EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 21, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 77
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
Domače vesti
Novorojenka umrla
Včeraj zjutraj je umrla v Glenville bolnišnici novorojena hčerka Mr. in Mrs. Frank Credence iz 1029 E. 61 St. Poleg staršev zapušča dve sestri in brata. Pogreb se bo vršil danes popoldne pod vodstvom Grdino-vega pogrebnega zavoda.
V zadnje slovo
člane društva "Dosluženci" se prosi, da se nocoj ob 7:30 uri gotovo snidejo v Zakrajškovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrlemu članu John Ježek.
RUSIJA PODPRLA VSE ZAHTEVE JUGOSLAVIJE PROTI AVSTRIJI
Bevin in Marshall se v opoziciji opirata na Potsdamski sporazum
MOSKVA, 19. aprila—Sovjetska zveza je podprla zahteve Jugoslavije, da Avstrija plača $150,000,000 na račun reparacij in istotako, da se južno Koroško priključi k Jugoslaviji.
Predlogu se je zoperstavljal*	-
Danski kralj Kristan X umrl; nasledi sin
Iz bolnišnice
Mrs. Antonia Vadnal-Cepek se je po pet-tedenskem bivanju v bolnišnici povrnila na svoj dom na 1022 E. 70 St., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in cvetlice, katerih je bila deležna v bolnišnici.
Zopet zdrava
Mrs. Antonia Tomle iz 14823 Sylvia Ave. se zahvaljuje vsem Za obiske, darila in cvetlice, ki jih je prejela za časa bivanja v bolnišnici.
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Frank Komar na 668 E. 160 St. so se zglasile vile rojenice zadnjo sredo v Mt. Sinai' bolnišnici in pustile v spomin zalo hčerkico, ki jejdrugi otrok v družini. Dekliško ime mlade mamice je bilo Frances Jeram. Tako je Mrs. Je-ram iz E. 160 St. v četrtič postala stara mama. Čestitamo!
angleški zunanji minister Bevin, ki je čital točko v Potsdamskega ; sporazuma, po kateri so se veliki I trije soglasili, da Avstrija ne bo pretrpela nobenih teritorijalnih jzgub. Po sporazumu v Potsda-mu bi Avstrija imela plačati le j skupno vsoto $250,000,000 in sicer Angliji, Sovjetski zvezi, Ze-dinjenim državam in Jugoslaviji. Ameriški državni tajnik Mar-' shall je podprl Bevina na isti podlagi.
Sovjetski zunanji minister Molotov je opozoril, da bi bilo nepravilno, če bi se prezrlo zahtevo malih držav, ki niso bile prisotne na konferenci v Pots-damu leta 1945.
Napori, da se ustvari mirovno pogodbo propadli
S tem sovjetskim stališčem so se podrle vse nade, da bi na konferenci ministrov za zunanje zadeve mogla biti sklenjena mirovna pogodba za Avstrijo.
Ministri se nahajajo na pogajanjih v Moskvi že šest tednov, toda nobeno bolj važno vprašanje ni rešeno, kar se tiče mirovnih pogodb za Nemčijo in Avstrijo.
Churchill označil Wallacea za "skritega komunista"
Wallace urgiral skandinavske države, da se borijo za očuvanje miru
LONDON, 18. aprila—Winston Churchill je danes napadel Henry A. Wallacea v javnem govoru in ga označil za "crypto komunista." Rekel je, da Wallace namerava oddvojiti Anglijo od Zedinjenih držav ter jo pahniti v "širok sistem komunističnih intrig, ki vejejo iz Moskve."
Churchill je z izrazom "cryp-*
to-komunist" označil človeka,
"ki nima ■ poguma, da. bi pojasnil cilje, za katere dela."
STOCKHOLM, 18. aprila. — Bivši podpredsednik Zedinjenih držav, Henry A. Wallace je dospel v Stockholm. V svojem prvem govoru Švedom je Wallace I'ekel, da so oni (Švedi) v zelo Važnem položaju in da morajo služiti stvari miru. Wallace je tudi odgovoril na napade Churchilla, ki ga je označil za "skritega komunista". Rekel je, da ga je Churchill počastil z ime-'^om "crypto-komunist", in da 3e namignil, da on (Wallace) ^ela proti svetovnemu miru.
"Odklanjem, da se me vzne-^irja zžaljenjem in sovraštvom, pa naj bodo viri, iz katerih prihajajo, še tako odlični," j® rekel Wallace.
^^govor na kongresne kritike
^a enem banketu je Wallace odgovoril na kritike kongresa in tej priliki izjavil, da mu organizacija Združenih narodov in "^^ganizacije ZN za izobrazbo, -Znanost in kulturo dajejo pravi-govori "kot svetovni dr-f	° svojem prepričanju
Zedinjenih držav. Rr. v je urgiral Švede, naj borijo za mir.
"Nekoliko ljudi dobre volje, ki želijo mir, lahko onemogočijo sile, ki želijo vojno, bolj uspešno kot tisoči borbenih levičarjev."
Banketu sta prisostvovala jugosl. in ruski minister
Pred shodom, ki se bo vršil danes zvečer, je za Wallacea bil prirejen banket, katerega sta se med ostalimi udeležila ruski in jugoslovanski minister v Švedski. Ni pa bil prisoten ambasador Zedinjenih držav, Louis G. Dreyfus, jr.
Dryfus je poskrbel za ugodnosti Harolda Stassena, ki je danes popoldan prispel v Stockholm, toda ni pireskrbel ničesar za ugodnost Wallacea. Dreyfus je pojasnil, da je Stassen obvestil ambasado o svojem prihodu, Wallace pa da tega ni storil.
Stassen in Wallace stanujeta v Stockholmu v istem hotelu.
Predlog, da Z. N. nadzirajo pomoč Grčiji, poražen
Slavila ga je Rusija; ludi predlog, da se pomoč ne sme rabiti kot politično orožje, izgubil
LAKE SUCCESS, N. Y., 18. aprila. — Varnostni svet organizacije ZN je danes zavrgel zahtevo Sovjetske zveze, da organizacija ZN nadzoruje ameriško pomoč Grčiji. Dve državi sta volile za, štiri proti, pet držav, članic varnostnega sveta pa ni glasovalo.
Edino Poljska je podprla predlog Sovjetske zveze, ter obenem predložila svoj lastni predlog, s katerim bi se onemogočila uporaba pomoči kot politično orožje, ki pa je bil tudi poražen.
Waren S, Austin, glavni de^ legat Zedinjenih držav se je izjavil proti sovjetskemu predlogu, toda rekel je, da se pri tem vprašanju ne bo poslužil pravice veta.
Sovjetski delegat Andrej Gro-miko je zahteval, da Zedinjene države pojasnijo svoje stališče, ter je obenem pripomnil, da se ne bi smelo pošiljati v Grčijo orožja in municije, ampak le hrano in obleko.
V odgovoru na predlog Poljske je Austin izjavil, da se pomoč ne bo uporabila za politične namene. Opozoril je, da je vse, kar Zedinjene države sedaj delajo v zvezi s posojilom, predmet diskuzij v celem svetu in če bi posojilo bilo uporabljeno za politične namene, bi ne bila potrebna nobena policijska komisija.
"Tisk in radio Zedinjenih držav bi to poročali prvega dneva celemu svetu," je rekel Austin.
PARIZ, 18. aprila. — Francozi se pripravljajo na obisk Henry Wallacea. Socialistični voditelj Leon Blum je izjavil, da bo ob tej. priliki napisal za uradno glasilo socijalistične stranke "Le Populaire" uredniški članek.
40-leinica poroke
Poznana Mr. in Mrs. Cesnik iz 16305 Huntmere Ave. sta 15. aprila praznovala 40-letnico svojega zakona. Mr. Česnik je doma iz Matenje vasi, Mrs. Česnik pa iz Selc pri Postojni. Oba sta poznana v collinwoodski naselbini, kjer prebivata že dolgo vrsto let, kot zavedna Slovenca, ki nikoli ne odrečeta pomoči tam, kjer je potrebna. K čestitkam prijateljev in sorodnikov se pridružujemo tudi mi in slav-Ijencema želimo še mnogo let sreče in zadovoljstva v zakonu!
COPENHAGEN, Danska, 20. aprila—Danski kralj Kristan X, ki je vladal dolgih 35 let, je danes po 15-dnevni bolezni podlegel srčni napaki, v starosti 76 let.
Kristana je na prestolu avtomatično nasledil njegov sin Friderik, ki je tako postal kralj Friderik IX. Po danski ustavi Frideriku ni bilo treba predložiti zaprisego ali pa se podvreči formalnim ceremonijam kronanja.
Kristan je umrl, kot pravi zdravniško poročilo, zaradi "srčne napake/' Poslednjih osem ur se je nahajal v polni nezavesti.
Kristan je bil starejši brat norveškega kralja Haakona VII in nečak pokojne kraljice Aleksandre, ki je bila žena angleškega kralja VII.
Za časa drugfe svetovne vojne je kralj Kristan ostal v svoji deželi. Nemci, ki so želeli ohraniti sodelovanje Dancev, niso odstavili Kristana. Toda ko so navzlic vsemu prizadevanju Nemcev ostali Danci precej hladni napram nemškim okupacijskim četam, je bil Kristan leta 1943 interniran v dvorcu Sor-genfri.
Novi grobovi
AGNES KANTZ
V petek večer je po dolgi bO; lezni preminil v bolnišnici poznana Mrs. Agnes Kantz, rojena Cernkovič, stanujoča na 19908 Mohican Ave. Doma je bila iz sela Završe, brod Morav-ca, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Bila je članica društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, sina Johna, hčere Mrs. Amalia Ingram, Agnes in /Rose ter sina Louis D. Sin Cpl. Frank Andrew je bil ubit ko je služil pri 48. oddelku inženirjev v Italiji. V starem kraju zapušča pokojnica sestro Marjeto Rode in brata Matijo. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9. uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na Char-don Rd. in nato na Calvary pokopališče.
