Pasje bo … Poletje mislim, vsaj tako napovedu­jejo vremenoslovci. Dobra stran poletnega časa pa so zagotovo počitnice in čas dopustov. Še dober teden in šolarji bodo šolske torbe za nekaj časa odložili v kot. Za starše pa to pomeni, da bodo imeli eno skrb manj ali pa več. Včasih se zdi, da je vrhunec poletja tisti čas, ki ga preži­vimo stran od doma, na počitni­cah, najpogosteje kje ob morju. A namesto da bi se čas vsaj malce ustavil ali vsaj upočasnil, ta na počitnicah teče še hitreje. Vročina je spremljevalka poletja, visoke temperature pa nehote ljudi prisilijo, da se ob najbolj vročem delu dneva skrijejo v hladen prostor in šele v poznih popoldanskih urah nekako pokukajo ven. Pa se spet dan zavrti prehitro. Čar poletnih večerov pa je zagotovo klepet ali pa samo sedenje v tišini pod zvez­dnatim nebom z vonjem po pravkar pokošeni travi. Skoraj nič slabega ni v poletnem času, le prehitro mine. Mesec počitnic pa si bo privoščil tudi Kopitarjev glas. Kot bi že­leli čim več postoriti in doživeti, je v tej številki ogromno dogodkov, ki so se odvijali. Šolarji so bili nadvse aktivni in uspešni, gasilci so imeli svojevrstno slavje in gasilski dan, društva svoje aktivnosti delijo z vami in se že pripravljajo na nova. Najmlajše in tudi večje otroke pričakujejo po­čitniške kratkočasnice, ki so iz leta v leto bolj obiskane. Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Hišni imenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Občinska uprava sporoča . . . . . . . . . . . . 4 Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure in petek od 8. do 15. ure Občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 16. uro. T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, komunala@vodice.si. Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure: torek od 8. do 12. ter od 13. do 15. ure. ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282. Mengeška cesta 9, Trzin,vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Poslovalni čas: Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45–17.00, enota Skaručna: 6.30–16.15 in enota Utik: 6.30–16.30., enota Zapoge: 7.00–16.00 T: 01 832 33 66, E: vodice@mklj.si Delovni čas: PON: 12.30–19.00 TOR: 12.30–19.00 SRE: 12.30–19.00 PET: 12.30–19.00 ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice–Bukovica); Uradne ure: vsako delovno soboto od 9. do 12. ure – vse leto; vsako delovno sredo od 17. do 19. ure – maj, junij, julij, avgust in september. Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. 11.30 in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70. uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813. Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224. občine Vodice, Primoža Ločniškarja so vsako sredo od 9. do 13. ure v Zadrugi Vodice ter vsak torek in četrtek od 8. do 11. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v Medvodah (Cesta ob Sori 11). GSM: 041 310 182. Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. T: 01 230 47 60 Prijava na brezplačno storitev obveščanja o načrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 11. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 16. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36, 1230 Domžale, ob ponedeljkih in petkih med 8. in 15. uro ter v sredo med 8. in 13. uro. Več informacij lahko dobite tudi po telefonu na številki 01 721 10 21, 031 740 466 ali preko elektronske pošte zavod.campa@comett.si. Sprejemni čas: PON: 13.00–17.30 TOR: 7.00–11.30 SRE: 13.00–17.30 ČET: 7.00–11.30 PET: 7.00–11.30 T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON: 12.00–18.00 TOR: 7.00–13.00 SRE: 12.00–17.30 ČET: 7.00–13.00 PET: 7.00–11.30 Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON: 13.00–19.00 TOR: 8.00–13.00 SRE: 12.30–18.30 ČET: 8.00–13.00 PET: 7.00–12.00 vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336. Dežurna oseba podjetja je dosegljiva 24h na dan na telefonu 04 252 14 24, na mobilnih številkah 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@siol.net. 7. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice HELENA ČERIN Občinski svetniki so se na majski seji seznanili s strokovnimi pod­lagami za razvoj turizma v obči­ni Vodice, sprejeli več sklepov s področja ravnanja z odpadki ter obravnavali in potrdili pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje malega gospodar­stva in o ohranjanju in spodbujanju kmetijstva in podeželja v obdobju 2015–2020. Strokovne podlage za razvoj turizma za dopolnitev in spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN) je svetni­kom predstavila Karla Jankovič iz pod­jetja LUZ. Predvideli so možnosti za umestitev nastavitvenih zmogljivosti, kolesarskih in pohodniških poti, povr­šin za piknike, trim steze, športnih ig­rišč, fitnesa na prostem … Na podlagi obstoječega stanja so izvajalci strokov­ne podlage predvideli tri faze razvoja: v prvi fazi označevanje dejavnosti in usmerjevalne table, v drugi počivališča za kolesarje, igrišča in druge prostore za oddih in rekreacijo, v tretji fazi ure­ditev trim steze, novih turističnih-rek­reacijskih območij in ureditev nastanit­venih možnosti. Svetnik Anton Kosec je v razpravi vpra­šal, zakaj pobude niso bile anonimne, kot je bilo to pri drugih postopkih, in predlagal, da preučijo, kako bi izkoristi­li opuščeni kamnolom v Povodju. Pred­lagal je tudi postavitev kmečke muzej­ske zbirke v občini. Rok Cankar je dejal, da kolesarke ceste ne bi smele voditi po najbolj obremenjenih cestah, kot sta Kamniška in Brniška cesta. Mojca Loč­niškar pa je pripomnila, da v pripravl­jenem gradivu pogreša povezano zgod­bo. Peter Podgoršek je izrazil pomisleke o primernosti uporabe poljskih poti v turistične namene. Župan Aco Franc Šuštar je svetnikom odgovoril, da gre pri strokovnih podla­gah za dokument, ki je podlaga za pros­torski načrt, zato ni namenjen vsebi­nam. Vodiška občina ima po mnenju župana velik potencial, sodelujejo tudi s sosednjimi občinami. Za kamnolom v Povodju se zanima Lovska zveza Slovenije, saj je lokacija privlačna kot možen tematski učni prostor za lovce. Svetniki so potrdili predlagane cene komunalnih storitev za leto 2015. Miran Sirc iz občinske uprave je dejal, da se cene za občane ne spreminjajo in da so enake kot v drugih občinah, kjer storitev izvaja podjetje Snaga. Občinski svet je sprejel tudi sklepe za zakonsko ureditev koncesije za obvez­no gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, za obdelavo in odlaganje ostankov predelave in od­stranjevanje komunalnih odpadkov. Po hitrem postopku so svetniki sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah OPN občine Vodice. S tem so odpra­vili nekatera neskladja znotraj določb. Po novem so tako možne dopolnilne dejavnosti tudi na kmetijah. Soglasno so svetniki sprejeli tudi sklep o pravilniku o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodar­stva. Pravilnik bo podlaga za pomoč pri ustanavljanju novih podjetij in ustvar­janju novih delovnih mest v občini. S potrditvijo sklepa o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini v obdobju 2015– 2020 so svetniki dali zeleno luč pravni podlagi za podeljevanje v proračunu zagotovljenih sredstev, ki so namen­jena kmetijstvu. V pravilniku je pet ukrepov za ohranjanje in spodbujanje kmetijstva. To so pomoč pri naložbah v sredstva na kmetijah v zvezi s primar­no kmetijsko proizvodnjo, pomoč za zaokrožitev zemljišč, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, pomoč za tehnič­no podporo in štipendiranje bodočih nosilcev kmetij. Pobude, predlogi, vprašanja Anton Kosec je pohvalil dobro delo matičnih delovnih teles, ki so podla­ga za uspešno delo Občinskega sveta. Predlagal je, da poslovnik prilagodi­jo dobri praksi. Peter Podgoršek je dal pobudo, da prilagodijo občinsko zakonodajo državni glede pasjih izt­rebkov. Rok Cankar je predlagal večjo preglednost pri vključevanju s ceste, ki vodi od zbirnega centra proti Kamniški cesti, možnost ogledala in enosmerne vožnje. Anton Aljaž je predlagal uredi­tev pločnika od Zapog proti Hrašam. Peter Podgoršek je opozoril tudi na visoko travo ob državnih cestah. Podroben zapisnik seje Občinskega sveta si lahko preberete na spletni strani občine Vodice (http://www.vodi­ce.si). Podpisan je sporazum med nevladnimi organizacijami iz občine Vodice in Občino Vodice V petek, 29. 5. 2015, je od 17. do 19. ure v sejni sobi Občine Vodice potekalo srečanje nevladnih organizacij iz občine Vodice, ki ga je organiziralo Stičišče NVO osrednje Slovenije. PETRA CILENŠEK ROK ŠTUPAR Na srečanju so župan občine Vodice g. Aco Franc Šuštar in 13 nevladnih organizacij iz občine Vodice podpi­sali Sporazum med Občino Vodice in nevladnimi organizacijami z območ­ ja občine Vodice. Podpisan sporazum vsebuje osnovna načela za medsebojni odnos, skupne zave­ze za partnersko sodelovanje pri zagotavl­janju kakovosti življenja občank in obča­nov, spodbujanje prostovoljstva in samega razvoja civilne družbe. Občina je s podpi­som sporazuma tudi formalno potrdila pomembno vlogo nevladnih organizacij pri delovanju v občini Vodice in se zaveza­la, da bo v duhu nevladnim organizacijam prijazne občine delovala tudi naprej. Občina Vodice predstavlja dobro prakso podpore nevladnih organizacij na ključnih področjih, kar spremljamo tudi s semafor­jem sodelovanja. Občina Vodice je ena iz­med treh občin v osrednji Sloveniji, ki ima sklenjen sporazum o sodelovanju. Občina omogoča brezplačen najem prostorov za nevladne organizacije, oglaševalska mesta za oglaševanje nepridobitnih dejavnosti in tudi sofinancira programe/projekte ne­vladnih organizacij, ki se financirajo iz dr­žavnih, evropskih ali drugih neobčinskih virov. Delno omogoča večletno financi­ranje programov nevladnih organizacij in v okviru podeljevanja občinskih priznanj nagrajuje tudi prostovoljce ter tako spod­buja prostovoljsko delo. Srečanje se je nadaljevalo z razpravo udeležencev, s pog­ledom na njihove dosežke v letu 2015 in načrte za naprej. Organizacije so zelo ak­tivne pri svojem delovanju; v občini Vodi­ce je veliko prireditev, projektov, pri čemer jih podpira tudi Občina Vodice. V razpravi so se prepoznale želje in prilož­nosti, da se organizacije še bolj povezujejo med seboj tudi preko sodelovanja pri or­ganizaciji projektov. Še posebej pa so se izpostavile težave s pridobivanjem novih članov, podmladka v društvih, iskan­jem dodatnih finančnih virov in obsežno birokracijo pri organizaciji prireditev, ki velikokrat jemlje pogum in voljo za orga­nizacijo. Za vse nam je zmanjkalo časa, a smo se dogovorili, da se vsi lahko vedno obrnejo na