strani so se o-krepile cene volni, deloma tudi bombažu ter kavi in kakavu. ŽITARICE Cena pšenici je v Chicagu v tednu do 7. junija nazadovala od 203 1/2 na 20i 7/8 stotinke dolarja za bušel. Prav tako je nazadovala cena koruzi, in sicer od 130 1/8 na 126 stotinke dolarja za bušel. Zimska setev pšenice bo v Ameriki vrgla 722,3 milijona bušlov, to je 32 milijonov več, kakor so prvotno domnevali. Kupčija z žitaricami je bila v Chicagu zelo živahna. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorju je v New Yorku napredovala od 6,05 na 6,10 stotinke do larja za funt. Cena kavi se je v New Yorku zopet utrdila ter napredovala od 66,40 na 67,50 stotinke dolarja za funt, v pogodbi M. Brazilska vlada poskuša z novimi ukrepi ohraniti čim višje cene. Pridelovalcem bo dajala v sezoni, ki se začne 1. julija, predujme na račun zalog blaga. Kakao je napredoval v New Yorku od 27,62 na 29,32 stotinke dolarja za funt, in sicer v tednu do 7. junija. Brazilska vlada namerava nakopičiti velike zaloge blaga in s tem vplivati na tržne cene. VLAKNA V New Yorku je cena bombažu v tednu do 7. junija napredovala od 35,40 na 35,45 stotinke dolarja za funt. Doslej je bila izvršena likvidacija za več kakor 3,200.000 bal bombaža, ki je namenjen tujini. To je seveda pripomoglo k učvrstitvi cene. Cena volni (suint) je v New Yorku napredovala od 160 na 164 stotinke dolarja za funt. V Franciji (Roubaix) je cena poskočila od 1300 na 1315 frankov za kg. V Londonu je cena vrste 64’s B v tednu do 7. junija napredovala od 142 1/2 na 145 3/4 penija za funt. KAVČUK Cena kavčuku je v Nevv Yorku v tednu do 7. junija poskočila od 31,46 na MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 680, iz drugih krajev Lombardije 640; fino čajno maslo 740; sir grana proizv. 1955 600-605; proizv. 1956 530-580; svež 370-390; 30-60 dni star 380 do 420; sbrinz 1 mes. star 480-500, nad 3 mes. star 580-600; emmenthal svež 500-530; emmenthal 3 mes. star 570600; provolone 1 mes. star 470490; provolo-ne najmanj 3 mes. star 540-570; gorgonzola svež 240-250, postan 420440; ita-lico svež 360-390, postan 400430; taleg-gio in quartirolo svež 290-310, postan 380-410 lir kg. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 190 do 200, v škatlah % kg 215-225. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 205-215, v škatlah Ys kg 230-240, v tubah 70-80 lir komad. Olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 140-150 lir škatla, v škatlah 500 g 75-80 lir škatla; grah v škatlah % kg 210-220; mlad fižol v škatlah 190-200; gobe v kisu 1600-1800; čebulice v kisu 220-250; tunina v olju 800-860; sardine v škatlah 200 g 90-100 lir škatla; polenovka 550-850; marmelada izbrane vrste v škatlah 5 in 10 kg 240-260 lir kg, v škatlah 500 g 270-280; marmelada iz jabolk in sliv v sodčkih 170-180, v škatlah 5 kg 180 do 190 lir. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra 600-690, do največ 1,50% kisline 560-660; do največ 2,50% kisline 530-560, do največ 4% kisline 500-530; dvakrat rafinirano tipa »A« 510-515, tipa »B« 420430; semensko olje I. 340-350; olje iz zemeljskih lešnikov 370-380. Tržaški lesni trg Tržaška trgovina z lesom v tranzitu je še vedno v zastoju. Glavni vzrok temu je omejitev valute, ki je bila na razpolago za uvoz lesa na Srednjem vzhodu, posebno pa v Saudovi Arabiji. Le za malenkost se je položaj zboljšal, ko so dali na razpolago devize za okoli 25% zaprošenih licenc. Po nekaterih