*
DANIEL KASUNIC
Včeraj je preminil Daniel Ka-sunič, stanujoč na 15301 Hale Ave. Pogreb oskrbuje Svetkov pogrebni zavod na 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Dobra posluga
Jim Gospodarich, ki vodi svoje podjetje pod imenom Universal Lawnmower Grinding Co. na 254 E. 156 St., se priporoča hišnim gospodarjem, ko imajo stroje za kositi travo, katere je treba nabrusiti ali pdpraviti in prenoviti. Poleg tega tudi brusi žage in izdeluje ključe. Ako ga pokličete po telefonu na KE 2789 pride na dom iskat in zopet nazaj pripelje.
Mezdni sporazum med CIO in U. S. Steel Co. dosežen
Sforza napaden od izgrednikov
RIM, 17. aprila — Tekim izgredov od strani več tisoč brezposelnih je bil danes zunanji minister grof Carlo Sforza s pestmi udarjen po glavi. Avto, s katerim se je vozil 74-letni minister iz palače Chigi, kjer se nahaja zunanje ministrstvo, proti poslopju parlamenta, se je moral ustaviti, ko se je množica navalila nanj.
Ko je Sforza izstopil, je več mladih moških udarilo po njem, nakar je vzel zmečkani klobuk z glave, toda dobil ni nikakih poškodb.
SPOMIN GA JE ZAPUSTIL
BROCKTON, Mass., 18, aprila—Frank J. Luizzi je pred tremi tedni prišel na policijo in javil, da so mu neznani tatovi ukradli avto. Policija je šla na delo, da najde tatove. Včeraj pa je Luizzi spet prišel na policijo in poročal:
"Ali se še spominjate tistega avta, za katerega sem javil, da mi je bil ukraden? Prišel sem povedat, da sem se sedaj spomnil, da sem avto prodal in sicer en dan, predno sem 'tatvino' naznanil policiji."
Jeklarske mezde se povišajo za $1.00 na dan; kontrakt velja za leto dni
PITTSBURGH, 20. aprila—Danes je bil naznanjen sporazum med unijo jeklarskih delavcev CIO in United States Steel Co., s katerim se delavcem priznava $1.00 po-viška na dan. S tem je bila ustvarjena podlaga^ za leto dni miru v eni izmed najbolj važnih industrij v dežfeli.
Sporazum, ki sta ga istočas-*--—-
no objavila predsednik CIO Phi- unija proti raznim podrejenim lip Murray in predsednik U. S. | družbam U. S. Steel korporaci-Steel korporacije Benjamin je vložila tožbe za zaostale "por-Fairless, bo dal delavcem spe-^ talne r>ezde" v znesku pol milijarde dolarjev.
Fairless je rekel, da računa, da bodo stroški korporacije na temelju novega kontrakta narasli za 75 milijonov dolarjev na leto, medtem ko unija računa, da bodo delavci dobili 42 milijonov dolarjev vec v obliki mezd kot so prejemali po stari pogodbi.
Odobritev unijskega mezdnega odbora sigurna
cifično 121/2 centa poviška na uro, in velja ze, dobo dveh let, toda po preteku enega leta se imajo pogajanja glede mezd iz-nova odpreti.
Ker je unija poleg specifičnega mezdnega poviška priborila tudi nekatere druge izboljšave, se smatra, da so delavci dejansko dobili 15 centov poviška na uro.
y "Snakovravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Unija odstopila od zahteve za plačitev "portalnih mezd"
Fairless je rekel, da korppraci-ja upa, da bo v stanju prevzeti mezdno povišanje, ne da bi vsled tega zvišala cene jeklu.
Rekel je dalje, da je unija pristala, da kompaniji ne bo tre-' komentarja ba plačevati' takozvanih "portalnih mezd", to je časa, ki ga delavci porabijo za hojo od vhoda obratov do prostora, kje^-dejansko vršijo svoje delo.
V teku zadnjih mesecev je
Člani izvršnega odbora CIO unije jeklarskih delavcev so doseženi sporazum pozdravili kot "veliko zmago". Murray ni z izjemo naznanila, da je bil sporazum dosežen, podal nobenega
Ambasador S. Kosanovič na kongresu hrvatskega sveta
"Poraženi narodi osišča sejejo razdor med zapadnimi silami in Rusijo."
Slovensko dekle dobilo prvo nagrado
Prošlo soboto se je vršila tekma v petju, katere se je udeležilo nad 200 učencev in učenk iz 21 višjih šol širom Clevelanda. Kontest se je vršil v William Dean Howells Junior High šoli na Woodbine Ave., in prvo nagrado v mezzo-sopranu je dobila mlada Florence Siskovich, hčerka poznanih Mr. in Mrs. Joseph Siskovich, ki vodijo groce-rijsko trgovino na Waterloo Rd. Florence je aktivna članica Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma. čestitamo!
Včeraj popoldne seje zaključil dvadnevni kongres Narodnega sveta Amerikancev hrvatskega porekla, ki se je vršil v Masonic avditoriju na Euclid Ave., z velikim javnim shodom in koncertom, katerega se je udeležilo nad 2,000 oseb. Glavna govornika sta bila jugoslovanski ambasador v Zedinjenih državah Sava N. Kosanovič in demokratski senator Elbert D. Thomas iz države Utah.
Kongresa seje udeležilo 572*---
Mlad. pev. zbor
Seja Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega I doma na Waterloo Rd. se bo vr-|šila jutri večer ob osmih. Prosi se vse starše, da se gotovo udeleže, ker je več važnih zadev za rešiti.
delegatov iz vseh delov Zedinjenih držav.
Ambasador je v svojem govoru izjavil, da se ne da zanikati, da so v odnošajih med Zedinje-nimi državami in Jugoslavijo nastale okolščine, ki povzročajo zaskrbljenost, potem pa je poudaril, da poraženi narodi osišča sejejo neslogo med zapadnimi silami in Sovjetsko zvezo.
Med ostalim je Kosanovič v govoru dejal:
"Mi vsi smo bili uverjeni, da se je zadnja vojna vršila za neko načelo. Vsem onim, ki so se udeležili borbe proti fašizmu, je bilo obljubljeno, da bodo dobili pomoč pri obnovi, da se bo njih ljudstvom pomagalo, da se postavijo na noge, tako da bodo čim hitreje sposobni živeti življenje, vredno dostojanstvenega človeka, v svetu, ki se je osvobodil fašizma.
"Zdelo se je, da je to načelo dovolj močno, da bo preživelo zmago nad osiščem. Gotovo smo bili upravičeni upati, da bodo vse demokratične sile, predvsem Zedinjene države. Sovjetska zveza in Velika Britanija .ostale zaveznice v miru, kakor so bile v vojni.
"Vendar pa danes, komaj leto in pol po končanju sovražnosti,
se vedno več glasovom dopušča, da mečejo dvom na to demokratsko edinstvo. Gotovi del časopisja stalno govori o pripravah in o mobilizaciji sil za nov konflikt —konflikt med zavezniki.
"Med tem pa slišimo veliko govorjenja in skrbi glede kalorij, ki jih potrebujejo Nemci za zadostno prehrano in mnogo o kapitalu, ki se ga potrebuje za novo vzpostavitev nemške industrije."
Kosanovič je poudaril, da se pozablja izkušnje zadnjih 25 let; ko se je sistematično blatilo Sovjetsko. zvezo in napade na Rusijo rabilo kot krinko, s katero se je skrivalo dvig nacizma.
"Komu bi tretja svetovna vojna koristila? Kdo žanje koristi od ozračja, v kateri se zdi, da se pripravlja nova vojna? Odgovor je enostaven. Samo oni, ki so izgubili drugo svetovno vojno in ki se boje, da bodo morali plačati za posledice svojega poraza."
Na kongresu sta govorila tudi državni poslanec iz države Missouri in bivši sodnik George Buban iz St. Louisa ter 'predsednik Ameriškega slovanskega kongresa Leo Krzycki, ki sta poročala o svojih vtisih iz obiska v Jugoslaviji.
Sporazum mora potrditi še mezdni odbor unije, sestoječ iz 175 mož, toda. to se smatra zgolj za formalnost, kajti unija je istočasno izjavila, da je pričakovati, da se bo formalni podpis
novega kontrakta izvršil že v torek.
Sporazum obsega 140,000 delavcev v petih poglavitnih družbah U. S. Steel korporacije, ki so: Carnegie Illinois Steel Co., American Steel & Wire Co., Columbia Steel, National Tube Co., in pa Tennessee Coal, Iron & Railroad Co.
Mezdno zvišanje velja za nazaj do 1. aprila, in ž njim bo najnižja mezda od ure povišana na $1.09.
Proti-unijska predloga sprejeta
WASHINGTON, 17. aprila — Poslanska zbornica je danes pozno popoldne z ogromno večino 308 glasov proti 107 sprejela zakonski načrt, po katerem se bo moč delavskih unij drastično okrnila.
Predloga gre sedaj pred senat, kjer je danes delavski odsek, ki mu predseduje senator Taft, z 11 glasovi proti 2 odobrila znatno milejšo obliko istega zakonskega načrta.
Lepo uspeli prireditvi
Včeraj sta dva naša slovenska pevska zbora zopet pokazala kaj vse zmore skupina vztrajnih mož in žena doprinesti h kulturnim dobrinam na slovenskem odru. Zbor Jadran je podal opereto "Grof-cigan" v SDD ,na Waterloo Rd., zbor "Planina" pa je podal svoj spomladanski koncert v SND na Stanley Ave,, Maple Heights. Podrobnosti o obeh prireditvah bodo podane jutri.
Vaje "Slovana"
Jutri večer ob polosmih se vršijo pevske vaje zbora Slovan v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Prosi se vse pevce, da so gotovo navzoči ob Času.
\
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
21. aprila 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and E>ubtished by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON $311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Tor One Year—(Za celo leto) —-
Tor Half Yeat—(Za pol leta) ——-
for 3 Montba^Zk 3 mesece) -—
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
' For Hall Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
-$8.00 - 4.30 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) ——-$9.00
For Half Year—(Za pol leta) —--5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ZUNANJA POLITIKA JUGOSLAVIJE
(Govor maršala Tita pred skupščino 31. marca)
IV.
Neprestana budnost in razkrinkavanje vseh izzivačev, vojnih hujskačev in raznih imperiaUstičnih manevrov je najboljša in najučinkovitejša oblika boja za utrditev miru na svetu.