Stičišče nevladnih organiza­cij, ko bodo naleteli na ovire, ko bodo potrebovali pravno ali računovodsko po­moč, iskali druge možne finančne vire ali potrebovali nasvete pri promociji. Prisot­ne smo opozorili tudi na možnost prija­ve projektov v strategijo LAS njihovega območja in jih že povabili na delavnico, na kateri bodo lahko svoje ideje razdelali v pravo projektno prijavo. Pristop k pod­pisu sporazuma bo mogoč tudi naprej. Nevladne organizacije, ki želijo pristopi­ti k podpisu, naj to sporočijo z elektron­skim sporočilom Stičišču NVO osrednje Slovenije na info@consulta.si. V skladu s Pravilnikom o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice št. 04/2015) in Odloka o proračunu Občine Vodice za leto 2015 (Uradno glasilo Občine Vodice št. 2/2015) Občina Vodice objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Vodice I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Finančna sredstva za pospeševanje razvoja malega gospodarstva se namenijo kot nepovratna finančna pomoč »de minimis« v obliki dotacij kot sofinanciranje izvajanja posameznih ukrepov. Skupna višina finančnih sredstev, ki se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Vodice za leto 2015, znaša 3.338 EUR II. NAMENI, UKREPI IN POGOJI Finančna sredstva se namenijo za: Sofinanciranje posameznih ukrepov v obliki dotacij. Skupna višina finančnih sredstev, ki se dodeljujejo na podlagi tega razpisa, v obliki dotacij je skupaj 3.338 EUR. Ukrepi: a) Spodbujanje začetih investicij in investicij v razširjene dejavnosti in razvoj: · Upravičeni stroški: -stroški materialnih investicij, ki pomenijo investicijo v opredmetena osnovna sredstva (stroji in oprema, nakup zemljišč, stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja, stroški gradnje in ali nakupa objeta); -stroški nematerialnih investicij, ki pomenijo investicijo v neopredmetena osnovan sredstva (nakup patentov, licenc, znanja in izkušenj – know how ali nepatentiranega tehničnega znanja ter programske opreme). -Materialna in/ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 3 leta. -Povečanje obstoječe proizvodnje izdelkov, ki jih upravičenec že proizvaja, in povečanje obsega storitev, ki jih upravičenec že opravlja, se po tem ukrepu ne šteje za upravičeno. -Višina sofinanciranja upravičenih stroškov ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov posamezne investicije, pri čemer se dodeljene pomoči med seboj seštevajo, vendar največ do 350 EUR. b) Odpiranje novih delovnih mest in samozaposlovanja Sredstva za pospeševanje odpiranja novih delovnih mest se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija) za kritje dela stroškov plače zaposlitve in predstavljajo upravičene stroške za: -stroške za realizacijo samozaposlitve osebe, ki je na zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) prijavljena kot brezposelna oseba, -stroške dela plače za zaposlitev brezposelne osebe, ki je na ZRSZ prijavljena kot brezposelna oseba. · Upravičenci -za samozaposlitve so: brezposelne fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče v Občini Vodice; dejavnost, ki jo želijo registrirati, mora predstavljati njihov edini in glavni poklic; -za odpiranje novih delovnih mest so: podjetja, ki imajo sedež v Občini Vodice ali investirajo na območju Občine Vodice, ter fizične osebe, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti in priložili zahtevi vse predpisane dokumente za ustanovitev gospodarske družbe. · Prosilci morajo tako pridobljena sredstva vložiti v razvoj in razširitev obstoječe dejavnosti oziroma novo dejavnost na območju Občine Vodice. Prav tako morajo imeti pravne osebe sedež na območju Občine Vodice, fizične osebe pa morajo imeti stalno prebivališče na območju Občine Vodice. · Za pridobitev sredstev za odpiranje novih delovnih mest mora upravičenec izpolnjevati še naslednje: · delovno mesto, za katero je pridobljena pomoč, se mora ohraniti najmanj dve leti po prejemu pomoči; - novo delovno mesto mora predstavljati povečanje števila zaposlenih v podjetju v primerjavi s povprečjem v zadnjih 12 mesecih; - realizacija samozaposlitve oziroma novega delovnega mesta mora biti izvedena na območju Občine Vodice; - za novo odprto delovno mesto je mogoče zaposliti osebo s stalnim bivališčem na območju Občine Vodice (zaposlitev se dokazuje s kopijo podpisane pogodbe o zaposlitvi ter M1 obrazcem, upravičene stroške pa se dokazuje s kopijo plačilne liste ter s potrdilom o plačanih prispevkih delodajalca za socialno varnosti); - da brezposelna oseba, ki se zaposluje, ni imela zadnje zaposlitve pri upravičencu ali njegovih povezanih družbah; - v primeru, da je vlagatelj brezposelna oseba, je pogoj za pridobitev sredstev izražena namera za samozaposlitev, kar vlagatelj dokaže s predložitvijo poslovnega načrta za samozaposlitev, dokazilom o registraciji podjetja in potrjenim obrazcem M1/M2. Upravičeni prejemnik mora ostati samozaposlen najmanj eno leto po prejemu sredstev. · Višina sredstev oziroma sofinanciranja upravičenih stroškov ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov, vendar največ 350 EUR. Pogoji: Do pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev kmetijstva in ribištva in akvakulture, za primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, za predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi pa v naslednjih primerih: - če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, c) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. Pomoč ni namenjena spodbujanju izvoza oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Do sredstev za razvoj niso upravičena podjetja in samostojni podjetniki, ki so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali pa so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Do sredstev tudi niso upravičeni samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo na dan prijave na javni razpis do razpisovalca Občine Vodice neporavnane zapadle obveznosti. Za »enotno podjetje« se šteje vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. e) pomoč ne bo namenjena za nakup vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz. Upošteva se kumulacija pomoči, in sicer: -pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči; -pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012; -pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). Občina Vodice bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila: -pisno izjavo o strinjanju z razpisnimi pogoji, -pisno izjavo o vseh drugih pomočeh ''de minimis'', ki jih je upravičenec prejel na podlagi tega pravilnika ali drugih uredb ''de minimis'' v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, -pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, -pisno izjavo oziroma zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči ''de minimis'' ne bo presežena zgornja meja ''de minimis'' pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, -pisno izjavo, da organizacija ne posluje z žigom, kolikor kot pravna oseba ne posluje z žigom, -odločbo pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (npr. obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki so navedene v Uredbi o obrtnih dejavnostih), -dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih na dan oddaje vloge. Občina Vodice bo prejemnika pomoči pisno obvestila, da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) in o znesku de minimis pomoči. Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR). Evidence o individualni pomoči de minimis Občina Dobrna hrani 10 let od datuma dodelitve pomoči. IV. VSEBINA VLOGE Vlogo je možno dvigniti v sprejemni pisarni Občine Vodice v času uradnih ur, in sicer od prvega dne objave v Kopitarjevem glasu dalje ali na internetni strani Občine Vodice, http://www.vodice.si. Izpolnjeni vlogi je treba predložiti naslednje (za spodbujanje začetih investicij in investicij v razširjene dejavnosti in razvoj): 1. Odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarskih dejavnosti. 2. Potrdilo o plačanih davkih. 3. Potrdilo o poravnanih zapadlih plačilnih obveznostih do Občine Vodice. 3. Izjavo prosilca o višini lastnih sredstev za posamezen namen. 4. Izjavo, da podjetje ni v težavah in da predstavlja razpisana pomoč spodbudo za izvedbo nameravanega projekta. 5. Izjavo, da za ta namen še ni dobil državne pomoči oziroma kolikšen del je že dobil iz drugih virov. Za posamezne ukrepe je treba predložiti tudi: * stroški materialnih in nematerialni investicij: - dokazilo o plačilu, pogodbo, - račun. Izpolnjeni vlogi je treba predložiti naslednje (za odpiranje novih delovnih mest in samozaposlovanja): -izpis zavarovanih oseb za preteklo in tekoče leto (razen za samozaposlovanje), dokazilo o zaposlitvi (fotokopija obrazca M1), za osebo, ki je zasedla novoustanovljeno delovno mesto; -fotokopijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za osebo, ki je zasedla novoustanovljeno delovno mesto; -fotokopijo plačilne liste za osebo, ki je zasedla delovno mesto, za katero se uveljavljajo finančna sredstva; - potrdilo o stalnem prebivališču za osebo, ki je zasedla novoustanovljeno delovno mesto (za primer samozaposlitve); -odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma; -odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti (za gospodarske družbe); -potrdilo o plačanih davkih; -potrdilo o poravnanih zapadlih plačilnih obveznostih do Občine Vodice; -izjavo, da za ta namen ni prejel sredstev iz državnega proračuna oziroma drugih virov. V primeru, da so bila sredstva prejeta, je treba navesti višino prejetih sredstev. V. ROK IN NAČIN PRIJAVE NA JAVNI RAZPIS Rok za prijavo na javni razpis je do 23. 10. 2015 do 12. ure. Vloga z zahtevanimi dokazili mora biti poslana priporočeno po pošti ali osebno oddana v sprejemni pisarni Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, najkasneje do roka prijave, to je do 23. 10. 