vesteh naj bi se položaj zboljšal v avgustu, ko bo na razpolago več valute za uvoz potrebnega blaga, med temi tudi lesa. Na sudanskih trgih ni položaj mnogo boljši. Sudanski odjemalci kupujejo namreč večji del blaga neposredno od avstrijskih proizvajalcev, ki jim prodajo blago po nižjih cenah in ugodnejših plačilnih pogojih. Tržaški trg pride pri tem v poštev le, ko gre za vrste blaga, ki jih odjemalci sami nimajo na zalogi. Egipt, Jordanija, Libanon, Sirija in druge države Bližnjega vzhoda se vedno manj zanimajo za srednjeevropski les; tam sta se uveljavila romunski in češki les. Prav tako je malo kupčij s grškimi odjemalci, ki zahtevajo od tržaških posredovalcev prevelike plačilne o-lajšave. Cena lesa pri avstrijskih proizvajalcih je različna od mesta do mesta. Zgodi se, da je za enako vrsto lesa razlika pri ceni tudi za en funt šterling pri kub. metru. Na jugoslovanskem trgu je položaj neizpremenjen. Kontingent za izvoz lesa še ni znan. 32,55 stotinke dolarja za funt; prav tako je v Londonu napredovala od 26 3/8 na 27 penijev za funt. Zanimiva so predvidevanja o svetovni potrošnji na-ravnega kavčuka v letu 1960; ta naj bi dosegla 3,560.000 ton, medtem ko je lani znašala 3,020.000 ton. Zmogljivost proizvodnje sintetičnega gumija naj bi se povečala od 1,280.000 na 2,245.000 ton. Proizvodnja naravnega kavčuka naj bi ostala na sedanji višini, to je pri 1 milijonu 900.000 ton. KOVINE Za barvaste kovine je značilno novo padanje cene bakru; ta je v Nevv Torku nazadovala od 28,90 na 28,40 stotinke dolarja za funt. Čeprav namerava družba »Rhodesian Selection Trust« zmanjšati proizvodnjo za 10%, je cena nazadovala. V Londonu so se nakopičile velike količine blaga. V Nevv Torku je ostala cena činu v tednu do 7. junija neizpremenjena pri 98 stotinkah dolarja za funt. Prvotno je angleška vlada nameravala prodati 2500 ton bakra iz svojih zalog; to naj bi se zgodilo 15. junija. Zdi se pa da bo vlada počakala, dokler se cena ne dvigne vsaj na 78 funtov šterlingov za tono. Dne 7. junija je cin notiral v Londonu 763 1/2 (teden prej 764) funtov šterlingov za tono. Antimon Laredo je v Nevv Torku notiral 33 stotink dolarja za funt, lito železo neizpremenjeno pri 64,56 do larja za tono, staro železo je napredo valo od 47,50 na 50,82; živo srebro neizpremenjeno pri 255-257 dolarjev za steklenico. NAZADOVANJE CENE STAREGA ŽELEZA Po podatkih Visoke oblasti so cene starega železa v zadnjih mesecih v državah Montanske unije nazadovale. V Zahodni Nemčiji je cena starega železa od 15. februarja do 15. maja nazadovala od 42,49 dolarja na 40,16 dolarja za tono. V Franciji je cena 15. maja znašala 41 (15. febr. 46) dolarjev. Zaloge so bile v zadnjih mesecih zopet povečane z uvozom, ki je dosegel 320.000 ton na mesec. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 15. S. 28. 5. 12.6. Pšenica (stot. dol. za bušel) 2037, 2037, Koruza (stot. dol. za bušel) • - 1287. 130.3/, 1295/; NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 28.75 29.75 29.25 Cin (stot. dol. za funt) 98.37 98.25 Svinec (stot. dol. za funt) 15.— 14.- Cink (stot. dol. za funt) 13.25 12.75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 27.10 27.10 27.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74 74,- 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) 35.43 35 40 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 257, - 237,— 257,- Kava (stot. dol za funt Santos 2) . . —. — — LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 238- 2367, 2327, Cin (funt šter. za d. tono) . . 