Jugoslavija bo ostala tudi še nadalje zvesta dosedanji liniji v svojem boju za utrditev miru in tesnega sodelovanja z vsemi državami, ki so pripravljene sprejeti to sodelovanje, ker sem prepričan, da boste to odobrili vi, ljudski poslanci, in vsi naši narodi.
V popolnem skladu s prizadevanjem za vsestranskim sodelovanjem je bilo delo vlade FLRJ v preteklem razdobju, prav to pa velja tudi za prihodnje razdobje. Hočemo poleg političnih in kulturnih odnošajev navezati tudi najboljše in kar mogoče najtesnejše gospodarske odnosa je z vsemi državami, ki si to žele in ki so prijateljsko razpoložene nasproti novi Jugoslaviji. To velja v prvi vrsti o odnosa jih s sosednjimi državami. Pri tem svojem prizadevanju je vlada dosegla že lepe uspehe, ki so neprecenljive vrednosti za izgraditev in miren razvoj naše države. Kakor je že znano, je vlada 1945 sklenila pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo, take pogodbe pa je sklenila 1946 tudi z republikama Poljsko in Češkoslovaško in končno z republiko Albanijo. Razen trgovinskih pogodb in kulturnih konvencij je vlada sklenila tudi pogodbe o tesnem ekonomskem sodelovanju s SZ in Albanijo. To ekonomsko sodelovanje ima v načrtu ustanovitev skupnih podjetij, od katerih so s SZ že sklenjene pogodbe o skupni donavski družbi za plovbo in za letalski promet. V teku so pogajanja za ustanovitev drugih družb s SZ. Z Albanijo smo ustanovili že celo vrsto skupnih družb kot n. pr. skupno družbo za nafto, za pomorsko plovbo, za gradnjo železnic itd. Pqleg tega je zelo važen sporazum z Albanijo o izenačenju valut in o ukinitvi carinskih meja med našima državama.
S Češkoslovaško smo sklenili zelo obsežno trgovinsko pogodbo, ki je po svojem obsegu in značaju zelo važna za gospodarsko sodelovanje med našima državama. Podobne pogodbe bomo te dni sklenili tudi z nekaterimi drugimi državami kakor n. pr. Madžarsko in drugimi. Imamo pogodbo s Poljsko, v teku pa so pogajanja za nove še večje izmenjave blaga.
Z bratsko Bolgarijo redno izmenjavamo blago, pred nekaj dnevi pa je bila sklenjena tudi nova trgovinska pogodba. Da doslej še ni bila sklenjena z Bolgarijo pogodba o vzajemni pomoči in prijateljstvu, ni ne naša krivda ne krivda bolgarske vlade, ampak nas je pri tem oviral položaj, v katerem je bila Bolgarija zaradi mirovnih pogajanj v Parizu. Sedaj pa ni nobene ovire več in v najkrajšem času se bodo naši odnošaji z Bolgarijo še poglobili in okrepili tako, kakor narekuje to korist narodov obeh naših držav.
Poleg poprej navedenih držav, s katerimi imamo krepke ekonomske in politične vezi, moram omeniti še sosedno Romunijo, s katero imamo ne samo zelo dobre politično odnošaje, ampak tudi pogodbo o izmenjavi blaga.
Nadalje imamo sporazume: s Francijo o izmenjavi*blaga in plačilni sporazum, s Holandijo sporazum o izmenjavi blaga in izplačilni sporazum, z Belgijo sporazum o izmenjavi blaga in izplačilni sporazum, s Švico sporazum o izmenjavi blaga in izplačilni sporazum.
Vlada je sedaj v pogajanjih z nekaterimi drugimi državami za sklenitev trgovinskih sporazumov. Zlasti moram poudariti važnost trgovinskih odnosov s Švedsko, Švico itd. Pogajanja gredo h koncu tudi z Italijo.
Vlada FLRJ se bo prizadevala, da bo obnovila normalne trgovinske odnošaje tudi z vsemi drugimi državami, ki si to žele, če bo to v interesu naše ekonomike in če bodo možnost za izpolnjevanje naših obveznosti. Iz vsega tega se torej vidi, da so bile zastonj vse zlobne želje nekaterih reakcionarjev, da bi Jugoslavijo ne samo politično, ampak tudi ekonomsko izolirali in onemogočili njene izgraditev, da bi onemogočili njen razcvit.
Mislim, da je zelo važno, če poudarim dejstvo, da je vlada v zvezi s petletnim planom naročila v nekaterih
državah razne stroje za elektrifikacijo in industrializacijo države in sicer za mnogo milijard dinarjev. S tem smo prevzeli naše velike obveznosti, ki zahtevajo velike napore, ker bomo le malo tega plačali z devizami, pač pa bomo prevzete obveznosti plačevali na podlagi kompenzacije z našimi proizvqdi in surovinami. Kakšen pomen ima to? To pomeni, da moramo napeti skrajne sile, da bomo imeli dovolj surovin in proizvodov za izvoz oziroma za plačevanje strojev; to pomeni, da se bomo morali v prvih letih izvajanja petletnega plana marsičemu odreči, da bi kar najhitreje uresničili to, za čemer stremimo, to je, da ustvarimo napredno in bogato novo Jugoslavijo.
Ce pogledamo povojno bilanco našega izvoza in uvoza, je njena slika v odstotkih, če vzamemo za podlago kot 100% leto 1945, sledeča:
Uvoz: Leta 1945 100%, leta 1946 se je dvignil na 149.8% ; leta 1947 (do 20. marca, torej nekaj nad dva in pol meseca) 107.4%, v primeri z vsem letom 1945 znaša okoli %450.
Itvo?: Leta 1945 100%; leta 1946, se je dvignil na 55.1 %; leta 1947 (do 20. marca, torej dva in pol meseca) 146.9%, v primeri z vsem letom 1945 znaša nad 760%.. Torej zelo hitro in rapidno raste ta naš izvoz in uvoz. To pomeni, da pri nas proizvodnja vedno bolj napreduje.
Kaj nam to dokazuje? To dokazuje, da naš uvoz in izvoz stalno in hitro naraščata, zlasti pa bo to naraščanje še večje in močnejše v procesu izvajanja našega petletnega plana. Toda poudariti moram, da to ne gre vse prav gladko, kakor se zdi, moram pa na tem mestu opozoriti tudi na nekatere slabe strani naše zunanje trgovine. V prvi vrsti zaradi velike tehnične zaostalosti naših rudnikov in mnogih tovarn in nizke produktivnosti dela so lastne cene za naše proizvode, surovine in dru^o višje od svetovnih cen, nekatere pa so višje tudi za proizvode iste vrste. To velja zlasti za baker in nekatere druge artikle, ki so med glavnimi artikli izvoza. Zato moramo mi iz posebnega fonda, ki ga v ta namen snujemo v naši državi, na račun drugih proizvodov kriti diferenco v primeri s svetovnimi cenami, samo da bi lahko uvozili iji plačali proizvode, ki so nam nujno potrebni, ker moramo izvažati po svetovnih cenah, naši stroški proizvodnje pa so višji od svetovnih cen. To pomeni, da imamo poseben fond, s katerim vršimo egali-zacijo. Potrebno je, da se pri nas tehnična sredstva za pridobivanje teh rud izpopolnijo in da se dvigne produktivnost dela. Razen tega je naša zunanja trgovina preveč počasna in neokretna, zlasti v njeni notranji organizaciji za hitro zbiranje in izsleditev tistega, kar lahko izvozimo, pato v propagandi in spretnosti Masiranja naših proizvodov. Z drugimi besedami, nismo se še naučili trgovati, in sicer hitro in dobro trgovati.
Iz vsega navedenega je jasno, da rabimo mi za zamenjavo v inozemstvu, za stroje in drugo več rud in cenejših rud: bakra, svinca, boksita, železne rude, premoga itd. Prav tako pa rabimo tudi več kmetijskih pridelkov: več tobaka, pšenice, koruze, konoplje, živine in drugih pridelkov, ki bi jih morali mi izvažati, če bi jih imeli več, kakor pa jih rabimo doma.
Da bi torej odstranili našo tehnično zaostalost, moramo najprej storiti velikanske napore, ki bodo v prvih letih petletke najtežji, nato pa postopamo vedno lažji in lažji v procesu industrializacije in elektrifikacije naše države, v procesu dviganja našega kmetijstva na višjo stopnjo iz ekstenzivnega na intenzivni način obdelovanja. Zaradi vsega tega imajo naši trgovinski in ekonomski odnosti z inozemstvom velik pomen, hkrati pa tirjajo od nas tudi velike napore, da bi izpolnili svoje obveznosti do držav, od katerih moramo dobiti razne stroje in nekatere surovine ter mnoge druge predmete.
Kljub vsem težavam, ki sem jih zgoraj navedel, je to samo majhen del; naša država koraka vztrajno naprej v svojem izgrajevanju in dosega občudovanja vredne uspehe zaradi globoke vere naših narodov v to, da smo na pravi poti, zaradi požrtvovalnega dela, širokih delovnih množic po mestih in na deželi, zlasti pa naše mlade generacije. Zaradi požrtvovalnega in vztrajnega dela naših ljudi na polju, v tovarnah, na cestah in novih železniških trasah, v rudnikih in pri gardnjah smo lahko prepričani, da bomo premagali vse težave, ki nas še čakajo.
Drobne vesti iz Jugoslavije
Doslej je zelo primanjkovalo šivank za šivalne stroje, ki so patentirane in. zaradi tega je od časa do časa tu in tam zastalo delo. Železostrugar Dušan Bori-savljevič, ki je zaposlen v beograjskem podjetju "Moraviji," je skupaj s svojim tovarišem Milanom Jovanovičem, delavcem v tovarni motorjev v Rako-vici, izdelal šivanko za "Standard" stroj. Kmalu bo dovolj šivank za vse stroje v tovarnah v Sarajevu, Cakovcu, Novem Sadu in drugod.
*
V Bosni in Hercegovini so lani obnovili 433 lesenih mostov, 13 železobetonskih in osem železnih. Skupna dolžina med vojno porušenih, odnosno poškodovanih mostov je znašala 18,500
metrov. Leta 1945 so obnovili 384 mostov, med največja dela lani spada železobetonski most čez Nereto v Konjiču.
Na področju tuzlanskega okrožja bodo napeljali 510 kilometrov telefonske proge za potrebe železnice Šamac-Sarajevo. Dela so se že začela. Delali bodo
hkrati na osmih odsekih.