2015 do 12. ure. Za čas prejema se šteje, ko je vloga v sprejemni pisarni Občine Vodice. Upravni organ Občine Vodice lahko od prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. V primeru, da vloga ne bo dopolnjena v določenem roku, se s sklepom zavrže. V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, v primeru zavajajočih izjav in v primeru neizpolnitve projekta iz pogodbe je prejemnik sredstev dolžan takoj vrniti Občini Vodice dodeljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti. Vse vloge bo obravnavala komisija ter pripravila predlog o razdelitvi sredstev. Vse informacije lahko dobite na sedežu Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice ali po telefonu 01/ 833 26 12 (Aleksandra Plevel) ali po e-pošti: obcina@vodice.si. Aco Franc Šuštar, l.r. Župan Občine Vodice 088 »Šlo je za izredno izkušnjo množične nesreče, ki je postavila na glavo mnogo tega, kar sem NATALIJA RUS Osebni arhiv VLASTE KUNAVER Zdravnica, pediatrinja in alpinistka se je v Vodice preselila pred več kot 20 leti. Poleg zahtevne in odgovorne službe, dveh, danes že skoraj odras­lih sinov, si še vedno vzame čas za športne strasti, ki so jo prevzele že v otroštvu. Plezati je začela leta 1981. Skupaj s pokojnim očetom in vrhun­ski alpinistom Alešem Kunaverjem sta osvojila marsikatero steno, ki jo mi le bežno opazimo. Vlasta je bila tudi članica ženske odprave na vedela o medicini.« Južno Anapurno leta 1986. Njena najbolj odmevna in pogumna pot pa je zagotovo prvenstveni vzpon po zahodni steni (smer Aleša Kunaver­ja) na Trisul I in polet z vrha z jad­ralnim padalom leta 1987. Še mnogo vzponov in osvojenih mogočnih sten je za njo, tudi takšnih, ki jih mi, ki hodimo bolj po ravnem, niti ne po­znamo. Kot pravi, je zaljubljena v Ne­pal v centralni Aziji, ki meji na Kitaj­sko in Indijo. Nepal zajema tudi velik del gorovja Himalaje in del 8.848 m visokega Mount Everesta, najvišjo goro sveta, ki je na meji s Kitajsko. znamenju na odcepu, ki je prestrašil hrup težkih tovornjakov.« označuje pot proti Go­ sainkundskim jezerom, Štirje izkušeni alpinisti: Viki Grošelj, Janko Arh, Tone Pustovrh in Vlasta Ku­naver so se letošnjo pomlad odločili pre­čiti podgorsko skupino Ganeš Himal med Langtangom in Manaslujem. Kot pove Vlasta, načrtovani del prečenja ni preti­rano zahteven. A nihče od njih ni slutil, da se bo zgodila katastrofa takšnih raz­sežnosti. Potres v Nepalu z magnitudo 7.8 je pustil globok strah, neopisljive iz­kušnje in veliko spoštovanje do življenja. Kje natančno ste bili v trenutku po­tresa, kako ste ga doživljali? Na dan potresa, 25. aprila, smo se vsi štirje po enem dnevu priprav v Katman­duju že zgodaj zjutraj odpravili z jeepom na pot z namenom, da nas odpelje v iz­hodišče, Shyabrubesi na obrobju področ­ja Langtang, na konec ceste, ki jo proti Kitajski meji na severu gradijo Nepalci in Kitajci skupaj. Kolega Viki je predlagal, da zadnji del poti prehodimo, saj je vožn­ja po vijugastih cestah daleč od udobne. V vasi Dunche smo oprtali nahrbtnike, naša nosača pa sta z jeepom nadaljevala pot. Postali smo pri čortenu, budističnem saj se je Viki želel foto­ grafirati. In to nam je najverjetneje rešilo živl­jenje. Le nekaj minut po fotografiranju, ko smo se bližali mostu v dnu soteske, se je oglasilo oglušujoče hrumenje. Takoj mi je bilo jasno, da je potres. Letele so ska­le, odpirala se je cesta. Prvih 500 m ceste naprej od tam, kjer nas je ujel potres, je bilo do več metrov na debelo zasutih s skalami. Popolnoma smo bili nemočni. Skale so se podirale tako na notranji rob ceste kot na zunanjega, podrl se je tudi cel nasprotni breg doline, zajel nas je ob­lak prahu. Je bil kdo od vas poškodovan? Kam ste se odpravili po tresenju, kaj vse človek razmišlja ob takem dogodku? Kolegu Tonetu je kamenje priletelo v glavo, tako da je grdo zakrvavel, ampak smo ga lepo oskrbeli in hujšega ni bilo. Po tresenju smo tekli nazaj po cesti, is­kali bolj varno in mirno, bolj položno ob­močje in se odpravili v vas. Mnoge hiše so bile popolnoma porušene, ostali so le kupi opeke … Fantje so nam našli enega od še celih lodžev (majhen hotel), kjer bi prenočili. Sama sem bila trdno odločena, da bom spala zunaj, saj me je bilo preveč strah ponovnega tresenja, ki so ga groze-če napovedovali stalni popotresni sun­ki. Ko se je že dobro stemnilo, so me le prepričali, da grem »pod streho«. Ob po­tresu samem nisem prav nič razmišljala, presenečenje je bilo popolno in občutek nemoči tudi. V Slovenijo je novica o potresu prišla skoraj nekaj minut po katastrofi. Kako ste komunicirali s svojci in domačimi? Res je. Že približno pol ure po potresu sem prejemala SMS-sporočila na telefon, če je z nami vse v redu. S seboj imamo vedno satelitski telefon, tako da smo se domačim takoj javili in sporočili, da smo živi in zdravi. Z mobilnimi telefoni pa smo najprej res zelo varčevali, saj smo imeli vsi le napol napolnjene baterije in še nepreverjene informacije, kako je z li prenočišče v neki lopi, zjutraj pa smo nadaljevali peš proti dolini. Pot je bila na­porna, sej je bila tudi tu cesta uničena, tla so se še kar tresla in hoja je bila zelo nela­godna. A jasno je bilo, da bomo le tako lahko prišli v dolino. Smo pa srečevali tudi druge turiste, ki so pričakovali, da jih bodo, sicer zdrave in čile, iz prizadetih območji evakuirali s helikopterji! Nepal­ska vlada je že dan po potresu pod svoje okrilje vzela tudi privatne helikopterje in jih preusmerila v pomoč prizadetim. Zelo hitro in dobro je bila organizirana pomoč, čeprav je bilo poročanje pri nas v Sloveniji ravno obratno. Kje ste dobili hrano, vodo? Življenje v Nepalu je v še tako hudih okoliščinah že naslednji dan steklo. Dan si pač moramo pomagati. Ta srečanja so bila ganljiva in nepozabna. Po dolgi hoji vam je uspelo priti do bolj varnega območja in tudi do bolnišnice, kjer ste pomagali? Po skoraj dveh dneh hoje, ko je bilo za nami približno 50 kilometrov, smo priš­li do Trisuli bazarja, to je prvi večji kraj ob vznožju področja, ki je bilo v potresu najbolj prizadeto. Zvečer sem se povzpe­la na nasprotni breg reke v lokalno bol­nišnico in ponudila pomoč. Z veseljem so me sprejeli, saj je bilo poškodovanih res veliko. Bolnišnica in delo s pacienti je bilo zagotovo povsem v drugačni obliki in sestavi. Kako bi nam lahko približali delo in vašo vlogo zdravnice, pred­vsem pediatrinje? Katastrofa takih razsežnosti je za naše razmere težko predstavljiva. Večina ran­jencev je do bolnišnice prišla šele tretji, četrti dan po potresu. Rane so bile obsež­ne, močno umazane, okužene. Spomin­jalo je na opise ranjenih v prvi svetovni vojni. Velika sreča je bila, da je v Trisuli bazar prišla velika vojaško medicinska re­ševalna skupina, ki jo je poslal butanski kralj. Prišli so tako zdravniki, kirurgi, zdravstveni tehniki, vojaki kot pros­tovoljci. S seboj so pripeljali mobilno operacijsko dvorano, rentgen, ultrazvok in laboratorij. Poleg tega pa vse, kar so rabili zase, tudi hrano in vodo. Takoj so me sprejeli medse, tako da sem v Trisuli bazarju delala z njimi, ker sem pediatrinja, predvsem z njihovim pe­diatrom, saj je bilo poškodovanih otrok Kaj pa vas je najbolj pretreslo? To so osebne zgodbe, ki so res hude. Ena izmed njih je, ko sem skrbela sem za 19-mesečno deklico, ki so jo po petih dneh našli v gozdu ob mrtvi in noseči mamici. Po štirih urah hoje so jo prinesle sorodnice. Punčka je bila na robu življen­ja. Pravi čudež je bil, da je v gozdu sploh preživela. Z zdravljenjem in oskrbo ji je šlo vsak dan bolje, a mamice in brat­ca ali sestrice, ki ga je pričakovala, ji ne bo mogel nihče vrniti … Lahko si samo predstavljamo, kako je majhna deklica vse to doživljala in kako jo bo to za­znamovalo. Takih in podobnih zgodb je bilo mnogo. Največ poškodovanih je bilo med ostarelimi, verjetno zato, ker se ob ogroženosti kot zaradi katastrofe, ki je prizadela domačine, pa vendar dragoce­na in nepozabna. Zelo sem hvaležna, da sem lahko delala z ekipo iz Butana. To je bila res izjem­na izkušnja. Za njih ne najdem druge besede kot to, da so enostavno srčni. Morda zveni obrabljeno, ampak taka do­živetja so dragocena, ker drugače obarva­jo odnos do življenja doma. Zaveš se, da mirno in varno življenje, kot ga poznamo v Sloveniji, ni samo po sebi umevno. Opomni, da smo lahko hvaležni za to, kar imamo. Zdaj ste varno doma, polni življenjskih in poklicnih izkušenj. Že razmišljate o naslednjem obisku Nepala? Meni je Nepal zelo ljuba dežela, kamor bom zanesljivo še šla. Enako velja za mnoge Slovence, ki se vedno znova vrača­mo v to čarobno deželo pod Himalajo. Je pa to tudi zelo konkreten način pomoči Nepalu. Ravno turizem je namreč ena izmed pomembnih gospodarskih panog. Sicer pa so ljudje tam res skromni, to so ljudje, ki so navajeni preživeti. Ne čakajo, kdo jim bo pomagal, zavihajo rokave in gredo dalje. em pred kratkim brala dedove S tako energijo in spomine na prvo svetovno vojno in dobroto so delali od jutra do večera. Vsi, ranjence v težkih razmerah, si seveda kirurgi, vojaki, oficir­ nisem mislila, da bom kdaj sama videla ji, specialisti za zveze, kaj podobnega.« potresu niso mogli dovolj hitro rešiti na prosto. Kaj vas je najbolj ganilo? Najbolj me je ganilo to, da so bili ljudje v vsej hudi zmedi in takšni katastrofi tako potrpežljivi. Nobenega prerivanja, vsi so mirno čakali v vrsti. Brez prerekanj, ki jih lahko vidimo v čakalnicah doma. Na primer vrsta za rentgen je bila tako dolga, da je nepalski rentgen odpovedal prvi dan, butanskega pa so morali ves dan hladiti. A ljudje, težko poškodovani, vsi so delali vse. Ni bilo tega – moje delo, tvoje delo. Polkovnik, ki je bil vodja celotne operacije, je vzel metlo in cunjo in drgnil dvorišče. Mene so izredno lepo sprejeli, kot da sem nji­hova. Niti pomisliti ne upam, kaj bi bilo brez njih. Česa takega nisem videla še nikoli. Lado Koželj, rokodelec: »Odkar sem sam sebe ujel na laži, ne verjamem nikomur več!« Nekoč uspešen krovec, je po skoraj usodnem padcu s strehe, danes človek trenutka in navdiha. Njegov najboljši prijatelj je baker, prijateljica medenina GORAZD DOMINKO ROK ŠTUPAR Boleče spoznanje in nova ljubezen Šele v zrelih letih se zavemo teže nekaterih besed in vsega tistega, česar nismo naredili – zaradi po­vršnosti ali naglice – zaradi plačilne nediscipline naročnikov in vprašanj, kako poplačati dolgove, a čas teče na­prej in nazaj ne moremo več. Načrtov ni, preveč jih je bilo in preveč se jih je izjalovilo, nekajkrat je sam sebe ujel na laži in zdaj ne verjame nikomur več. Žal mu je in bolečine ob tem ne zmore skriti, ker po njegovem pad­cu s strehe pred petnajstimi leti niso uspeli stopiti skupaj in nadaljeva­ti nekoč donosnega ali vsaj posla, s katerim bi bilo lažje preživeti – sledn­jemu se je odrekel tudi sin. »Razu­mem ga, ko je bil mlad, je bilo vses­kozi delo, malo prostega časa, še manj prostih ur in vesel sem, da se je našel drugje!