768 - 765 763 Cink (funt šter. za d. tono) . . 84 7. 63. — 73.7, Svinec (funt šter. za d. tono) . . 95,- 97,- 91.7, SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) .... • • 470.90 485. - 516.90 ČflMt KMEČKE ZVEZE menjavo hibridnih trt s d Ijenimi. Odpravljena je D' dosedanja zvezna taksa na P vendar so občinski ljudski c bori pooblaščeni uvesti obČ' Kosi ob pravem času! \ I Košnjo štejemo med važne kmetijske posle. Nekoč je bilo to drugače in so jo imeli za nekaj, kar se lahko odlaga tja do jeseni. Junijska ali septembrska košnja, to je bilo vseeno. Trdili so celo, da je pozna košnja, zlasti v mokrih letih, boljša, češ, da se trava nega, ko pa se zaseje veliko več plevela kot pa dobrih trav. Koliko bi ti gospodarji pridobili, če bi kupili seme za pose-tev senožeti, kot pa da pustijo, da se s pozno košnjo trava tem za dosego drugi, boljši lek: spodraste. Takšno pojmovanje dobrim hlevskim gnojem ali pa je imelo slabe posledice. Lahko 2 mešancem in še z dopolnil-smo jih razbrali predvsem ha mi ali umetnimi gnojili. To zaživim: ob polnih senikih in devo rešujemo jeseni in pozi-številnih kopah sena mršava mi. Ob košnji se moramo Stalin slabotna živina, ki ni daj a- no zavedati. la niti mleka niti mesa. Danes ni več živinorejcev, ki bi tako skrbeli za svojo živino in b. jim bilo vseeno, kdaj izvršijo košnjo. Prizadevajo si, da spravijo pod streho čim boljšo krmo. Ni jim toliko za količino nakošenega senži, ampak skrbijo, da je to čim več vredno. Zato ne odlagajo košnje na julij in kasnejše mesece, ampak pazijo, da kosijo ob najboljšem času ali pravočasno. Na nekaterih travnikih, zlasti na pognojenih, ki so dali dobro krmo, je že zapela kosa; gospodarji so se ravnali po pravilu: kosi, ko je večina trav v cvetju. Takšno seno največ zaleže. Vsaka kasnejša košnja takšno ali bo dala manj vredno krmo, s Neprestano že zgoraj je bilo omenjeno da bosta omenjeni kmečki or-da moramo škropiti, ko se me- ganizaciji dobili svojega pred-tulji pojavijo v največjem šte- stavnika v tržni komisiji, vilu. Kako lahko ugotovimo, Ob tej priložnosti so čas največjega pojava metu- kmetje pokazali izreden smiljev? v ta namen pripravimo sel za skupen nastop pač v posebno vabo: prepričanju, da more imeti v 1-2 litrske posode napolnimo današnjih razmerah, ko so jv, o n-uaiiju uava s kipečo tekočino; v ta namen drugi stanovi dobro organizi- sama zaseje! Seveda je pred uporabimo pokvarjeno vino ali rani, uspeh edino strnjen na- tom .7Q rwoov7 dobre krme še pivq. Na vsak liter tekočine stop v lastnih organizacijah, gnojenje z dodamo 1 žlico sladkorja in ki- kakor sta Kmečka zveza in’ sa. Posode obesimo tu in tam Zveza malih posestnikov. Za na trte v višini mladik in ze- razpoloženje naših kmetov je lenih rastlinskih delov. Najraj- značilno tudi dejstvo) da so ši spravimo posode pod liste, da bili pripravljeni v znak prote- zavarujemo tekočino pred pa- sta javno demonstrirati tudi s davinami. Navadno postavimo tem, da bi svoje pridelke pe- po eno posodo na vsakih 1000 Ijali kar na glavni trg (»Um- kv. metrov površine. (Na hek- ta«), tar = 10.000 površinskih me- r>tinA trov, nastavimo približno 8 po- V JUGOSLAVIJI Taksa na ročne mlatilnice, predelane na motorni pogon sko takso na pse. Ljudski 0 bori lahko uvedejo tudi tak' na sode in oljarne, ki se da; jo v najem, ter na ravninsl naši vinogra k0 s