*
Šola za rudarstvo in kovinar-stvo je bila odprta v Kosovski Metrovici. Obiskujejo jo mla-idinci in polkvalificirani delavci ;iz rudnikov in tovarn iz vse dr-jžave. Pouk bo trajal štiri leta. IV šoli se bodo usposabljali sred-■njetehnični strokovnjaki, ki bo-!do po končanem šolanju razmeščeni po večjih podjetjih.
PREŽIHOV VORANC



Oh priliki ponatisa povesti Prežihovega Voranca "Kristina/' je "Slovenski vestnikj' glasilo koroških Slovencev, ki izhaja na Dunaju, priobčil življenjepis slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca, ki je pseudonim Lovra Kuharja. Ker v "Enakopravnosti" že del j časa priobčamo v nadaljevanjih roman "Jamnica," mislimo^ da ne bo odveč, da se naši čitatelji seznanijo s tem pisateljem, ki spada med najbolj pomembne pisatelje novejše slovenske književnosti. Njegov roman "Jamnica" sedaj prevajajo na več jezikov, članek ponatisnjujemo iz "Slovenskega vestnika" z dne 11. marca Idlfl.
Naslednje leto je izdal kar dve knjigi; novele "Samorastniki," eno najboljših knjig slovenske literature (leta 1946 jih je Prešernova knjižnica izdala v 30,-000 izvodih) in vojni roman "Doberdob." S -"Samorastniki" je zopet približal slovenskemu bralcu našega koroškega človeka z njegovo zemljo. V "Doberdobu" je orisal dogodke okrog upora slovenskih vojakov v Ju-denburgu in prikazal revolucionarni kvas, ki ga je velika ruska revolucija zanesla tudi v slovenske vrste. Tako je v času, ko se je začela druga svetovna vojna, dal Slovencem pomemben vojni roman.
Drugo imperialistično vojno je Prežihov Voranc preživel v ilegalnem delu, v organiziranju osvobodilnega gibanja in nato v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Bolehen se je vrnil v osvobojeno domovino. Toda njegova krepka natura je prenesla tudi to. Leta 1945 je izročil v tisk svoj drugi veliki koroški roman "Jamnica," ki je izšel v začetku leta 1946 pri Slovenskem knjižnem zavodu. Ta roman je nastal leta 1941.
Poleg tega odličnega dela, ki ga prevajajo v več jezikov, je iz-d&I leta 1946 še dve potopisni knjigi: razen že omenjene knjige "Od Kotelj do Belih vod" še "Borbo na tujih tleh," zbirko osmih evropskih potopisov, se-gajočih od Pariza preko Prage in Avstrije v Romunijo in do bolgarske meje.
"Borba na tujih tleh," to so doživljaji pisatelja, ki ga je reakcionarna vlada pregnala iz domovine in ki se na tujih tleh bori za velike cilje, katerih^izpolnitev je naposled prinesla Titova Jugoslavija in s tem začela povsem novo poglavje v zgodovini slovenskega naroda.
Prežihov Voranc, največji slovenski pripovednik, kar jih je dala Koroška, je danes poslanec zveznega parlamenta, kjer zastopa slovensko Koroško, kot pisatelj pa nadaljuje z opisovanjem bitja in žitja njenega ljudstva.
Slovenska Koroška se lahko
Lovro Kuhar, ki se je uveljavil v slovenskem slovstvu z domačim, pristno koroškim imenom Prežihov Voranc, je bil rojen leta 1893 v Kotljah pri Gu-štanju. Izpod preproste domače strehe ga je kot krepkega kmečkega mladeniča pognalo v svet.
V	svoji knjigi "Od Kotelj do Belih vod" nam pripoveduje, kako je šel v svet iskat srečo.
"Dosihmal sem živel doma na bajti, kadar ni bilo dela, sem taberkoval po soseski, ali pa sem očetu pomagal tesačiti po lesovih . . . Kmalu pa mi je tako življenje postajalo predolgočasno. Domači kraj se mi je zdel pretesen, domače življenje pa pretrdo in preskopo. Zaželel sem si spremembe in sreče."
Tako je krenil v svet, prero-mal dobršen del lepe koroške dežele in preživljal v domovini in na tujem pisano življenje, ki ga ni še nihče opisal. Pisatelj sam nam je v posameznih spisih razodel zgolj nekatere dogodke iz svojega življenja. Kakor Maksim Gorkij, je tudi -Lovro Kuhar dovršil v življenju, v njegovih trdih bojih "svoje univerze." Dozorel je v pisatelja in v odločnega bojevnika za novi svet, za pravice delovnega ljudstva.
Že leta 1935 je izdal v Ljubljani svojo prvo knjigo z naslovom "Novele." Ta knjiga ni vzbudila zadostne pozornosti in Lovro Kuhar je za dalje časa umolknil. Ko se je nekako pred dobrimi desetimi leti pojavilo v ljubljanski napredni antifašistično usmerjeni reviji "Sodobnost" nekaj novel, ki jih je napisal Prežihov Voranc, so vsi postali pozorni: že dolgo ni bilo v našem slovstvu tako svežega in obenem že zrelega pripovednega talenta.
Prežihov Voranc se je povzpel na eno prvih mest v slovenski literaturi. O tem je pričeval tudi roman "Požganica," ki je izšel leta 1939 v Ljubljani in ki ga je lani iznova izdal Slovenski knjižni zavod. S tem romanom je dobila slovenska Koroška svoj prvi veliki pripovedni tekst.
V	njem je Prežihov Voranc obdelal dogodke okrog plebiscita in prepričevalno pokazal, kako je nacionalno vprašanje koroških Slovencev združeno s starim človeškim bojem za socialno pravdo.
ŠKRAT
a
po pravici ponaša s svojim rojakom.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" '
Dober izgovor
Redar (dečku, ki je vrgel Ravnokar tr;iek v vodo): "Tako, ti loviš tu ribe, dasi veš, da je to prepovedano!"
Deček: "Saj ne lovim rib — učim le črve plavati!"
¥
Nedolžen je
Mati: "Kaj pa vlečeš mačko za rep?"
Bprče: "Saj je ne! Samo za
rep jo držim, mačka pa vleče!" *
Kako se bo čudil!
Dva vojaka sta bila na straži. Proti jutru eden leže ter zaspi. Komaj pa trdno zaspi, prileti topovska krogla ter mu odtrga glavo. Ko drugi to vidi, reče: "No, ta se bo začudil, ko bo videl, da nima več glave!"
*
Pri vojaškem zdravniku
Prostak Joško se zglasi pri zdravniški vizitaci ji: "Naznanjam ponižno, gospod polkovni zdravnik, da sem bolan!" — "Kaj pa ti je?" — "Kadar za-kašljam, me v prsih zaboli in pikne!" — "Zakaj pa kašljaš, če veš, da te potem boli v prsih? Marš!"
¥
Okregal ga je
Narednik: "Enoletni prostovoljec Komar! Vi imate toliko pojma o polkovnih vajah kolikor kisla kumara o kvartanju! In pri vsem tem si še upate nositi naočnike!"
v
Edina skrb
Kmet ( v železniškem vozu): "Oh, ko bi le danes ne trčili ob kak drugi vlak!"
Sopotnik: "Zakaj se pa ravno danes tako bojite?"
"Kmet: "Veste, gospod, zato,
imam poln košek jajc s seboj!" *
Kaj bi bil ganjen!
Pri cerkvenem shodu v neki vasi je župnik pridigoval tako ganljivo, da so se vsi jokali. Le neki kmet je ostal na videz miren, mrzel in neganjen. Ko opravilo mine, ga vpraša eden prav blizu njega stoječih, zakaj njega današnja pridiga ni ganila do solz. "Eh, kaj bi se jokal," mu odgovori, "ko pa nisem, iz vaše fare!"
¥
Oba vesela \
"Kako živiš s svojo novo poročeno ženico?" vpraša prijatelj prijatelja. "Prav' dobro!" odgovori prvi. "Ona meče vame lonce, sklede, ponve in karkoli ji pride v roke. če me zadene, se veseli ona, če ne, se pa veselim
jaz, in tako sva oba vesela!"
*
Blaga žena
Gašper: "Oh, moja rajna žena, to je bila blaga žena! Ce je bila sirota še tako jezna, me ni pretepala nikdar drugače nego
z mehkim metlinim koncem!"
*
Dobra služba
1 Pomočnik: "Gospod mojster, prosim, vzemite me v službo!" , Mojster: "Prav rad, a sam nimam nič dela!"
1 Pomočnik: "To nič ne de, meni je celo ljubše, če ni dela."
I
puknje v klobuku
f Ribničan je kupoval v Ljubljani klobuk. Ko mu je klobučar cenil zelo visoko, je dejal Ribničan: "Kje pa ima klobuk luknje?" — Klobučar: "Luknje? Čemu pa bi bile?" — Ribničan: "Da bi oni osel, ki bi toliko plačal za ta klobuk, vtaknil ušesa skozi njih!" — Reče in odide.
21. aprila 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Zvonko A. Novak:
Stremljenje po enem svetu
(Nadaljevanje)
K sreči je dobre volje dosti pri vseh članih Združenih narodov. Res je na važnih razpravah prišlo večkrat do trdih besed, hudih očitanj in težkih sumničenj med zastopniki. In res se je dostikrat že zdelo, da se bodo vsak čas v jezi razšli in s tem pokopali mirovno organizacijo, ki je še edino upanje vsega sveta. Toda doslej je dobra volja premagala še vse take zatikljaje ter tako preprečila največjo nesrečo, ki more zadeti človeštvo.
Organizacija Združenih narodov se je v resnici med tistimi besednimi svajami močno popravila in temeljito prerodila. Njeni člani so se na sestankih in konferencah raznih delegacij v osebnih stikih začeli bolje spoznavati in medsebojno spoštovati. Skupni cilj — ohranitev svetovnega miru — je tesneje povezal vse kljub temu, da so si v premnogih primerih njihovi ideologični pravci v diametralnem nasprotju. Po strašni preiskušnji zadnjega svetovnega pokolja in razdejanja je obšlo tudi najbolj nazadnjaške režime spoznanje, da je treba varovati mir kakor punčico v lastnem očesu. Razlike v ideologiji nied člani Združenih narodov ne Ustvarjajo potemtakem nobene nevarnosti za obstoj svetovne mirovne organizacije.