« Realen, nikakor pesimističen opazovalec sodobnega časa je razoča­ran nad razbitimi iluzijami poskušal luč na koncu tunela znova najti v delavnici in iz malih lističev v kovino skovati tisto, kar je bilo na hitro in v navalu kreativnosti na njih zapisano in zrisano. Skoraj otožna delavnica nekoliko ekscentričnega rokodelca v Repnjah, nad katero se zdaj bohoti napis »naprodaj«, daje slutiti, da je tu nekoč cvetelo podjetje, ki je kruh v najboljših letih omogočalo celo sed­mim delavcem, danes pa je zatočišče številnim bakrenim in medeninastim umetninam, ki na pravega lastnika, takega, ki bi znal ceniti krhkost živl­jenja, ranljivost lepote, minljivost mladosti, še čakajo. Življenje po življenju Seveda so bili v njegovem življenju ljudje, celo v neposredni bližini, ki bi naredili vse, da bi mu spodletelo, čeravno bi jih kot izjemen karateist z goloroko borilno veščino in moč­nim glasom, ki je bil dovolj dober za Lovski pevski zbor iz Medvod, zlah­ka postavil na realna tla; ljudje, ki niso zmogli ali želeli dojeti, da ni nič narobe, če si korak pred drugimi. A pustimo to, pravi, bolj pomembno je, da ima tudi dobre prijatelje, ki ga sprejemajo takšnega, kot je, ki mu po nekaj tednih odsotnosti povedo, da ga pogrešajo. Prav sredi intervjuja Skoraj otožna delavnica nekoliko ekscentričnega Majhna pisarna, kjer je bil nekoč sedež podjetja, je danes rokodelca v Repnjah, nad katero se zdaj bohoti napis kraj ustvarjalnega nereda in skladišče številnih albumov, »naprodaj«, daje slutiti, da je tu nekoč cvetelo podjetje, v katerih si je mogoče ogledati oblikovalske presežke in danes pa je zatočišče številnim bakrenim in umetninam iz se odločiti za svojega. medenine, valilnica idej in novih rokodelskih prijemov. zazvoni telefon in na drugi strani je kolega, ki se veseli njegovega obiska dobrih sto kilometrov vzhodno od Repenj. Prijeten obraz se razvedri, prisrčni kužek Ben, ki vseskozi ve­selo poskakuje okoli kuhinjske mize, pa končno dobi zasluženo pozornost, čeprav je že prej ni primanjkovalo. Višine nikoli ni zares maral, se zamis­li, bila je pač donosna in kdo ve, morda je bil tisti padec s spolzke strehe celo darilo in priložnost za baker, medeni­no in nova (štajerska) obzorja. Nova (štajerska) obzorja »Ja, povpraševanje po bakrenih iz­delkih, ki lahko krasijo strehe, vrata, travnike ali dnevno sobo, je veliko, a ne boste verjeli, nekateri vihajo noso­ve, češ da bi zanje plačali več, in ker je prepoceni, se poslovijo. Tu so tudi tis­ti, ki pritiskajo name, pravijo, da sem nelojalna konkurenca. Številni znani jih imajo, a o imenih ne bi – dam, fer­tik, pozabim,« pravi Koželj, ki dušni mir išče v duhovnosti, rejkiju, Štajer­ski, kjer ustvarja novo domovanje, vzgoji zdravilnih rastlin in živali, ki so najpogosteje ujete v rdečkasti in vse pogosteje tudi rumenkasti zlitini. »Želim si ustvariti nov dom, kmetijo, humano, kjer bi živali tekale naokoli in bi jih bilo zgolj toliko, da bi mi po­magale pri samooskrbi.« In zakaj prav baker? Ker je koven in mehak, pre­prosto lep in tudi zato ga uporablja pri izdelavi nakita, ki ne samo, da je ličen, pomagal naj bi celo pri revmatičnih bolečinah v kosteh, mišicah in sklepih, pokazal naj bi celo zakisanost telesa. Tudi pišoči v dar dobi zapestnico, kjer se ob stiku dotika dvoje Bracovih sonc. Spoznal ga je po naključju in odtlej v baker vkoval številne njegove podobe. Ni težko razumeti zakaj, o njem sicer ne pove veliko, a nekaj stvari imata vendarle skupnih; tako kot Lado je tudi on zapustil poslovni svet in našel svoje poslanstvo, mir in srečo v novem življenju. Enostavno je naredil to, kar sta mu narekovala srce in njego­va visoka zavest. Večini, ki se sreča s pogledom Braca ali njegovim glasom, pusti tisto nekaj, zaradi česar ni težko spoznati, kako bi človek moral živeti, da ga nič ne bi spravilo s poti, ki mu je namenjena. In če kdaj, je Lado tu­kaj in zdaj prepričan, da je našel tisto pravo! 34. Gozdni tek po Rašici za pokal Gorenjskega odreda Težko je napisati kaj novega o dogodku, ki se ponavlja že štiriintridesetič, razen enega leta, ko je tek po Rašici preprečil hud naliv tik pred tekmo. CVETO VRBOVŠEK SREČO MERČUN Tek po Rašici je po vseh teh letih pre­segel okvire lokalnih dogodkov in si pridobil sloves zelo dobro organizi­rane prireditve, ki jo poleg tega krasi še težka in slikovita proga po sever­nih obrobkih Rašice. Tek je prireditev, ki spominja na dogodek iz polpretekle zgodovine. Osredotočim pa se na samo tekmovanje, ki je poteka­lo v petek, 5. 6., letos na športnem par­ku Smučarskega društva Strahovica v Selu pri Vodicah v zelo lepem in vročem popoldnevu. Pri gozdnem teku po Rašici je v ospredju poudarek na prihodnosti tega teka, saj je letos že drugič potekal promocijski tek najmlajših, ki ga lahko hudomušno imenujemo »zastrupljanje« bodočih udeležencev. Prostor, ki v zimskem času služi kot iztek 40-metrski skakalnici, je bil poln otrok od tretjega pa do petnajstega leta starosti, seveda v družbi svojih staršev in ostalih, ki so nestrpno čakali na start. Vse skupaj se je začelo, kot že rečeno, s promocijskim tekom najmlajših, nato so se podali na pot malo starejši na 600-metrsko progo, kmalu za njimi pa še preostali mladi tek­movalci na 2000-metrsko progo. Kako lep je bil prizor srečnih otrok in njihovih staršev oz. spremljevalcev, ki so premaga­li tekaško stezo in se veselili dobrih rezul­tatov. Tisti, ki so bili najboljši, so seveda dobili medalje, vsi ostali pa sladko čokola­do in s tem upanje, da bodo naslednje leto tudi oni stali na odru za zmagovalce. Veliko otrok tekačev prihaja iz vodiške šole, kar je zelo spodbudno, kajti tek in druženje v naravi otroku kažeta, da v današnjem času ni vse računalnik, mobi in televizija. Za vse to so zalslužni učitelji šole, ki se ukvarjajo s športno vzgojo, naj­več zaslug pa ima gotovo Miha Kimovec, ki je velik promotor športa in življenja v naravi. ‚Ta pravi‘ tek po Rašici za članice (5,4 km) in člane (9 km) se je začel ob 18.30, ko je sonce že malce začelo popuščati, ampak za mučenje športnih copat po Rašici je bilo še vedno zelo vroče. Na pot se je od­pravilo 60 članic in članov. Skupno zmago in pokal Gorenjskega odreda so domačim ponovno pritekli Miha Kimovec, Janez Šijanec in Lucija Kern. Ampak kdorkoli je že bil zmagovalec, tako pri ženskah kot pri moških (glej rezultate), je bil to pot zmagovalec vsakdo, ki se je odpravil na to dolgo, z vročino spremljajočo pot. Toliko o tekmovalcih. Nekaj besed se lah­ko nameni vsem, ki so pripomogli, da je prireditev uspela v celoti, še posebej teh­nični ekipi, ki že leta skoraj profesionalno spremlja rezultate in jih objavi prej kot na marsikateri tekmi višjega nivoja. Priredi­tev s svojo iskrivostjo in poznavanjem teka že drugo leto zapored, po »upokojit­vi« dolgoletnega napovedovalca Toneta Marenča, vodi Dare Borčnik. Letos je tek popestril Matija Bergant, ki je vse dogodke posnel z letečo kame­ro. Posnetke poleg ostalih fotografij si lahko pogledate na spletni strani www. strahovica.si. Za konec je treba omeniti, da je SD Strahovica za dolgoletno sodelovanje pri organizaciji teka podelila priznanje Mak­su Žnidarju, borcu Gorenjskega odreda in udeležencu preboja Gorenjskega odreda, dogodku, po katerem je nekdanja krajev­na skupnost Bukovica – Šinkov turn ime­la svoj praznik. REZULTATI – prva mesta Deklice „A“, letnik 2008 in 2009 Zoja Planinc Deklice „B“, letnik 2006 in 2007 Katja Hočevar Dečki „A“, letnik 2008 in 2009 Anže Sporiš, ŠD Homec Dečki „B“, letnik 2006 in 2007 Domen Žerjav, OŠ Vodice Deklice „C“, letnik 2004 in 2005 Danin Hasanagić, Tekwando Deklice „D“, letnik 2002 in 2003 Hana Mazi Jamnik, ŠD Kokrica Deklice „E“, letnik 2000 in 2001 Klara Jamšek, OŠ Vodice Dečki „C“, letnik 2004 in 2005 Domen Molj, Tekwando Dečki „D“, letnik 2002 in 2003 Simon Jakofčič Smrekar, OŠ Vodice Dečki „E“, letnik 2000 in 2001 Jan Sporiš, ŠD Homec Ženske „A“ do 30 let, letnik 1985–1999 Mateja Adrović, AD Mass Ženske „B“ od 31 do 45 let, letnik 1970–1984 Lucija Kern, SD Strahovica Ženske „C“ 46 let in starejše, letnik 1969 in starejše Irena Burgar, Cekinčice Moški „A“ do 30 let, letnik 1985–1999 Aljaž Praznik, SK Jub Dol Moški „B“ od 31 do 40 let, letnik 1975– 1984 Miha Kimovec, SD Strahovica Moški „C“ od 41 do 50 let, letnik 1965– 1974 Jani Šijanec, SD Strahovica Moški „D“ od 51 do 60 let, letnik 1955– 1964 Bojan Galin, Zveza borcev Vodice Moški „E“ 61 let in starejši, letnik 1954 in starejši Štefan Lešnik, Ljubljana Slavnostna akademija ob 20. obletnici GZ Vodice Zadnji petek v maju je GZ obeležila slavje ob 20. obletnici obstoja. V znamenju slavnostnega programa in podelitve priznanj je zakorakala v novo obdobje. NATALIJA RUS ROK ŠTUPAR »Gasilstvo je edinstveno. Pleme­nita in neustrašna pripravljenost za pomoč. V krajih, kot so naše Vodi­ce, že od nekdaj velja, da je v vsaki hiši vsaj en gasilec ali pa več. Naj bo nocojšnje slavje poklon vsem, ki nesebično priskočite na pomoč, nudite oporo, varnost in to, da ved­no lahko računamo na vas. Vse to je velik dar, lahko bi rekli največji dar, ki ga lahko kot človek nudiš so­človeku. Bodite ponosni, naj se vol­ja nikoli ne izgubi. Današnje praz­novanje je za vas.« To so bile uvodne besede voditeljice Natalije Rus, ki je s častnimi prapo­ri na odru in slovensko himno, ki so jo zapeli člani MPZ Biser, pozdravila navzoče. Polna skaruška dvorana domačih gasilcev in gasilk ter povabl­jenih gostov je kar kipela od ponosa. MPZ Biser je zapel še eno pesem in čas je bil, da prisotne v svojem nagovoru pozdravi tudi Bogomir Novak, organizator prireditve in predsednik Gasilske zveze Vodice. V nadaljevanju je na kratko predstavil pomen povezovanja gasilskih organi­zacij in okoliščine, ki so pripeljale do ustanovitve Gasilske zveze Vodice. Po njegovi predstavitvi je besedo dobil tudi član UO Gasilske zveze Sloveni­je in predsedujoči regijskega sveta Regije Ljubljana I Franci Bradeško. V svojem nagovoru je poudaril pred­vsem uspešno delo Gasilske zveze Vodice ter se zahvalil za aktivno delo vseh članov v organih regijskega sveta in Gasilske zveze Slovenije. Sprehod po kroniki zadnjih 20 let GZ Vodice, ki ga je prebrala voditeljica, je bil zanimiv, a težko je strniti misli in dogodke v kratko kroniko, ko pa je toliko ljudi in dogodkov zaznamovalo dve desetletji. Slavnostno akademijo je pozdravil tudi župan Aco Franc Šuštar, ki je v svojem nagovoru pohvalil delo gasilske zveze in odlično sodelovan­je z Občino. Na koncu nagovora se je v imenu Občine Vodice in v svojem imenu zahvalil za 20-letno delo Gasil­ske zveze Vodice v dobro vseh obča­nov občine in predsedniku izročil za­hvalo za sodelovanje. Da je pesem zamenjala besede, so čla­ni MPZ postregli z dvema pesmima in tako razpoloženju v dvorani dodali še večji slavnostni pomen. Ob okroglih jubilejih velja, da se še Erika Potrč, Marko Štupar, Damijan Jagodic in Bogomir Novak posebej spomnimo in zahvalimo tis­tim članom in organizacijam, ki so To so člani, ki po eni strani največ prispevali k