Vpliv Združenih narodov vidno raste in njihovim sklepom se dežele rade ali nerade pokorijo. V to velevažno organizacijo zre svet s čimdalje večjim zaupanjem in vsa kočljiva vprašanja Mednarodnega značaja se predlagajo njdj v končno rešitev. Njeni številni odseki se naglo uveljavljajo vsak v svojem področju in vse kaže, da ne bo z ^3iini na straži nikomur več Mogoče ribariti v kalnem, kaliti svetovnega miru, izigravati de-2el druge proti drugi in pahniti sveta v vojno ter z njo v prepad neizbežne pogube.
V Združene narode jaz iskre-^0 verujem in Bog ne daj, da bi motil v tej veri!
Vprašanje enega sveta — ene ®4nie svetovne republike, vprašanje, ki je pa tesno povezano 2 organizacijo Združenih narodov, je seveda zase posebno yprasanje. Kajti za njegovo rešitev in uresničenje bo treba po-dobre volje in osnovne enotnosti v političnem in gospodarskem stremljenju še dosti drugih enotnih smernic med člani Svetovne narodne družine. Ampak vseeno ni ta problem tako neznansko zapleten in nazaren-sko zamotan, da bi bil neizvedljiv.
Pa poglejmo sedaj, kako je s to reč jo pri petorici največjih ^Gžel, ki tvorijo Združene narode!
Pričnimo z Združenimi drža-^^nii ameriškimi! Te so zvezna ''^publika z demčkratično usta,-in kapitalističnim ustrojem, ^ katerem trdi g. Irwin, da se ^ maje. Po njegovem mnenju temu tako,zato, ker kapita-*5^01 sam ne preprečuje depre-ki privedejo splošno bedo s ®^bo, ker nadalje ne stori nič tiste, ki so brez lastne kriv-® vrženi na cesto, niti se ne ^•^eni dosti za one, ki ostarijo v 3egovi službi. Vse te stvari raj-' Preppšča drugim — ekono-j birokratom, politikarjem ■vladi, kar je ravno njegova j^j^sčja napaka, meni dalje g. . Ce si hočejo kapitalisti v ^jneriki ohraniti zdravo kožo in ^ marajo doživeti svojega ^^^Pada, morajo prevzeti vse ti-isti	i™ svetuje naposled
Pit ,f^^°vomik ameriškega ka-2en	^ kar malo nervo-
je ta gospod iskren v ®^^beh za blaginjo in ob-tukajšnjega kapitalizma.
Ali v tej veliki brigi pa žal ne vpošteva dejstva, da se v vsakem kapitalističnem gospodarskem ustroju depresije z delavsko nezaposlenostjo in splošno ljudsko mizerijo vred neprepreč-Ijive in neizogibne.
Kapitalizem je namreč gospodarski sistem, ki stremi tudi za
tem, da pride kapital peščici ljudi v roke. Njegov glavni cilj pa je dobiček — velik dobiček. Brez tega si niti misliti ne moremo kopičenja v, bogastvu, od česar je odvisen ves industrijski obrat. Kadar se preneha kopičiti bo bogastvo v rokah peščice ljudi in ne gredo njegovi iz-delji več v denar z velikim dobičkom, obstane obrat in na milijone delavcev je na mah vrženih brez lastne krivde na cesto pomanjkanja in revščine.
(Dalje 'prihodnjič)
Drobne vesti iz Jugoslavije
Posvetovanje gradbenih, operativnih in drugih strokovnjakov v zvezi s pripravami za uresničenje gospodarskega načrta. Sklicano je bilo v Beogradu pod okriljem zvezne načrtne komisije ob sodelovanju društva inženirjev in tehnikov. Zastopana so bila vsa državna gradbena podjetja. Namen posvetovanja je bil, utrditev zvez med gradbenimi, operativnimi strokovnjaki ter strokovnjaki za gospodarski načrt, da se bodo primerno pripravili na izpolnitev tehničnega načrta. Izpolnitev gradbenega načrta v okviru splošnega gospodarskega načrta je izredno pomembna, ker gradbeni načrt obsega 70% letošnjega gospodarskega načrta.
*
V šolskem letu 1946-47 so bile odpravljene dosedanje nadaljevalne nižje obrtne šole in uveden je bil nov tip šol—železniške obrtne šole. Odprte so pri vseh glavnih železniških tovarnah in kurilnicah. Teh šol je devet. Razen tega so bile ustanovljene še nižje tehnične šole v Nišu, Kra-Ijevu, Sarajevu, Zagrebu in Mariboru.
Na konferenci oblastnega odbora Ljudske fronte v Prištini je bilo ugotovljeno, da je bilo lani v Kosmetu sezidanih 2,220 kmečkih stanovanjskih poslopij, da so začeli graditi 1,082 hiš in jih obnovili 3,022. V okviru letošnjega gospodarskega načrta je bilo določeno, da bodo.sezidali več tovarn in delavnic, šte-
vilne osnovne, srednje in strokovne šole, zdravstvene in socialna ustanove in gospodarska poslopja na kmetijskih postajah.
*
Predlanskim je bila v Bitolju ustanovljena zadruga, ki je združila in zaposlila znane laza-ro-poljske izdelovalce preprog. Zdaj izdeluje 780 delavcev preproge, med njimi tudi perzijske. Prirejen je bil tudi tečaj za usposobitev delavcev. Prve preproge lazaropoljskih tkalcev preprog so že prišle v prodajo in se lahko kosajo z najlepšimi
izdelki iz tujine,
*
Da bo ob pravem času opravljena spomladna setev, ae je treba pripraviti že zdaj. Pri jesenski setvi ao bili doseženi v hrvatskih okrožjih, kjer je kmetijstvo najbolj razvito, sorazmerno lepi uspehi. Vendar niso izpolnili povsod setvenega načrta. V osiješkem, belovarskem in karlovškem okrožju so posejali nad 100% za jesenko setev določene zemlje. V brodskem okrožju je bil setveni načrt izpolnjen do 97%, v daruvarskem do 82%, zagrebškem 85%, v Baniji 98%, v Liki 79%, v primorsko goran-skem okrožju do 96% in v Dalmaciji za okrog 80%.
*
Leta 1801 je pripeljal kapitan Mac Arthur dvanajst španskih merinov in enega ovna v Avstralijo. Leta 1937 so našteli na tej celini že nad 110 milijonov ovac.
Ne bodo jih pričakali z godbo in zastavami
Ljudstvo je odklonilo sejalce razdora in sovraštva
Posnelo iz "Primorskega dnevnika"
Približuje se dan, ko bo tudi Soška dolina priključena Jugoslaviji. Sen vseh onih, ki so padli v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem, bo kmalu postal stvarnost. Kakor da ne bi bilo še dovolj gorje, hočejo isti izdajalci s kampanjo za i^elitev v Italijo pahniti može, žene in otroke v novo nesrečo, v taborišča bede in lakote, v deželo, kjer je na stotisoče brezposelnih,
kjer ne bodo pod svojo streho,
kjer bodo občutili vso grenkobo življenja na tujih tleh.
Spričo te kampanje smo se napotili po vaseh Soške doline in se o tem razgovarjali z ljudmi. V splošnem smo ugotovili,
da povzročajo zmedo vedno isti ljudje, ki nimajo čiste vesti. Obiskali smo tudi kanalskega dekana g. Semiča. Sprejel nas je in pričel prijazno govoriti o razmerah na Kanalskem.
"Ne vem," je med drugim dejal, "kaj mislijo ti posamezniki,
ko tako slepo nasedajo razglasom in propagandi ljudi, ki jim hočejo samo slabo. Mi moramo kot kristjani pomiljevalno vplivati na vse, ne pa podpirati delo beguncev, ki so iz vseh mogočih krajev pribežali k nam, da bi nadaljevali svoje podlo delo. Ko jim sedaj preti kazen za zločine,
ki so jih zakrivili v teku borbe za svobodo našemu ljudstvu,
skušajo zapeljati še druge in zbežati v Italijo."
Tako trezno nam je pripove-
LEARN TO
DANCE i
bon't lit on the |
50
OH _ »Z.oo
fid elines because you can't afford to learn how to dance. Now la your chance. Due to our low overhead, our rates are within the reach of all. You pay for lessons and not high expenses. Beginners or advanced, young or old, learn the Waltz, Fox Trot, Jitterbug, Rhumba, T&ngo, Tap, etc. Weekly dance given for students only to learn to lead or follow correctly. Enroll today and dancc tomorrow.
WANTED
Fifty .children, 3 years and up, also adults to be trained for radio and stage dancing. New classes, or private lessons are now forming in tap, toe, ballet, acrobatic and ballroom dancing. If they show talent for the art they will have the opportunity of performing on radio and stage. Dancing develops health, culturc, character and poise—very often leaGs to money and success. Mothers, give your child this opportunity. Let us develop their talent. To derive full benefit from classes phone today.
Call EX 6212 for Appointment
JORDAN STUDIO, 5927 Euclid
nje najbrže nočejo prav nič dobrega.
"Kaj hočejo torej doseči ti ljudje, zlasti tisti, ki toliko govore o krščanstvu, ko pa so sami najslabši? Za tem se gotovo skrivajo drugi načrti. S takimi gesli mobilizirajo množice, da bi jih pahnili v nesrečo," je zaključil.
Popolnoma je jasno, kam guvernerji in njihovi "najdostoj-nejši" begunski pomagači merijo. Za vsemi temi razglasi in besedami se skriva samo nete-nje in razpihovanje sovraštva proti Jugoslaviji. Tem ljudeiyi ni pri srcu sreča ljudstva. Oni služijo drugi strani in da se prikupijo svojim gospodarjem, so pripravljeni žrtvovati vse in tudi poslati nedolžne ljudi v koncentracijska taborišča, na pot nesreče. Za to njihovo podlo delo bi morale trpeti vse družine. To je cilj, ki ga s to gonjo hočejo doseči. Resnica pa je drugačna.
Dovolj je, da omenimo samo to, da se je nedavno preko Trsta vračalo v Jugoslavijo 36 takih zapeljancev, ki so v taboriščih razumeli, kar bodo razumeli tudi tisti, ki bi sedaj odšli:
"Jugoslavija hoče nam vsem le dobro!"
doval, da smo se mogli takoj | spoštovan."
"Naj ne mislijo ti zapeljanci, da jih bodo tam doli (v Italiji ali drugod) pričakovali z godbo in zastavami!"
Tedaj se je vpletel v razgovor tudi gospod kaplan, ki je ravno tako zapeljan zbežal iz Slovenije, a je danes že spregledal in se postavil na stran aritifašistič-nega ljudstva.' Okusil je grenko izgnanstvo. Bil je mnogo let v Ameriki—zato pa danes svetuje ljudem, ki so bili pritegnjeni v vrtinec in hočejo napraviti ta usoden korak, naj ostanejo.
"Jaz bom ostal. Ne bojim ^se ničesar. Bežijo samo oni, ki nimajo čiste vesti."
In res je tako. Iz kanalske dekani je, ki šteje 2,000 družin, jih hoče oditi 23, ki pa so skoro vsi sami "begunci."
iDekan nam je omenil tudi ta-le dogodek. Pri njem se je zglasil nek tak zapeljanec in mu dejal:
"Najboljši kristjani gremo."
Gospod Semič ga je zavrnil: "Ali. jaz, ki ne pojdem, morda nisem kristjan?"
Človek je osupnil in odšel. Naslednjega dne se je vrnil. Bil pa je naenkrat vse drugačnega mnenja:
"Nujno potrebno je, da pomirjevalno vplivamo na zapeljane posameznike, da govorimo resnico," je dejal. "In resnica je samo ta," je pripomnil, "da v Jugoslaviji poštenjak dela in je
TA IŠČE NEVESTO. "Stric Dan," ki je star nič manj kot 103 let pravi, da je pri-|' pravljen, da se oženi v kolikor bi, seveda, dobil odgovarjajočo ženo. "Stric Dan" Young živi že 65 let v isti hiši V South Bendu.


mm
prepričati, kdo so tisti, ki hočejo zapustiti svoje domove. V nadaljnjem razgovoru je pripomnil:
Pogovarjali smo se z njim in s kaplanom delj časa. Ob koncu je izrazil sum, da oblasti s takim postopanjem za izšel jeva-
NOVI ŽUPAN CHICAGA.
Martin H. Kennelly, čikaški businessman in demokratični kandidat, ki je pred kratkim porazil republikance, je mož, ki ga kaže gornja slika.
Kovic
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in brat
FRANK KOVIC
Zatisnil je svoje blage oči dne 19. marca 1947. Pogreb se je vršil dne 23. marca iz August F. Svetkovih prostorov na Lake-view pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
BlagopokOjnik je bil rojen 2. aprila 1887 leta v vasi Dob pri Domžalah na Gorenjskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence-cvetja h krsti Ijub-Ijenega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni in spostovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Našo zahvalo naj sprejmejo sledeči; Josephine in Louis Kosteinshek, Mr. Walter Kovic, Mr. Richard Kosteinshek, Mr. Roland Kosteinshek, Joanne Kovic, Frances in Louis Turk, Joseph in Frances Kovic, Josephine in Louis Strehovec, Louis in Frances Videgar, Mr. in Mrs. Victor Turk in hčere, Mr. in Mrs. Anton Bozeglav in družina, Wilma Kovic, Mr. in Mrs. Jerry Leskovec, Mr. Anton Tomazic in družina, Mr. in Mrs. Louis Oswald, Mr. in Mrs. Joseph Kunčič, Mrs. Trebec in Mrs. Staiduhar, Grace Thompson, Mr. in Mrs. W. A. Ford ter Mr. in Mrs. H. R. Ford, The Sharons and Bowling Team, Mr. in Mrs. P. C. Hartford, Jean in George Balzer, Mr. in Mrs. Anton Kermavner in družina, Mr. in Mrs. John Molle ml.,.*Mr. in Mrs. Frank Rokavec, Mr. Mike Jakin, Ricard Beauty Srfon, driištvo Združeni bratje št. 26 SNPJ, Fellow Employees Reliance Eng., Mr. in Mrs. Andrew Artel, Mr. in Mrs. J. H. Rauch, Mr. in Mrs. Karl Kokal, Mr. in Mrs. F. Mergec, Mr. in Mrs. Carl Kokel ml., Mr. in Mrs. Emil Bukovec, Flo in John Zalokar, Julia in Frank Barbič, Ann in John Apanaitis, Kay in Frank Kovsca.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali v dobrodelne namene predvsem za pomoč ubogim in trpečim v stari domovini in sicer sledeči: Mr. in Mrs. Dacar, Mr. in Mrs. Bene, Mr. in Mrs. J. Poje, Mr. in Mrs. Frank Kovsca, Mrs. Antonij Zele, Mr. in Mrs. Matt Ulle, Mr. in Mrs. Joseph Micklich, Mr. in Mrs. Chicoga, Mrs. Bizyak, Mr. in Mrs. Frank Cesen.
Globoko zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer sledeči: Mr. in Mrs. L. Strehovec, Mr. Victor Turk, Mr. George Balzer, Mr. Frank Barbie ml., Mr. Frank Dacar, Mr. Ftank Raka-vec, Mr. Louis Kretic, Mrs. G. Bashel, Mr. John Zaman, Mr. Anton Kermavner, Mr. Valentine Plesec.
Hvala članom društva Združeni bratje št. 26 SNPJ, katerega član je bil pokojni, ki so nosili krsto. Istotako se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem onim. ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Našo zahvalo naj sprejme Mr. Zaman za poslovilne besede pokojniku v slovo.
Zahvalo izrekamo Mr. in Mrs. August F. Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
^ Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni soprog, oče in brat. Odšel ti sja, kjer ni solz in ne trpljenja, tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v srcih dokler bodo utripala, vsaj si nam bil vedno tako dober in blag.
Spavaj mirno—snivaj sladko!
Žalujoči ostali;
JOSEPHINE, soproga WALTER, sin
JOSEPHINE poročena KOSTAJNSEK, hči JOANNE. RICHY, RALLY, vnuki JOSEPH KOVIC, brat;
FRANCES TURK in ROZI LAZAR, sestri V stari domovini zapušča brata Martina
Cleveland, Ohio, 21. aprila 1947.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941. lik pred razpadom #lar* Jugoslavija
(Nadaljevanje)
Moškopletu se je zdelo, da vidi pred seboj smrt in vraga v eni sami podobi. Njegova roka je takoj izpustila čajno na tla, da se je v njej žvenketajoč razbila steklenica z mlekom, sam pa je skočil od okna, planil čez travnik v gozd ter napol iz uma zdirjal proti gozdu in dalje proti dolini. Pot od Tumpeževega hleva pa do Ložekarja je za dobrega pešča trajala eno uro, a Moškoplet jo je pretekel v pol ure. Zdelo se mu je, da ga še vedno preganja podoba v jaslih in da še vedno sliši njeno mrtvaško kletev za seboj.
Pri Ložekarju se je hotel zakopati in skriti v mrvo, toda sreča mu ta dan nikakor ni bila naklonjena. Na dvorišču ga je kakor nalašč prestregla Lože-karica, ki je komaj ustavila pre-padlega berača.
"Ali si bil pri Ajti?"
"Bil," je jeknil Moškoplet.
"Ali je doma?"
"Doma," je spet jeknil berač ter se ozrl mimo gospodinje.
"Kaj pa je rekla?" je nadaljevala gospodinja.
Namesto odgovora pa jo je zadel prestrašen in proseč pogled. Bila je prepričana, da je Moškoplet našel starko mrtvo v staji. Zamanj je silila vanj, Moškoplet ni bil več zmožen dati kako pojasnilo, temveč se je naglo zgubil nekam med hleve, kjer ga do prihodnjega dne ni bilo več mogoče iztakniti.
Še isti večer je prišel,, k Ložekarju Dovganoč na grčo mošta. Namesto ene mere je dobil ta večer tri. Več mu jih pa Lo-žekarica ni hotela dati, pač pa mu je povedala, da je poslala Moškopleta k Ajti in kako prestrašen pe je siromak vrnil.
Dovganoč se je takoj napotil v goro k stajam. Njega Ajte ni-bilo strah. Bila mu je nekaka teta, vendar je bil v njem vsak vsak sorodniški čut že zdavnaj zatrt. Kakor drugih ljudi, Ajta tudi svojih edinih sorodnikov ni marala. Prejšnja leta jo je Dovganoč, sluteč, da ima starka denar, skušal včasih napetnajstiti ža kak marjaš, kar pa mu seveda nikoli ni uspelo. Potem sta z Ajto živela, kakor bi se ne poznala; on je imel svoje lastne skrbi, ona pa je hodila svoja skrivnostna pota. Novica, ki jo je čul, ga ni iznenadila. Vsak človek mora nekoč umreti in tudi na Ajto bo menda prišla vrsta, saj je morala imeti že čez devetdeset let, kakor mu je pravila njegova mati, ki je bila najmlajša izmed vseh treh Ajt. Ko je korakal po samotni poti, se je spet spomnil na njen skrivni denar, ki bo zdaj gotovo prišel na dan. O tem, da ga ima, je bil trdno prepričan. Ta misel ga je poživila; naglo se je poganjal proti samotnemu žlebu.
Najprijetneje bi mu bilo, ako bi starko našel že mrtvo. Nekoliko trpko mu je bilo pri misli, da bi starka umrla brez zadnje luči in tudi brez duhovnika. To-
PATŠO...

OONT OUCK.FATSO.'-THEREfe A CAN OF USED FM IN IT //
da če teta ni hotela živeti drugače, kaj je mogel on za to? Nekoč ji je rekel, da "bi šla stanovat k njemu, a mu je žaljivo odgovorila. Razen tega pa tak človek lahko umre tudi brez zadnje tolažbe, saj gotovo ni imela kaj posebnega na vesti, če je pa že kaj imela, si je s svojim trdim življenjem ter z večnimi božjimi potmi gotovo že davno odkupila vse grehe.