ustanovitvi in predstavljajo mlajši rod funkci­ uspešnemu razvoju Gasilske zveze onarjev Gasilske zveze Vodice, Vodice. V dvajsetih letih se je v pred­ po drugi strani pa vsak od njih sedstvu, poveljstvu, upravnem od­ že več kot 10 let aktivno sodelu­ boru, štabu operative in nadzornem je v najvišjih organih Gasilske odboru zvrstilo 48 članic in članov iz zveze Vodice in s tem aktivno vseh društev naše gasilske zveze. Če sodeluje pri vodenju Gasilske prištejemo še vse člane komisij, je ta zveze Vodice. Za njihov po­ številka krepko preko 100. Sledila je membni prispevek k razvoju podelitev priznanj in zahval. Gasilske zveze Vodice in uspeš­no delovanje le-te so prejeli priznanje Gasilske zveze Vodice. Veteranke PGD Polje: Francka Šorn, Sonja Papež, Olga Ovijač, Milka Kimovec, Marinka Potrč, Štef­ka Černivec, Elizabeta Brank, Angela Žnidar, Ivan­ka Gubanc, Slavka Dacar in Marija Bokal Veteranke PGD Polje so v petnajstih letih, odkar tekmu­jejo skupaj, dosegle takšen uspeh, ki se mu bo nedvomno zelo težko približala katerakoli druga ekipa, kaj šele, da bi ta uspeh uspela preseči. Šest naslovov državnih prvakinj in dvanajst naslovov pokalnih zmagovalk je trenutna bera, ki jo bodo naše veteranke že letos poskušale še povečati. S svo­jimi uspešnimi nastopi so kmalu vzbudile zanimanje orga­nizatorjev tekmovanj in ostalih sodelujočih ekip, s tem pa ponesle tako ime domačega društva kot tudi Gasilske zveze Vodice po celi Sloveniji. Za vse dosežene uspehe so prejele spominsko priznanje Gasilske zveze Vodice. Slavka Dacar, Marija Novak, Franc Šuštar, Franc Sodnik, Marjan Pipan in Lojze Lakner To so člani, ki so postavljali prve temelje naše gasilske orga­nizacije in so tudi najbolj zaslužni za ustanovitev in nadaljn­jo samostojno pot Gasilske zveze Vodice. Večina je znanje in izkušnje nabirala že v organih takratne občinske gasil­ske zveze Ljubljana-Šiška, kasneje po ustanovitvi Gasilske zveze Vodice pa je vsak od njih več mandatov vodil enega od področij delovanja gasilske zveze in s tem pomembno pris­peval k razvoju Gasilske zveze Vodice. V zahvalo za opravl­jeno delo so prejeli spominsko priznanje Gasilske zveze Vodice. Alojzij Kosec Alojzij Kosec se je gasilstvu zapisal s srcem in telesom in je zagotovo eden najbolj zaslužnih, da je Gasilska zveza Vodice danes cenjena in spoštovana organizacija tako znotraj gasilske orga­nizacije kot tudi med občani v občini Vodice. Poveljstvo oziroma en mandat, vmes štab opera­tive, kot se je takrat imenoval, uspešno vodi že od prvih rednih volitev v Gasilski zvezi Vodice. Lojze je postavil temelje organizacije gasilskih tekmovanj v Gasilski zvezi Vodice, njegova pa je tudi večina idej za izvedbo najrazličnejših izobraževalnih in družabnih aktivnosti v naši zvezi, kot so mnogoboj, gasilski AvtoRally ali gasilski dan. Za neutrudno in požrtvovalno delo v Gasilski zvezi Vodice je prejel spominsko priznanje Gasilske zveze Vodice. Janez Jenko Prostovoljna gasilska društva Bukovica-Utik,Polje, Repnje – Dobruša, Šinkov Turn, Vodice in Zapoge Janez Jenko je bil do zadnjih volitev pred dvema letoma duša in srce Gasil-Gasilska zveza brez vključenih društev ne more obstajati, zato se ob obletnici, ske zveze Vodice. Bil je eden najzas­kot je letošnja, želimo zahvaliti vsem društvom za uspešno, prijateljsko in plodno lužnejših članov za ustanovitev sa­sodelovanje na gasilskem, družbenem in družabnem področju. V znak zahvale so mostojne Gasilske zveze Vodice in njen prejeli jubilejno plaketo in spominsko značko. prvi predsednik. Znanje in izkušnje iz vodenja gasilskih organizacij je nabi­ral v organih gasilske zveze Ljublja­na-Šiška, kjer je bil med drugim tudi sektorski poveljnik sektorja Vodice. Svoje znanje, izkušnje in poznanstva je s pridom izkoristil za to, da je pod njegovim predsedovanjem Gasilska zveza Vodice postala uspešna, cenjena in spoštovana organizacija znotraj gasilske organizacije kot tudi širše na družbenem področju. Janez je bil tudi glavni pobudnik, da se na nivoju gasil­ske zveze in vseh društev ustanovijo in začnejo aktivno delovati komisije za članice, veterane in mladino in da se vse te skupine še bolj aktivno vključijo v Prostovoljna gasilska društva Bukovica-Utik, Polje, Repnje – Dobruša, Šinkov delo teh gasilskih organizacij. Za vest- Turn, Vodice in Zapoge no in požrtvovalno delo v Gasilski zvezi Vodice je prejel spominsko priznanje Predstavniki sosednjih in prijateljskih gasilskih zvez Medvode, Gasilske zveze Vodice. Mengeš, Komenda, Ljubljana Cerklje na Gorenjskem in Kokra Čeprav smo se pred dvajsetimi leti odločili za samostojno pot, pa smo vendarle ohranili ali na novo vzpostavili prijateljske vezi s sosednjimi gasilskimi zvezami. Naravne nesreče običajno ne poznajo občinskih meja, prav tako ideje, znanje in iz­kušnje, ki si jih pridobi eden, veljajo enako tudi drug je. Med gasilci je običajno tako, da radi priskočimo na pomoč, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo pomoči tudi sami po­trebni. Zato se vam iskreno zahvaljujemo za dobro in uspešno medsebojno sodelo­vanje. V znak zahvale so predstavniki prejeli jubilejno plaketo in spominsko značko. Predstavnik Gasilske zveze Slovenije in predsedujoči regijskega sveta Regije Ljubljana I, tov. Franc Bradeško. Kot se društva povezujejo v gasilske zveze, se gasilske zveze naprej povezujejo v re­gijske svete in krovno organizacijo Gasilsko zvezo Slovenije. Zahvala gre za uspešno medsebojno sodelovanje, za pomoč in skupno sodelovanje na področju požarnega varstva in organiziranosti gasilstva v regiji in državi. V znak zahvale je tov. Franc Bradeško prejel jubilejno plaketo in spominsko značko. Francii Bradeško Župan Občine Vodice g. Aco Franc Šuštar Dobro sodelovanje med Občino Vodice in županom smo v času županovanja Aca Franca Šuštarja dvignili še eno stopnjo višje. V znak hvaležnosti in zahvalo za uspešno sodelovanje je prejel jubilejno plaketo zahvale. Zahvalo za dobro sodelovanje so prejeli še povabljeni gostje, ki se slavja niso mogli udeležiti. Regijski poveljnik Iztok Zajc, biv­ša župana Tone Kokalj in Brane Podboršek Zahvalo za sodelovanje je dobil tudi MPZ Biser, ki s svojo pesmijo gasil­ske prireditve spremlja že vrsto let, na koncu pa je šopek v zahvalo prejela še voditeljica Natalija Rus. Večer se je zaključil s slovesnim od­hodom praporov in pogostitvijo. Gasilski dan GZ Vodice ob 20. obletnici GZ Vodice V soboto, 23. maja, je Gasilska zveza Vodice v sklopu praznovanja v počastitev 20. obletnice obstoja pred sedežem Gasilske zveze v Polju organizirala Gasilski dan GZ Vodice. BOGOMIR NOVAK Prireditev je bila zamišljena kot predstavitev vsakega od šestih prostovoljnih gasilskih društev, vkl­jučenih v Gasilsko zvezo Vodice. Predstavitev je bila sestavljena iz kronike posameznega prostovoljnega gasilskega društva, ki jo je prebrala voditeljica Na­talija Rus, ter praktičnega prikaza izb­rane gasilske veščine, ki jo je prikazala operativna enota tega prostovoljnega gasilskega društva. Prireditve, ki jo je na začetku bolj, potem pa, k sreči, vedno manj spremljal dež in za mesec maj raz- PGD Bukovica Utik pripravili »kuhinjo« to pred nevarnimi snovmi. Na robu pri­meroma hladno vreme, je bila prvenstve­na prostem, v kateri so ob komentiranju zorišča je namreč iz cisterne namišljeno no namenjena občanom vodiške občine, Franca Štuparja prikazali gašenje plin-iztekala nevarna snov. Obiskovalci smo ki gasilstva in gasilske dejavnosti morda ske jeklenke in rokovanje z njo v primeru tako med njunim oblačenjem lahko videli, ne poznajo prav dobro, bi pa želeli spoz­požara. Medtem ko se je v veliki ponvi da mora gasilcu, ki se oblači pomagati, po­nati gasilsko delo in se hkrati srečati z »grelo pozabljeno« jedilno olje, so prikaza-močnik, še bolje je, če sta dva. Ostali po­domačimi gasilci, ki so ob katerikoli uri li, kaj se zgodi s prazno pločevinko razprši-močniki so ob komentiranju podpoveljni­dneva pripravljeni priskočiti na pomoč la, če je izpostavljena ognjenim plamenom ka Romana Baliža ogradili prostor okoli tistemu, ki to potrebuje. ali visoki vročini. V tem času se je segrelo poškodovane cisterne in varovali dostop Najprej sta zbrane gasilce in peščico tudi jedilno olje, ki sicer tudi zaradi dež-na ogroženo območje. Ko sta se gasil­obiskovalcev pozdravila predsednik GZ ja velike volje do samovžiga ni pokazalo, ca spravila v zaščitne obleke, sta na kraj Vodice Bogomir Novak in župan Občine z nekaj pomoči pa se je vendarle vnelo dogodka odnesla gumijaste čepe različnih Vodice Aco Franc Šuštar. ravno toliko, da so gasilci s praktičnimi dimenzij in tlačno posodo, s katero sta primeri pokazali, kako se lotiti gašenja. ustrezen čep napihnila in s tem zatesnila Uvodno predstavitev priprave in priho-Seveda je treba čim prej ugasniti štedilnik odprtino, skozi katero je iztekala »nevar­da na intervencijo Prostovoljnega gasil-in ponev prekriti s pokrovko ali bombaž-na snov«. Ko sta zaključila, sta šla še skozi skega društva Zapoge je tako spremljala no oziroma volneno odejo. Učinkovita pa obvezno pranje iz ograjenega kontami­žal le peščica obiskovalcev, pa vendar je bo tudi navadna moka, ki je dostikrat v niranega prostora. Po kratkem premoru bila predstavitev, ki jo je za obiskoval-kuhinji še bolj pri roki kot odeja. Nikakor je voditeljica zajela sapo in se sprehodila ce komentiral poveljnik Rudi Kopač, pa v olje ne smemo vlivati vode – zakaj je skozi dolgo 112-letno zgodovino Pros­zanimiva in poučna. Ko so gasilci PGD temu tako, so praktično prikazali gasilci tovoljnega gasilskega društva Vodice. Na Zapoge pospravljali svojo opremo, se je PGD Bukovica Utik na gasilskem dnevu. drugem koncu prizorišča pa je takrat že malce stran že pripravljalo Prostovolj-Sledila je predstavitev društva in gasilcev nekoliko večja množica obiskovalcev opa­no gasilsko društvo Bukovica Utik. Med PGD Repnje-Dobruša. Že med prebiran-zovala operativne gasilce iz Vodic, ki so se predstavitvijo društva, ki jo je brala vodi-jem predstavitve društva sta se dva gasilca smukali okoli »poškodovanega« vozila, v teljica Natalija Rus, so operativni gasilci skušala spraviti v gasilsko obleko za zašči-katerem je bil ujet voznik. Pred pričetkom PGD Šinkov Turn vaje so se gasilci z vozili umaknili nekoliko stran in se nato na znak sirene pripeljali na kraj »prometne nesreče«. Ob komen­tiranju Matevža Janharja je nekaj gasil­cev takoj fiksiralo vozilo, drugi pa so že pripravljali hidravlično orodje za razrez in odpiranje vozila, bolničarji pa so pripravili vse potrebno za reševanje »ponesrečene­ga voznika » iz vozila. Z veščimi prijemi in uporabo lomilke, hidravličnih škarij in razpiral so vozilo odprli kot konzervo in varno rešili voznika, ki je bil zaščiten z odejo. Ves čas intervencije pa je »pones­rečenca« v vozilu spremljal in opogumljal tudi en od gasilcev. Ko je bil voznik rešen, se je vozilo »nepričakovano« vnelo, tako da so gasilci PGD Vodice na koncu prika­zali še gašenje vozila z uporabo penila. V nadaljevanju, po predstavitvi PGD Šinkov Turn, je ekipa gasilcev ob komen­tiranju poveljnika Jožeta Pavliča poka­zala ravnanje s ponesrečenci v različnih vsakdanjih situacijah: ko je ponesrečenec nezavesten, ne diha ali mu je nepriča- PGD Bukovica Utik kovano zastalo srce. Tako smo obiskoval­ci lahko videli nove prijeme pri oživljanju in izvajanju umetnega dihanja z opremo, ki je v reševalnih kovčkih za izvajanje prve pomoči na intervencijah. Sledila je še zanimiva predstavitev domačega Prostovoljnega gasilskega društva Polje, ki je po prebrani predstavitvi društva ob komentarjih poveljnika Uroša Talana predstavilo zgodovino in razvoj najprej PGD Zapoge ročne in v nadaljevanju motornih briz­galn. Gasilci, ki so predstavljali posa­mezno opremo, so bili napravljeni tudi v uniforme iz časa, ko so bile predstavl­jene brizgalne tudi aktualne za uporabo. Obiskovalci smo se lahko prepričali, da je bil razvoj črpalk v zadnjih 100 letih zares velik, saj so nam domači gasilci na koncu v sklepnem prikazu pokazali razliko med curki iz vseh črpalk naenkrat. Prireditev smo končali s skupnim po­strojem vseh gasilcev, katerim sta se za udeležbo in prikazane vaje zahvalila predsednik GZ Vodice Bogomir Novak in poveljnik GZ Vodice Alojzij Kosec. Vsi skupaj pa smo se zahvalili še Marku Sela­ku, ki je ob svojem 40. rojstnem dnevu in 15 letih dela mesarije v Vodicah gasilce pogostil s svojim izvrstnim golažem. Člani tekaške sekcije SD Strahovica nastopili na vseh »spomladanskih klasikah« MIHA KIMOVEC, SD Strahovica Za tekače našega društva bi lahko rekli, da ne poznajo počitka. Kljub neugodnim vremenskim razmeram v zimskem času so zavzeto nabirali kilometre in se tako pripravljali za nastope na spomladanskih tekaških prireditvah, ki jih v tem času res ni malo. Vsekakor v tem delu sezone pred-stavlja vrhunec domača »bitka« . gozdni tek po Rašici. Omeniti velja naslednja pri­zorišča, kjer smo na različnih razdaljah hrabro zastopali barve našega društva: -Mali kraški maraton – 21 km (Janez Šijanec, Boštjan Jenko, Rok Zalokar, Gregor Gregorc, Miha Kimovec) -Istrski maraton (Rok Zalokar – 21 km, Miha Kimovec – 42 km) -Pot ob žici – Tek trojk (5 ekip SD Stra­hovica) -Maraton treh src v Radencih (Miha Kosec – 21 km, Rok Zalokar – 21 km, Boštjan Jenko – 42 km, Miha Kimovec – 42 km) - Ultra trail Vipava (Gregor Gregorc – 50 km) 4. majski nogometni turnir Športno društvo Repnje - Dobruša je v nedeljo 17. 5. 2015 izvedlo 4. majski nogometni turnir. MATJAŽ JARC Turnir je potekal na igrišču športnega centra Klub Kubu VODICE. Na turnir se je prijavilo 12 ekip, ki so bile razvrščene v štiri skupine po tri. V četrtfinale sta se uvrstili najboljši ekipi iz vsake skupine. Končne zmage se je veselila ekipa Globus Trans, ki je v finalni tekmi premagala eki­po VCG d.o.o. Tretje mesto je osvojila eki­pa Timex trans, četrto pa ekipa Pod Skalco. Nagradni sklad je v svojem bogatem ob­segu nagradil tudi najboljše nogometaše in poskrbel, da je vsak udeleženec dobil spomin na letošnji turnir. Nagrado in pokal za najboljšega strelca je osvojil Ner­min Hasanbegovič iz ekipe Timex trans, nagrado in pokal za najboljšega vratarja Amko Tiganj iz ekipe VCG d.o.o., nagrado in pokal za najboljšega igralca turnirja pa Darjan Matič iz ekipe Globus Trans. Organizator se zahvaljuje za aktivno udeležbo in pozdravlja športnike do na­slednjega nogometnega srečanja. REZULTATI: 1. MESTO: Globus Trans 2. MESTO: VCG d.o.o. 3. MESTO: Timex trans 4. MESTO: Pod Skalco Več o turnirju skupaj z galerijo slik si lahko ogledate tudi na internetni strani: http://www.nogomet.repnje.si/ Društvo se zahvaljuje udeležencem tur­nirja za aktivno sodelovanje in številnim Podrobnejše rezultate si lahko ogledate na spletnih straneh organizatorjev tekmo­vanj ali na www.timingljubljana.si. sponzorjem za prepoznavnost prireditve. Prav posebna zahvala pa je tokrat na­menjena vsem sponzorjem in društvom, ki kljub težkim razmeram v gospodar­stvu izkazujejo zaupanje v naše skupno sodelovanje. Iskrena zahvala gre vsem, ki sodelujejo v skupnem namenu in po­magajo orisati prepoznavnost društva in razumejo prostovoljstvo. Prav tako se zahvaljujemo županu Acu Šuštarju in čla­nom Občine Vodice za izkazano zaupanje. Obiskali so nas čebelarji Zato pa marsikaj vemo … HEDVIKA ROSULNIK -Prvo je jajčece, potem se zabubi in na koncu pride ven čebela. -Če čebele ne bi opraševale, bi po-(Julija) mrle vse rožice. (Ažbe) -Čebele imajo stražo, da lahko pre­-Če je matica prestara, čebele dobi-podijo druge čebele. Vohajo jih s jo novo matico. (Isabela) tipalkami. (Neja) Škratkov deseti rojstni dan Hura, počitnice HEDVIKA ROSULNIK Tik pred koncem šolskega leta je svoj deseti rojstni dan slovesno praznoval škratek Svit. Prireditev je v sončnem popoldnevu začela godba Vodice. Mali škrati so s pesmijo, besedo in plesom voš­čili škratku Svitu. Na praznovanje je prišlo predstave Al me boš kaj rada mela se je veliko škratkovih prijateljev, prav vsi pa so zaključil projekt Ciciuhca, projekt gozd­se ob koncu prireditve posladkali s škrato-ni vrtec pa z obiskom prireditve: Gozd, vo rojstno dnevno torto, ki so jo spekle voda, mlinčki. Otroke so obiskali policisti škratove kuharice. Zabavo je s pesmijo s konji, policijskimi psi, motorji. Otroci so nadaljevala in zaključila Alenka Kolman. si ogledali nekaj predstav, odšli na izlet v živalski vrt in Kekčevo deželo. Po vrtcih so In ker se šolsko leto zaključuje tudi v vrt-otroke obiskali tudi vodiški čebelarji. Naj­cu, se dejavnosti kar vrstijo. Z ogledom starejše otroke pa čaka še letovanje, vse EX-tempore Moravče 2015 DARINKA KLOPČIČ Letos je potekal že 19. mednarodni ex-tempore, ki ga je organizirala OŠ Jurija Vege iz Moravč. Tema letošnjega ustvarjanja je bila voda v vseh oblikah in barvah. Likovna dela so učenci ustvarjali pri ribni­ku v Zalogu pri Moravčah. Ex-tempore je bil tudi del projekta MEPI (mednarodno priznanje za mlade). Z več kot 150 likovnimi deli je so­delovalo 24 šol iz Slovenije in 12 šol iz tujine. Otvoritev razstave in podelitev priznanj je potekalo na gradu Tuštanj. Našo šolo so uspešno zastopale osmošolka Manca Lovšin in devetošolki Amadeja Pipan in Nina Lenaršič, ki je za svoje delo prejela zlato priznanje. Čestitamo! Z leve proti desni: delo Mance Lovšin – priznanje, Delo Nine Lenaršič – zlato priznanje, delo Amadeje Pipan – priznanje Petošolci opravili kolesarski izpit MIHA KIMOVEC, mentor kolesarskega krožka Usposabljanje za pridobitev kolesarskega izpita je razporejeno skozi celo šolsko leto. Petošolci najprej opravijo teoretični del, ki zajema poznavanje cestno-prometnih predpisov. Sledita pregled koles in vožn­ ja na spretnostnem poligonu, ki vključu­ je vožnjo z eno roko, slalom med stožci, vožnjo po ravni črti, pravočasno zaustavl-Poligon Tacen Teoretični del izpita janje itd. Preden se podamo na cesto, učence odpeljemo na simuliran promet­ šole sledi še najpomembnejše – glavna Starši, pojdite s svojimi otroki še kdaj na ni poligon, kar nam že vrsto let prijaz­ izpitna vožnja. Letošnje leto so bili vsi kolo, saj kljub temu, da se lahko samostojno no omogočajo policisti Policijske aka- učenci uspešni, s čimer so pridobili prave vozijo v prometu, še niso sposobni obvlada­ demije v Tacnu. Vožnji po cesti v okolici kolesarske izkaznice. ti zahtevnih oz. novih prometnih situacij. Zborovski koncert velikonočnih in šmarničnih pesmi Vse se prebuja in narava nam podarja najlepše, kar premore. s. EMA V mesecu maju, ki je bil še poln velikonoč­nega veselja, so pevski zbori, ki delujejo na področju župnije Vodice, pripravili zborovski koncert velikonočnih in šmar­ničnih pesmi. V nedeljo, 10. maja, ob 19. uri so v župnijski cerkvi sv. Marjete za­donele mogočne velikonočne pesmi in se oglasile mile melodije o veselju Marije, Jezusove in naše matere. Zapelo je devet pevskih zborov: otroški pevski zbor iz Šinkovega Turna, otroški pevski zbor iz Vodic, otroški pevski zbor iz Repenj, DPS Flora, moški pevski zbor iz Repenj skupaj s FPS Matici, mešani pevski zbor iz Vodic, mešani pevski zbor iz Šinkovega Turna in mešani pevski zbor Biser. Skupaj se je zbralo več kot 80 pevcev. Po uvodnem pozdravu in nagovoru g. župnika Franca Mervarja nas je vsak zbor razveselil z eno velikonočno pesmijo in eno pesmijo v čast Mariji. Najbolj sloves­no pa sta zadoneli zadnji pesmi: Raduj nebeška se Gospa in Zate, Marija, ki so ju zapeli vsi pevci skupaj. V mesecu maju obhajamo šmarnice v čast Mariji. Šmarnice so simbol pobožnos­ti, ki se je najbolj veselijo otroci, pa tudi starejši jo imajo radi. Vsak dan se zbirajo v cerkvah in kapelah, pojejo Marijine pes­mi, molijo, ji zaupajo svoje težave, hrepe­nenja in najgloblje veselje. Vsak dan je na vrsti šmarnično branje – zgodba, ki nas ne pusti praznih, ampak nam vliva nove­ga veselja, poguma in volje za dobro. V koncert je bila vključena tudi zgodba za tisti dan. Po končanem koncertu smo se zadržali pred cerkvijo ob sladkih piškotih in soku. Pri strežbi so pomagale sodelavke žup­nijske Karitas. Prostovoljni prispevki, ki so jih darovali poslušalci, bodo razveselili tiste, ki se po pomoč zatečejo na župnij­sko Karitas. Da je koncert tako lepo uspel, se zahval­jujemo vsem sodelujočim. Posebna in pr va zahvala pa gre Bogu, ki je glasbene in pevske darove v taki obilnosti razlil nad našo župnijo. “Hvala tudi Tebi, Mari­ja, naša Mati, ki z veseljem izpolnjuješ nalogo, ki ti je zaupana, in skrbiš za nas ter nas varuješ. Bodi z nami vse življenje in pričakaj nas, ko bomo ob smrtni uri prestopili prag večnosti.” Majske aktivnosti v PŠ Utik V sodelovanju s PGD Šinkov Turn smo izvedli evakuacijo iz podružnične šole, s katero vsako leto preverjamo primernost objekta ter usposobljenost zaposlenih in učencev PŠ Utik za učinkovito in hitro izpraznitev šolskih prostorov. ŠPELA PIPAN, vodja PŠ Utik Letos so nam gasilci zelo intenzivno »zadimili« šolski hodnik, tako da je dim v zgornjem nadstropju silil pod vrati v učilnico in pregnal učence iz nje še pred zvonjenjem alarmnega zvon­ca. Šolo so učenci in zaposleni izpraz­nili v manj kot 3 minutah ter se zbrali na zbirnem mestu, travniku na drugi strani ceste. Vajo smo zaključili v spodnji učilnici, kjer smo v pogovoru z Izhod iz zadimljene