Tem večje pa je bilo Dovga-nočevo iznenadenje, ko je našel Ajto še živo v stajah. Takoj je spoznal, da se bliža njen zadnji čas. Ob pogledu na to izžeto, staro telo pa je začutil veliko usmiljenje in je svoje prejšnje misli nasiloma potisnil v stran. Ostal je skoraj vso noč na nogah, skuhal starki kave, ki jo je našel v bajti, zmetal raz jasli zamazane begute in pokril starko s čistimi odejami, ki jih je našel v skrinji. Iz hleva je pomete) vso nesnago in tako napravil iz prejšnjega brloga nekoliko prijaznejše bivališče.
Po tem, kako ga je Ajta sprejela, je bil Dovganoč prepričan, da so ji ure štete. Bila je zelo slaba; že nekaj dni ni zaužila nobene hrane in niti žeje si ni mogla pogasiti, ker se ni mogla premakniti s postelje. Poznal je njeno skopost in njen strah, da bi kdo stikal po njenem bornem imetju. Dokler je bila zdrava, bi ga bila spričo takega obnašanja gotovo spodila. Sedaj pa je mirno ležala in ga vse ubogala. Dovganoč je bil tega skoraj otroško vesel ter se je sukal okrog tete z vso ljubeznivostjo. Navzlic svoji revščini je bil Dovganoč vendar dober in usmiljen človek.
Prihodnje jutro jo je pustil samo in tekel domov po ženo, od doma pa je šel po duhovnika, ne da bil bil Ajti o tem kaj poVedal. Kakor vsa fara je vedel tudi on, da Ajta morda že dolgo ni bila pri spovedi, saj se je zadnje čase domače cerkve skoraj izogibala in je prihajala tja le tedaj, kadar je bilo kako darovanje za reveže. Dov-ganoča so v Jamnici sicer imeli za brezverca in v resnici že sam ni več pomnil, kdaj je bil zadnjikrat pri spovedi. Ali mislil si je, da je, za popotnico na oni svet sprava z bogom le dobra. Če že ne koristi, škodovati nikakor ne more.
Ajti je bolezen vzela marnje in župnik Vire j je z njeno spovedjo hitro opravil. Ali starka se je smrti še vedno trdovratno upirala. Živela je še tri dni ob sami vodi. Čeravno ni mogla govoriti, je bila vendar do zadnjega diha pri zavesti. Oči so ji gorele in opazovale ljudi, ki so prihajali v stajo. Ker s^tarka ni takoj umrla, je Dovganoč spet začel misliti na njen denar, posebno pa njegova žena, ki je starki stregla. Na skrivaj sta skušala stikati za njim, toda Ajta ju je vedno pregnala z očmi, ki so se takoj odprle, ako je začelo šuriti v kakem kotu.
Tretji dan je nastopila smrt. V staji sta bila oba Dovganoča in stara Munkinja, ki je prišla z vnukinjo in s polno čajno okrepčil. Naenkrat so Ajti stopile na Čelo potne srage.
"Zdaj bo pa smrt, kje imate svečo?" je mimo pobarala Munkinja.
Dovganoč je prižgal svečo, ki je bila že vse tri dni pripravljena na okencu pred Ajtino posteljo, tako da jo je starka vedno imela pred seboj, kadar je odpfla oči, ter jo dal umirajoči teti v roko. Šega je bila, da je moral umirajočemu zadnjo luč prižgati najbližji sorodnik. Ajta
je krepko stisnila svečo s svojimi suhimi prsti in nekaj trenutkov topo strmela v plamenček, ki ji je gorel na prsih. Potem so ji debele kožnate trepalnice počasi zakrile oči. Vse štiri priče njene smrti so pokleknile na tla in stara Munkinja je začela glasno moliti molitev za Umirajoče.
Molila je žalostni del rožnega venca. Izmolila ga je že do polovice, ali Ajta je še vedno dihala. Dihanje je bilo sicer neenakomerno, sunkovito in vsakikrat se je pričam zdelo, da slišijo zadnji dih. Ali naenkrat so se starkine prsi znova dvignile. Že tako kratka sveča je dogorela skoraj do polovice in plamenček se je vedno bolj bližal velikemu kupu belega loja, ki je zalival starkine koščene 'roke in jih spreminjal v strnjeno grudo.
Žalostni del rožnega vefica je bil že končan in Munkinja je morala začeti z drugim, veselim delom molitve. Sveča je dogorela in Davganoč je bil že v skrbeh, kaj bo, ako Ajta ne umre, kajti druge sveče ni bilo pri bajti. Starka je še vedno dihala.
Naenkrat pa so se ji srage na čelu posušile in barva njenega lica je postala svetlejša. Podoba je bila, da je mrtvaški krč popustil, kajti njeno dihanje je postalo naglejše in enakomernejše. Plamenček je gorel le še iz raztopljene lojeve kepe. Tedaj so se Ajtine oči za hip odprle in priče njene smrti so zagledale v njih žareč, mladosten žar, ki ga se nikoli niso videle. Vse je pretresla neka sveta groza. Ta neznani pogled pa je trajal le nekaj trenutkov. Kmalu so se oči začele zapirati, počasi in trudno, a tisti žar, ki je bil poprej razlit v njih, se je začel izpod vek razširjati okrog oči in je naenkrat pokril ves grdi, stari obraz z lepim, presrečnim sijajem. Potem so se Ajtina stisnjena usta počasi odprla in smrtne priče so začule rahlo mrmranje:
"Poglejte, kočija . . . kočija. Tri pare belih konj . . . Njo peljejo ... k meni jo peljejo . po mene jo peljejo . . ."
Usta so se spet zaprla, Ajta je prenehala dihati in je mrtva obležala na jaslih, a njen obraz je bil še vedno svetal in poln sreče ... Na svojo zadnjo uro je zagledala svojo izgubljeno hčer, o kateri je sanjala morda petdeset let.
Klečeče priče te smrti je prevzela skrivnostna groza, da so nekaj časa kakor otrple občepele na tleh. Stari Munkinji je molitev obtičala v grlu in po stajah je zacvilil slaboten jok, ki je namesto molitve prišel iz njenih ust. Ali kmalu so se mo-livci streznili. Prvi je vstal Dovganoč, se nagnil nad Ajtino mrtvo truplo in upihnil plamen, ki je plahutal že izmed mrtvih prstov. Za njim se je dvignila stara Munkinja, pristopila k Ajti ter jo prekriž la na čelu, na ustih in na prsih, rekoč:
(Dalje -prihodnjič)
21. aprila 1947

OTROČIČEK DOBIL ZOBE.
Chubby Paul Strecker, ki je star 10 mesecev, je dobil 16 zdravih in sijajnih zobov. Kot pravi njegov oče Henry, je Paul težak 26 funtov, od katerih je 16 funtov dobil po svojemu rojstvu.
Posluga
SPLOŠNI KONTRAKTOR—Zidamo podstavke, kleti, dovoze in izvršimo vsakovrstna cementna dela—JIM RUGIERO, KE 5613.
ASFALTNI DOVOZI
ZA PRVOVRSTNO DELO Z ASFALTOM POKLIČITE YE 5164
Weaver Asphalt Paving Co.
2333 GRANDVIEW
John L. Lewis napadel Kruga
WASHINGTON, 17. aprila — John L. Lewis se je zopet pojavil pred federalno administracijo premogovnikov, kjer je še enkrat napadel federalne uradnike zaradi njih nemarnosti.
Rekel je, da vlada uposluje samo 171 nadzornikov premogovnikov, dočim dovoljuje oddelku za poljedelstvo, da uposli 3,000 hišnih ekonomskih delavcev, "ki se potepajo okrog in učijo žene farmerjev, kako se
krpajo hlače njih možev."
*
Pred senatnim pododborom je John L. Lewis ponovno obtožil notranjega tajnika J. A. Kruga, da je zatiral in ustrahoval maj-narje in da je "lagal," da se tako izogne odgovornosti za katastrofo v premogovniku Centra-lia.
Lewis ni ničesar omenil v zvezi z možnostjo nove stavke pre-mogarjev.
SODNIK, KI IMA DOBER SPOMIN
PITTSFIELD, Mass., 16. aprila. — Pred sednika' L. Hibbar-da je bil pripeljan neki mož na zagovor. Ko je mož povedal svoje ime, je sodnik nekoliko pomislil in rekel: "Vaše ime se mi zdi znano."
Mož ni nikoli pred tem bil pred sodnikom. Sodnik je napeto razmišljal nekaj časa in se končno spomnil, da je obtoženec bil pred njim leta 1914 in sicer kot zanemarjen otrok.
SLOVANSKA MEJA JE ČVRSTA, PRAVI POLJSKI MINISTER
VARŠAVA, 17. aprila—Poljski zunanji minister Zigmund Modzelewski je v parlamentu izjavil, da-je s sporazumom med Poljsko, .Češkoslovaško, Jugoslavijo' ih Rusijo učvrščena.'meja vseh slovanskih držav nq. rekah Odre in Neisse.
To izjavo je poljski minister dal, ko je predložil v potrjenje pred kratkim sklenjeno pogodbo med Poljsko in Češko.
Poljski zunanji minister je ob enem poudaril, da se s pogodbo ne ustvarja nobena politična zveza slovanskih držav, ampak ravno nasprotno, da se s pogodbami učvršča mir v Evropi. Kot dokaz za to je omenil dejstvo, da Poljska želi skleniti podobne pogodbe tudi s Francijo, ter z vsemi ostalimi državami, ki bodo garantirale "naše zapadne meje, ki so določene v Potsda-mu in ki bodo formalno potrjene na mirovni konferenci."
Yukon, Pa. — Joseph Koračin ml., se nahaja v bolnišnici Westmoreland, kjer je srečno prestal operacijo na slepiču. Prijatelji ga lahko obiščejo.
SEDAJ JE ČAS PRENOVITI VAŠ DOM: napraviti podstrešja, popraviti žlebove in strehe ter druga popravila. Nobenega predvplačila. 3 do 7 let za odplačenvanje. Za podatke in informacije pokličite
JOHNSON BUILDERS 13432 St. Clair Ave., GL 8431-8432
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
6 moderno urejenih sob in kopalnica; preproge po vsej hiši in vse nanovo dekorirano; beneški za-stori, klet pod vso hišo in insulira-no. Odraža za 2 avta in 2 loti. Nahaja se blizu katoliške in javne šole ter transportacije. Se mora videti, da morate pravilno ceniti.