šole, gasilci in poveljnikom Pavličem anali­zirali dogodek ter dobili koristne na­potke. Gasilka Saša nam je predstavila opremo gasilca in dihalni aparat. Na delavnicah, ki smo jih že pred leti poimenovali »Iz roda v rod«, so gospe iz DU Bukovica Utik učencem pred­stavile osnove kvačkanja, pletenja in izdelave cvetja iz papirja. Otroci so si z »verižkanjem« nakvačkali zapest­nico, poizkusili, kolikšna spretnost je potrebna za pletenje, in si izdelali cvetlico iz krep papirja. Ta dan nas je obiskala tudi gospa Klavdija Špenko, članica likovne sekcije KUD Zbilje in KUD JaReM, ter vodila likovno delav­nico, na kateri so učenci slikali na gli­nene podstavke. Dadin likovni natečaj 2015 DARINKA KLOPČIČ Tema letošnjega 9. mednarodnega likovnega natečaja je bila »Naj bo leto svetlobe«. Natečaj je bil posvečen spominu na Evelino Batista Abaza, likovno pedagoginjo na osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju. Sodelovalo je 42 osnovnih šol iz Slovenije,Italije, Avstrije, Makedonije in Srbije s tristo deli. Podelili so devet nagrad, po tri za vsako triletje. LANA KUSTER, učenka osmega razreda, je za svoje delo prejela Lana Kuster Lana Kuster – Karmen drugo nagrado. Čestitamo! Tek podnebne solidarnosti Učenci v oddelkih podaljšanega bivanja pretekli 2751.2 km JOŽI NASTRAN BRANK, koordinatorka projekta V letu 2011 so na slovenski Karitas v okviru 3-letnega mednarodnega projek­ta ozaveščanja javnosti v Sloveniji z na­slovom “V smeri podnebne pravičnosti v državah v razvoju s poudarkom na podsaharski Afriki” začeli z izvedbo Teka podnebne solidarnosti. K sodelovanju Otroci tečejo, so povabili šole, vrtce, mlade v okviru Študentskega teka na grad, splošno jav­nost pa v okviru Ljubljanskega maratona. Glavni namen Teka podnebne solidarnosti je, da ljudje tečejo v solidarnosti do ljudi v Afriki, ki jih posledice globalnih pod- Osvežitev najnujnejših informacij o letošnjih kratkočasnicah: Oratorij v izvedbi Župnije Vodice od 5. do 11. julija, Športni teden od 20. do 24. julija, Teden doživetij od 27. do 31. julija, Jezično šola – angleščina od 3. do 7. avgustaa Počitniško varstvo »Pod Rašico« od 17. in 21. avgusta. Podroben opis kratkočasnic z navodili za prijavo in plačilo je na voljo v zloženki, ki jo otroci dobijo v šoli, v sprejemni pisarni Občine Vodice in na spletni strani www.vodice.si. nebnih sprememb najbolj prizadenejo, čeprav so s svojim načinom življenja najmanj prispevali k njim. Ob tem s pre-tečenimi kilometri gradimo kroge solidarnosti okoli planeta Zemlja (dolžina ekvatorja je 40.075 km). Do letošnjega leta smo skupaj pretekli že 152.479,48 km. Krog solidarnosti okoli planeta Zemlje je tako s pretečenimi kilometri sklenjen že skoraj četrtič (4 obsegi ekvatorja meri­jo 160.300 km, do sedaj smo pretekli 3,8 dolžine ekvatorja). S tekom pa smo nadaljevali tudi v letošnjem šolskem letu 2014/15. V oddelkih podaljšanega bivanja na OŠ Vodice in POŠ Utik smo vsak dan tekli 4 tedne, od 10. aprila do 16. maja. Pred pričetkom teka smo nekaj časa namenili pogo­voru o podnebnih spremembah, ki se vse bolj pojavljajo po vsem svetu, posledice teh pa bodo najbolj čutili naši otroci. Ogledali smo si tudi film o dečku Nangiru. V zgodbi so otro­ci lahko spoznali, kako težko življenje imajo otroci v Afriki. Naši otroci so se teka z veseljem udeležili. Ko so se želodčki po kosilu malo pomirili, smo zasedli tekaško stezo in pridno nabirali nekateri metre drugi kilometre. Vsak učenec je po pretečenih 200 m prejel žig trimčka. Ob koncu dneva smo žige prešteli in v posebno tabelo vpisali, koliko so ta dan pretekli. Najbolj pridni učenci so skupaj pretekli cel mara­ton (Gašper Klemenčič – 56 km, Stane Bahar – 46 km, Maša Gregorc – 42 km, Žiga Stare – 41 km, Anže Režek – 40 km). Vsi oddelki smo skupaj pretekli 2751.2km in s tem prispeva­li delček pretečenega ekvatorja. Igra stotink, zapisa algoritma in zaznavanja odbojnih vrednosti svetlobe BARBARA KERMAVNER V sredo, 12. 5. 2015, se je ekipa učen­cev OŠ Vodice po predhodni selekciji na regijski ravni udeležila državne­ga in mednarodnega tekmovanja v robotiki – Robocup Junor 2015. Tek­movanje se je odvijalo na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Maribor. Nastopilo je 37 ekip. Vodiš­ko ekipo so sestavljali: Miha Gy­ergyek, Marija Straže, Žiga Rakun, Filip Nastran in Benjamin Korelc (vsi sedmošolci). Ekipe so morale svoje robote programsko nadgraditi in prilagoditi na za tekmovanje pri­pravljene poligone. V prvi vožnji je imel robotek Vodice1 nekoliko težav, ki so jih naši robotiki odpravili in uspešno izpeljali drugo vožnjo. Vožn­je je moral vodja ekipe Miha Gyergy-ek zagovarjati pred komisijo tekmo­vanja. Miha je to uspešno opravil, saj so zasedli 13. mesto na državni in 17. mesto na mednarodni ravni. Urad­ni rezultati tekmovanj so dostopni na http://www.robobum.um.si/. Is­krene čestitke za uspeh, vztrajnost in delavnost, ki so jo člani ekipe izkaza­li! Fantje pa pravijo: »Veselo na delo za tekmovanje v letu 2016!« Vsi se že Likovna kolonija Šmarna gora 2015 Letos je potekala že 18. dvodnevna tradicionalna likovna kolonija na Šmarni gori v organizaciji OŠ Šmartno pod Šmarno goro in Gostišča Ledinek. DARINKA KLOPČIČ Naslov kolonije je bil ‘’Čudoviti svet barv’’. Učenci so slikali živalski ali rastlinski motiv z izgledom vitraža. Pobudo za slikarsko kolonijo sta zasnovala davnega leta 1996 takratni likovni pedagog na OŠ Šmartno pod Šmarno goro Danilo Cedilnik – Den in lastnik gostilne na Šmarni gori Miha Ledi­nek. Prva kolonija je bila leta 1997. Vsako leto se kolonije udeležijo učenci osnovnih šol Preska, Medvode, Pirniče, Vodice, Franca Rozmana Staneta, Vižmarje-Brod pod mentorstvom Jasne Babič in Šmartno pod Šmarno goro. Nastala dela bodo na ogled v Galeriji nad velbom na Šmarni gori do konca avgusta 2015. Veselimo se vašega obiska. Športna pomlad na OŠ Vodice S koncem šolskega leta se zaključujejo tudi šolska športna tekmovanja. Učenci naše šole se odlično kosajo s svojimi vrstniki na različnih športnih prizoriščih. MIHA KIMOVEC, prof. švz. OŠ Vodice Medobčinsko prvenstvo v nogometu za mlajše dečke Sedmošolci so na zunanjem igrišču OŠ Preska pri Medvodah pometli s konkurenco medvoških šol. S teh­nično in taktično dovršeno igro so osvojili prvo mesto ter se tako uvrstili na področno tekmovanje, ki bo pote­kalo v Športnem parku Domžale v pe­tek, 12. Junija 2015. Ekipa OŠ Vodi­ce: Žiga Rakun, Nik Korošec, Martin Švab, Nik Poglajen, Gal Lunder, Nejc Vrbovšek, Tadej Fujan, Simon Jakof­čič Smrekar, Matic Kranjec Žagar. Področno tekmovanje v odbojki za mlajše dečke Učenci so se po napetih končnicah uspeli uvrstiti na področno tekmo­vanje v mali odbojki, ki je potekalo v Kamniku. Tudi v odbojkarskem mes­tu so se poigravali z živci. Na koncu so z dobro igro, a pomanjkanjem kon­centracije v zaključkih osvojili peto mesto. Ekipa OŠ Vodice: Žiga Ra­kun, Nik Korošec, Nik Poglajen, Nejc Kovačič, Jernej Cankar, Tadej Fujan, Simon Jakofčič Smrekar, Gal Lunder, Nejc Vrbovšek. Medobčinsko, področno in državno prvenstvo v atletiki Na atletskem stadionu Policijske aka­demije v Tacnu se je v kraljici športov pomerilo 85. učenk in učencev naše šole. Najmlajši so tekmovali v atlet­skem troboju (skok v daljino, met vorteksa, tek na 60 metrov). Na naj­nižjo stopničko zmagovalnega odra sta stopila petošolca Ajda Cencelj in Mitja Nastran. Tekmovanje se je na tem nivoju končalo. Starejši učenci so se pomerili v različnih tekaških, skakalnih in metalnih disciplinah. Najuspešnejši so si priborili nastop na področnem tekmovanju v Domža­lah. Na stadionu NK Domžale so na zmagovalni oder stopili: Teja Ločniš­kar (3. mesto v skoku v daljino – 4,51 m), Nika Stopar (3. mesto v suvan­ju krogle – 8,41 m), Žiga Rakun (2. mesto v skoku v višino – 1,47 m) in Simon Jakofčič Smrekar (1. mesto v teku na 600 m – 1:39,55). V četrtek 4.6. 2015 je pod žgočim koprskim soncem potekalo finale prvenstva Slovenije v atletiki za učence in učen-ke osnovnih šol. Sedmošolec Simon Jakofčič Smrekar je s časom 1:37,65 zanesljivo osvojil bronasto kolajno v svoji paradni disciplini, teku na 600 metrov. S tem dosežkom je obogatil zbirko medalj s tekaških tekmovanj. Področno tekmovanje v akvatlonu za osnovne šole V disciplini, ki združuje plavanje in tek, je našo šolo v Termah Snovik za­stopalo šest tekmovalcev. Jaka Doli­nar in Tim Špenko, učenca devetega razreda, sta med skorajda profesi­onalnimi triatlonci nastopila povp­rečno. Spopadla sta se z 100 metri plavanja in 1000 metri teka. Na krajši razdalji (50 m plavanja in 800 m teka) so nastopili Nik Poglajen, Gal Lunder, Matic Kranjec Žagar in Simon Jakof­čič Smrekar. Slednji je v svoji paradni disciplini, to je teku, le za las zgrešil zmagovalni oder. Državno prvenstvo v športni gimnastiki za osnovne in srednje šole V torek, 12. 5. 2015, je na OŠ Brežice potekalo državno prvenstvo v orodni gimnastiki. Tekmovali so tudi učenci Tekmovanje v znanju matematike za Vegova priznanja Dosežki naših učencev v šolskem letu 2014/15 LIDIJA ŠUŠTAR, vodja tima matematikov OŠ Vodice Našo šolo obiskuje veliko dobrih matematikov, kar so do­kazali že na šolskem tekmovanju. Z nalogami evropskega matematičnega Kenguruja se je spopadlo 190 učencev od 1. do 9. razreda in 75 učencev je s svojim znanjem osvojilo bronasto Vegovo priznanje. Na področno tekmovanje, katerega organizator je bila letos naša šola, se je uvrstilo 14 učencev. Čeprav je tekmovanje potekalo na dan šaljivcev, 1. aprila, so vsi resno reševali in 11 učencev je osvojilo srebrno Vegovo priznanje: Na državno tekmovanje se je pod vodstvom mentorice Klav­dije Cof Mlinšek uvrstila učenka 7. b razreda Pia Bonča, ki je dosegla odlično 14. mesto ter osvojila zlato Vegovo priznanje. in učenke 1. in 2. triletja pod mentor­stvom Joži Nastran Brank in Mihe Kimovca. Dečki so se morali izkazati z obveznimi vajami na parterju, pre­skoku, bradlji in drogu, dekleta pa na­mesto droga na gredi. Državni prvak med mlajšimi dečki je postal Mitja Nastran, ki je s svojo ekipo v postavi Domen Aljaž, Jan Jeraj, Timotej Bokan, Timi Drašler osvojil še ekip­no 3. mesto. Tudi najmlajši dečki v postavi Jure Hrženjak, Leon Ciperle, Matej Lovšin in Domen Žerjav so po­stali ekipni državni prvaki. Odlično 3. mesto med posamezniki je osvojil Domen Žerjav. Tudi dekleta so prika­zala lepe vaje in se v veliki konkuren­ci uvrstila v zlato sredino. Najmlajše deklice so ekipno osvojile 7. mesto, mlajše pa 17. Namizni tenis V naši šoli imamo zelo perspektiv­no učenko v namiznem tenisu. To je Neža Pogačar Žun, učenka 2. a raz­reda. Na medobčinskem tekmovanju v Medvodah je dosegla 1. mesto, na področnem tekmovanju v Domžalah 2. mesto, na četrtfinalu državnega prvenstva v Kamniku se je uvrstila na 2. mesto. Tu je bila tudi najmlajša tekmovalka v svoji kategoriji od 1. do 5. razreda. Polfinale državnega tek­movanja je nadaljevala v Novi Gorici, kjer je dosegla 3. mesto. Nazadnje je sodelovala na državnem tekmovanju v Kamniku in dosegla 6. mesto. Gozdni tek po Rašici V dolini Strahovice so prevladovali učenci naše šole, ki so se odlično od­rezali na že 34. gozdnem teku po Ra­šici. Učenci prvega triletja so se podali na 800-metrsko progo: najhitrejši čas je dosegel Domen Žerjav (00:02:06). Ostali so pretekli 2000 metrov, naj­hitrejši čas je dosegel Simon Jakofčič Smrekar (0:06:47). Podrobni rezulta­ti na www.strahovica.si. Na Skaručni se bo lepotičilo! Nova pridobitev, ki bo razveselila predvsem nežnejši spol. Na Skaručni se je 8. maja odprl Salon le­pote TiNails. Nova pridobitev v občini, ki bo najbolj godila predvsem damam. Te si bodo lahko uresničile marsikatero željo po lepotnih spremembah. Ponud­ba v salonu je široka in pestra. Od kla­sične manikure, podaljševanja nohtov, gelish manikure in nege rok, depilacije, več vrst masaž , podaljševanja trepalnic do ličenja za vse priložnosti. Otvoritev salona je potekala v prijetnem vzdušju, udeležil pa se je je tudi župan Aco Franc Šuštar, ki je prerezal otvoritveni trak in pozdravil novo pridobitev v občini. Dodal je še, da ga veseli, da se že tako mladi ljudje odločajo za samostojno pot, kar pomeni, da so pridni, delavni in marljivi, kar je lahko občini v ponos. Lastnica salona Tina Podgoršek je v svojem govoru pozdravila vse navzoče in se jim zahvalila za obisk. Okoli 160 ljudi, ki so prisostvovali dogodku, je z odličnimi koktajli navdušil Rok rLo­gar, ki je sicer državni prvak v pripra­vi koktajlov. Za še boljše razpoloženje pa je poskrbel domači ansambel Asi na vasi, tako da se je slavje nadaljevalo po­zno v noč. Tina Jereb, univ. dipl. kom., specializantka integrativne psihoterapije www.tinajereb.com Postavljanje mej brez kaznovanja in nagrajevanja – 1. del Postavljanje mej otrokovemu mote­čemu vedenju pogosto povezujemo s kaznovanjem – če otrok ne upošteva neke naše meje, ga mora za to vede­nje doleteti kazen. Današnji prevla­dujoči pogled na vzgojo pravi, da je kazen potrebna, saj otroka nauči, da je nekaj naredil narobe in da se mora drugič obnašati na primeren način. Pa kazen res nauči otroka boljšega vedenja? Ne. Poglejmo situacijo, v kateri se mlajša otroka spreta zaradi igrače. Jeza v njiju narašča, nato sestra z igračo udari brata. Če starš deklico kaznuje, v dobri veri, da se bo naučila, da tepež ni sprejemljiv, je s tem ne nauči boljšega vedenja. Deklica bo še vedno ostala brez strategije, kako naslednjič v podobni situaciji izraziti svojo jezo ali postaviti mejo bratu na primeren način. Druga slabost kaznovanja je, da vedno poškoduje odnos med odra­slim in otrokom. Če malčka pošljemo sedet na stol ali otroku prepove­mo gledanje televizije, bo to naše izražanje premoči pri otroku vedno vzbudilo težka čustva (jeza, občutek zavrnjenosti, pogojne sprejetosti (»radi me imajo samo, če/ko …«)), kar običajno vodi do še več neprimernega vedenja. Poleg tega se nekateri otroci začnejo kaznovanja bati in posledično začnejo lagati o svojih napakah. Današnje razumevanje delovanja možganov nam daje vedeti, da kazen dolgoročno nikakor ni učinkovita. O tem, kako postaviti meje otrokovemu vede­nju in hkrati z njim ohraniti dober odnos, bomo razpravljali v nadaljnjih prispevkih. mag. Nataša Turistično Monika društvo Cankar, Kubelj odvetnica Ali ste vedeli?! Vsega je kriva reka Kokra! Naši kraji ležijo v nekdanjem porečju reke Kokre. Območje, kjer ležijo današnje Vo­dice, je bilo v preteklosti gosto poraščeno z gozdom in zato tudi poimenovano Sv. Marjeta v gozdu. Vseskozi se je dolga tisočletja vila ledeniška reka Kokra. Ta je po koncu ledene dobe kamenine, ki so nastale s taljenjem ledenikov, odložila v naših prelepih krajih. Dober pokazatelj so plasti peska, mivke in ilovice, ki so še danes vidne v tem okolišu. Plasti peska so posamezniki dodobra izkoriščali, kar dokazujejo lokalni peskokopi. Kot lahko vsak dan opažate, Kokre danes ni nikjer v Vodicah, ni je več »med nami«. Še vedno pa imajo od nje korist ostali Gorenjci, saj se je po tektonskih premikih in posledič­nih potresih umaknila v novo, sedanjo strugo, ki leži severneje od Vodic. Prvi znani prebivalci današnje občine Vodice so bili tako imenovani »ljudje iz Zakrpatja«. Ti prišleki imajo tipičen prepoznavni znak, ki se je pri starejših krajanih ohranil do danes. To je navada pri izgovarjanju glasu g na koncu besede, ki ga zaradi lažjega izgovora spremenijo v glas h. Besedo »bog« tako izgovorijo/mo »boh«. Zdaj pa še nekaj besed o tem, kako so naši predniki preoblikovali naravno rastje. Najprej so se v Vodicah razprostirala velika sklenjena gozdna območja. Pred nekaj sto­letji so ljudje zaradi potrebe po obdeloval­nih površinah posekali veliko večino na­ravnega »bogastva«. Zaradi nepremišljene sečnje so se prebivalci sedaj spopadali z močnimi vetrovi, ki so pihali preko širne ravnine. Vetrovi so bili našim ljudem nekaj ne tako zelo vsakdanjega in jim ni bilo všeč, da so jim stalno »mršili lase«. Odlo­čili so se, da ravnino znova pogozdijo in ji vrnejo prvotno podobo. Mnogo občanov še danes ne ve, da so gozdovi, ki jih danes s pridom uporabljamo za rekreacijske name-ne, nastali z načrtnim pogozdovanjem, kar pa je »maslo« človeških rok. Odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti VPRAŠANJE STRANKE: Moja več kot osemdesetletna mama živi sama. Do sedaj je vse potrebno urejala samostojno. Zadnjega pol leta pa opažam, da večkrat ne ve, kateri dan je. Pogosto ni prepričana, če je že vzela zdravila. Občasno je tudi v finančnih težavah. Kaj lahko storim? ODGOVOR: Vaša mama ima najverjetneje staro­stno demenco. V takšnih primerih je najprej nujen obisk zdravnika in postavitev ustrezne diagnoze. Če bo ugotovil starostno demenco, boste morali predlagati, da mamo postavijo pod skrbništvo oziroma ji odvzamejo ali delno omejijo poslovno sposob­nost. Zakon za to predvideva poseben sodni postopek. Osebi (varovancu) se postavi skrbnik (običajno bližnji sorodnik). Postopek lahko kot bližnja sorodnica sprožite sami ali pa na te težave opozorite pristojni Center za socialno delo. Skrbnik za varovanca ureja finančne zadeve ter pazi na njegovo zdravstveno oskrbo in druge koristi. Dnevno oskrbovanje mame in nadzor nad pravilnim jemanjem zdravil lahko uredite pri katerem od društev za pomoč starejšim. O vsakem koraku se prej pogovorite z mamo. Nepričakovana sprememba dosedanjega stanja je lahko zanjo hud pretres, tudi če ji je dejansko v korist. (Področja dela predstavljena na spletni strani: www.odvetnica-cankar.si) TEL.: 041/962-474 E-MAIL: natasa.cankar@gmail.com ZDRAV NASVET S pravo mero Mnenja o prehranskih dopolnilih so tako različna kot tista glede družinskega zakonika. Eni bi jemali kar vse, drugi še tistega ne, kar jim predpiše zdravnik. Če jih je bilo pred dvajsetimi leti na policah le nekaj, jih najdemo danes na desetine. Z vedno večjim številom prehranskih dopolnil imamo na voljo več izbire, hkrati pa tudi več zmede. Saj veste, vsak svojo kravo hvali. Njihov namen je v osnovi dopolnjevanje vsakodnevne prehrane, ki je, roko na srce, pogosto enolična, neorganizirana in nepremišljena. In žal drži, da so živila danes osiromaše­na vitaminov in mineralov. Kaj torej storiti? Preden se odločite v vodiški (ali kateri drugi) lekarni, kupiti kate­rega od izdelkov, ugotovite, česa vam manjka. Bodisi s pomočjo zdravnika ali testa v lekarni. Danes je jasno, da vitamina D primanjkuje prav vsem. Pomembno pri tem je, da ga moramo dobiti prej, preden zbolimo za osteo­porozo. Po naravni poti ga sicer dobi­mo s sončnimi žarki v določenih urah (in kadar sije sonce, seveda), a žal smo tudi pomladi in poleti pogosto v pisarnah. Ker imamo, kdor jo ima se­veda, službo. Torej bi morali vsi, tako invalidi, zaposleni v pisarnah, bolni, tisti, ki se malo gibajo na prostem zraku, uživati dodaten vitamin D. Tudi poleti. Kar se zdi lapsus, pa ni. A to je le en vitamin, ki ga v tujini ljudje dnevno jemljejo, saj se zavedajo, da je treba zase poskrbeti prej, ne potem, ko je prepozno. Tudi avto peljete na redni servis in zamenjate olje, kajne? Ko izbirate vitamine, je morda bolje, da izberete slovenskega proizvajalca – kadar imate to možnost, seveda. In vedno preverite sestavine v izdelku. Ni pa vse naravno pa tudi avtomatsko boljše, seveda. Romani Biografije Antologije Kriminalni romani Mladinsko leposlovje Patrick Ness: Več kot to [znanstvena fantastika, amnezija, družina, fantje, mladostniki, prijateljstvo, smrt, vzporedni svetovi] Emiel de Wild: Bratovska skrivnost [družina, izginotje, prestopniki, pisma, skrivnosti, odraščanje] Priročniki Jodi Gold: Vzgoja v digitalni dobi. Priročnik za spodbujanje zdravega odnosa do tehnologije od rojstva do najstniških let Christian Guth, Burkhard Hickisch: Zeleni smutiji. Zdravi mali obroki iz mešalnika Georg Innerhofer: Sirup in nektar iz sadja, cvetov in zelišč Poleti poskrbite tudi za svoja stopala! V primerih, kadar gre za trdovratnejše težave, je čas, da stopala pregleda tudi pediker. Pediker opravi nego strokovno in na višjem nivoju, kar imenujemo medi­cinska pedikura. S svetovanjem in usmerjenimi vprašanji pridemo do pomembnih informacij o morebitnih težavah na stopalih in negovalnih postopkih in zdravljenja nohtov ter kože na stopalih (glivične infekcije stopal in nohtov, virusne bradavice na stopalih, kožne razpoke . ragade, vraščeni nohti, zadebeljeni nohti ter rekonstrukcije nohta pri poškod­bah). Preveč ljudi je, ki jim je zaradi naštetih težav nerodno in pedikerja ne obiščejo. Strokovnjaki menijo, da je nerodnost odveč, saj le s strokov­no pomočjo določene težave lahko odpravimo ali celo pozdravimo. Kar pa je najbolj pomembno: zdrava in urejena stopala in nohti pripomorejo k boljšemu počutju, zdravju in samozavesti. MANIKURA pedikura nega obraza ličenje oblikovanje obrvi ABH ličenje DEPILACIJE Pod borovci 30 1217 Vodice tel.: 041 932 202 Refleksna masaža stopal MANIKURA pedikura nega obraza ličenje oblikovanje obrvi ABH ličenje DEPILACIJE Refleksna masaža stopal permanentno lakiranje pedikura MANIKURA nega obraza ličenje nega obraza oblikovanje obrvi ABH pedikura DEPILACIJE permanentno lakiranje oblikovanje obrvi ABH Refleksna masaža stopal MANIKURA ličenje nega obraza DEPILACIJE pedikura nega o ličenje MANIKURA Refleksna masaža stopal