ODPRTA BO V NEDELJO NA OGLED OD 2. DO 5, POP.
Zglasite se pri lastniku na
23103 ARMS AVE.. KE 4137
Po posebni znižani ceni — Oprema za Iri sobe
DA SI PRIHRANITE DENAR. PRIMERJAJTE NAŠE CENE.
Smerda's Music & Furniture Appliances
5800 BROADWAY — MI 2525
DIMNIKE
popravimo, prenovimo in popravimo škrilnate strehe
KILMER-SMITH AT 4819
Roll Brick Siding — 3 85
Poslužite se te cene poleg postrežbe, ki je najboljša.
SAMUEL'S LUMBER YARD 615 Stone's Levee — OH 6967
Razno
Dve sobi
se išče za tri osebe; opremljene ali neopremljene; na vzhodni strani mesta. Sporočite na 951 E. 69 St.
v najem se odda
sobo za eno ali dve osebi. Vpraša se na 23126 Lakeland Blvd.
karpeti in preproge
500 rabljenih—$5 in več; Vse sCiščene — Razne velikosti. GREENE RUG co.
Odprto v ponedeljek, torek, četrtek in soboto večer do 8. ure. 1830 E. 55 St. — EN 2009
V teku je nov tečaj za otroke in odrasle v ponedeljek, torek, sredo za umetni, baletni in akrobatič-ni ples, itd. Ples pomaga k dobremu zdravju, kulturi, karakterju in vedenju. Mnogokrat vodi do boljšega zaslužka. Jordan Studios, 5927 Euclid Ave., EX 8212.
15—i/i in V* H. P. motorjev se proda posamezno ali skupno. V dobrem stanju. 1935 Euclid-soba 200-CH 5039.
Popravimo stare strehe, žlebove in izvršimo vsa kleparska dela. Prosti proračuni. Lindale Roofing & Heating Co., WO 6721—ob večerih; AT 9155.
DOBRA KUPČIJA
Farma 99 akrov; nova hiša, for-nez, električna razsvetljava; tlakovana cesta, vse v dobrem stanju; 14 glav živine, kokoši, sadno drevje.
Druge podrobnosti dobite pri JOHN KOVAČIČ 6603 St. Clair Ave.
Green Beverage
256 E. 156 Street
med Grovewood in Corsica Ave.
IMAMO 25 RAZLIČNIH VRST FIVE KAKOR TUDI RAZLIČNA VINA IN LIKERJE
ANTON IN PAULINE JANŠA
Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženL
Dela za moške
LIVARJI—Bench and Squeeze livarji izurjeni na kovini in aluminiju. Visoka plača od ure ali komada.—BROST PATTERN & CASTING CO., 2934 E. 55 St., MI 1132.
DVOJICA srednjih let ali oženj en veteran dobi službo v poletnem letovišču v bližini, v zam(^ho za sobo in hrano. Tudi majhna plača. Mora biti zmožen splošnega dela. stalno delo skozi celo leto. Pokličite EX 6212.
MIDDLE-AGED COUPLE or married veteran to work in a nearby summer resort in exchange for room and board. Small salary (iiven. Must be an all-around man. Steady work all year. Call EX 6212.
IŠČE SE Strojne operatorje Milling machine operatorje Shaper operatorje External brusače Cutter brusače
Morate imeti nekaj izkušnje. Za-poslimo tudi vajence za brušenje in strojno delo. — 2. in 3. šift. Dobra plača od ure. Nočni bonus.
Zglasite se na uposljevalnem uradu
NATIONAL TOOL CO.
11200 MADISON AVE.
TOVARNIŠKA POMOČ
za lahko delo v pivnici na vzhodni strani. Stalno delo v oddelku za vlaganje v steklenice in razpošiljanje.
Dobra plača od ure.
Carling's Brewing Corp. of America
E. 93 St. in Quincy Ave.
Posluga
Basement Remodeling. Skopamo, podzidamo stare domove, stop njice, stene, garaže, itd. Vsakovrstna cementna dela. Rivellino Construction Co. — FL 8389.
Scandia Window Cleaning Co SNAŽENJE OKEN
Umivanje sten in čiščenje stenskega papira, trgovin in uradov. Prosti proračuni. CE 2502—S. Horvath
STREHE IN HIŠE POPRAVIMO
Prvovrstno delo in najboljši material. Napravimo nove ali popravimo stare strehe. Pokličite nas za brezplačni pregled.
MA 5590 Fidelity Const. Co., Erie Bldg.
Concrete kontraktorji
Izvršimo kompletna konkretna dela na dovozih, trotoarju in podih.
S I N N E M A CONCRETE CONTRACTORS AC 4814—Berea 5208
Specialisti za nove strehe na domovih. Prvovrstni materij al za nove strehe je sedaj na razpolago. Za takojšnjo postrežbo in ekspertno delo, pokličite MR. O'ROURKE. — Izognite se pomladanskega navala, poslužite se zmernih cen. Na odplačila. — MA 5590.
Popravimo in prenovimo vsakovrstni izdelek radio aparata, ledenice, pralne stroje in električne čistilce. Delo jamčeno. BILLS APPLIANCE, 4475 W. 35 St., FL 5748.
OSKRBOVANJE
MAJHNIH TOVARN IN DOMOV Barvamo s čopičem ali pršilko; popravimo cementna dela in varimo, itd. Splošno prevažanje. — Cene zmerne.
HE 7008
Iz tovarne do vas—Prihranite 50% na vsemu pohištvu. Tudi nanovo tapetiramo in popravimo pohištvo. Damo $25 popusta za staro pohištvo. Mordus Furniture, 7020 St. Clair Ave.
Plumbing-Heating. Izvršimo popravila; damo nove inštalacije; tanke za vročo vodo, vodovodne naprave in ščistimo forneze. Popolna grelna in monterska dela. — HE 7943.
IZVRŠIMO VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN MIZARSKA DELA
Anderson — SW 7565
Barvanje—papiranje in parno odstranjevanje papirja. Nudimo popolno postrežbo v tem oziru. Prosti proračuni. Lahko plačate na obroke.—GA 5840.
SPLOŠNA popravila na domovih.
Popravimo strehe in žlebove ter naredimo dove STAN RATKOW-SKI—WO 2123.
Marinski veterani izvršijo dobro!
Barvanje s Kemtone ter čiščenje stenskega papirja. Določite si dan takoj! Prosti proračuni.—EV 2598.
Dela za moške

POMOČNIK V PRALNICI—Mlad;
izkušnja ni potrebna. Tedenska plača. 1328 Linda St., Rocky River, ED 2553.
LIVAR—Izkušnja na bench delu pri vlivanju; "Iron Jobbing." AFL Local 218. Plača od ure.—-4255 E. 49 St.
PORTER—Snažilec za pekarijo. 5 ali 6 dni v tednu. BROOKERS BAKERY, 13818 Madison Ave., LA 6714.
POPRAVLJAČI streh: plača od ure ali na kontrakt. Stalno delo.—-CAMPOLO TINNING & ROOFING CO., 15509 Lorain Ave., CL 5126.
MLAD MOŠKI,
ki bi se rad izučil v vseh podrobnostih čiščenja oblek. Izvrstna prilika za navdušenega mladeniča v zanimivi stroki.
METZGER DRY CLEANING &
TAILORING CO. 16623 Kinsman Rd.	LO 6686
PEVCI basi in tenorji za petje pri Trinity Cathedral zboru vsako nedeljo pri dveh opravilih; $3.00 na nedeljo. Euclid in E. 22 St. Pokličite Mr. Kraft, PR 3631 med 9. zj. in 5. pop.
Knjigovodje za delo na National Cash Bookkeeping stroju. Tedenska plača. Linderme Tube Co., 1500 E. 219 St., Euclid__IV 5300.
Dela za ženske
Stalno delo za agresivno osebo v uradu z enim dekletom. Nekaj tipkanja, knjigovodstvo in "dictation." Tedenska plača, počitnice s plačo.—Zelvy Bros. Container Co., 2005 Orange.
Kuharica-strežajka za jutrišnji šift;
ogrska-Kasher kuha. Prednost ima izurjena kuharica; dobra plača.—King Solomon's Restaurant. 9603 St. Clair Ave,, LI 9640.
Splošno pisarniško delo nekaj tipkanja; stalno delo. Tedenska plača. 5 dni v tednu. HODELL CHAIN CO., Superior Ave. in E. 40 St.
KUHARICA in za hišna opravila: nič pranja. Samo izurjena se naj priglasi. Ima lastno sobo in kopalnico. LO 6148.
KUHARICA za kratka naročila: salads. Izurjena. Za večerno delo. Plača od ure. MICHAND S, V/O 1881, 9628 Lorain Ave._
HIŠNA OPRAVILA — Nič pranja: nič težkega dela; kuhanje. Prija-ken dom. Mora imeti rada otroke. Plača $25 tedensko. FA 5005.
JR. STENOGRAFKA—Splošno pisarniško delo; 5 dni tedensko. Stalno delo. Prilika za napredovanje. Tedenska plača. ,— HANNA BLDG.. CH 7210.____
HIŠNA DELA nekaj kuhe, nič pranja, ker ste uposleni perica in snažilka 2 dni v tednu. Prijetna lastna soba, kopalnica in radio na 3. nadstropju. Samo 4 odrasle osebe v družini. Dober dom in vsa električna oprema v kuhinji. Mora se imeti priporočila. Pokličite FL 8411, Extension 10.
STENOGRAFKA
Engineering oddelek; izurjena: stalno delo. 40 ur tedensko - 5 dni-Zadovoljiva plača.
LEECE-NEVILLE
5109 HAMILTON AVE,
Vprašajte za Miss Holodnak, EX 0700
V teku je nov tečaj za otroke iP odrasle v ponedeljek, torek, sredo za umetni, baletni in akrobatič-ni ples. itd. Ples pomaga k dobremu zdravju, kulturi, karakterju io vedenju. Mnogokrat vodi do boljšega zaslužka. Jordan Studios, 5927 Euclid Ave.. EX 6212.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetne^ ozračju.
Morate biti vešči angleščine
Samo čedne, snažne in veŠČ® i žene v starosti 20 do 39 1®^ se naj priglasijo.
DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforno®'
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901 700 Prospect, Ave.