CELJSKI TEDNIK CEUE, 21. DECEMBRA 1967 - LETO XXI. ŠTEV. 47 - CENA 60 PAR (60 SD) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 8. SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V CEUU Program dela za štiri mesece Na osmi seji občinskega komiteja v preteklem tednu so najprej razpravljali o predlogu akcijskega progra- ma za delo organov občin- ske konference za obdobje od decembra letos do vključ- no aprila prihodnjega leta. predlog je bil na seji dopol- njen in nato tudi sprejet. Pr- venstveno je v programu vključena vrsta nalog, ki so bile s sklepi sprejete na pr- vi in drugi seji občinske konference ZKS in nalog, ki so bile sprejete na zadnjih plenumih CK ZKJ in CK ZKS. Vsekakor je novost, da bo- do s sklepi druge seje, ki je bila v začetku novembra, se- znanjeni vsi komunisti v ob- čini in sicer v posebni brošu- ri. Program nadalje vsebuje organizacijo seminarja, ki je koncem prejšnjega tedna že bil na Teharjih. Poleg nalog pri uresničevanju sprejetih nalog program vsebuje nalo- ge, ki so pred organi občin- ske konference v decembru in januarju pri pripravah na tretjo sejo, ki bo za osred- njo temo imela idejno-politič- ne probleme pri razvoju družbenih služb v občini. Ena od važnih nalog do konca leta bo razfonniranje 21. osnovnih organizacij v delovnih skupnostih in jih organizirati na osnovi sklepa o organiziranosti ZK v obči- ni. Program določa tudi vse- bino nadaljnjih sedmih sej občinskega komiteja — pet- najsta seja naj bi bila sre- di aprila. Končno vsebuje akcijski program tudi nalo- ge komisij za to obdobje. Na seji so razpravljali tu- di o rebalansu proračuna ob- činske organizacije ZK, po razpravi pa so rebalans po- trdili, hkrati pa sprejeli tu- di finančni načrt za prihod- nje leto. Zelo živahna in temeljita pa je bila razprava o raz- družitvi podjetja Avto Celje. Komite se je omejil na oce- no dogodkov z družbeno-po- litičnega vidika in ugotavljal odgovornost vodilnih komuni- stov. Komite je na osnovi poročila posebne komisije in razprave ugotovil, da sta naj- več kriva predvsem direktor- ja in ju je kot komunista sklenil tudi kaznovati. Direk- tor Avto-Celje tovariš Kle- mene je bil kaznovan z opo- minom pred izključitvijo, di- rektor Avto-motorja, tovariš Klajnšek pa z opominom. Kr. MALI INTERVJU Bil sem presenečen in zelo srečen ie dejal Jože Podlinšek iz tovarne EMO, ki pojdc v slovenski delegaciji na sprejem pri tovarišu Titu v slovenski delegaciji, ki bo ob koncu leta šla čestita- ti tovarišu Titu novo leto in k jubileju ob 30. obletnici prihoda na čelo ZKJ, bo tu- di tovariš J02E PODLIN- ŠEK, predsednik centralnega delavskega sveta v tovarni EMO iz Celja. Slabo uro za tem, ko je izvedel za to, je v razgovoru takole razložil svoje občutke: — Bil sem zelo presenečen in srečen, kar sem seveda še vedno. Saj komaj verjamem, da je ta čast doletela mene. Še nikoli nisem bil v takšni bližini tovarišu Titu, kot bom tokrat. Kar skrbi me, kako se bom vživel in pri- pravil na srečanje ... Prepri- čan sem, da sam nimam no- benih posebnih zaslug, da pa je izbira zasluga kolekti- va EMO, ki je s svojimi pro- izvodnimi uspehi, kljub mnogim težavam, s katerimi se spopada. Ravno ta okoli- ščina je po mojem bila bi- stvena, da bo delavsko Celje zastopal član našega kolekti- va, da pa so izbrali ravno mene, pripisujem naključju. -ec. Il^TEGRACIJA tudi v Rogaški Slatini Gre za integracijo med dvema glavnima nosilcema zdraviliško-turistične dejav- nosti v tem kraju, za zdru- žitev naporov in hotenj Zdra- vilišča in Zdraviliško-gostin- skega podjetja. Razprave o tem tečejo tu javno že več mesecev; govori se celo o nujnosti te integracije, ki je zlasti v interesu bodočega na- črtnega razvoja tega zdravili- ško-turističnega centra, kar je nedvomno tudi prav. V to ne sili samo čas, temveč tudi povsem nove okoliščine in skupni cilji. Prej ko bo prišlo do docela skupnega koraka, prej se bodo začele uresničevati kvalitetne je dru- gačna hotenja ene same Ro- gaške Slatine. v ospredje interesov in prednosti bodoče integracije prihaja predvsem troje: 1. enoten koncept bodočega raz- voja Rogaške Slatine, 2. eno- ten nastop zdraviliško-turistč- nega centra kot celote na do- mačem in inozemskem turi- stičnem tržišču, kar naj bi dalo tudi novih ekonomskih učinkov in 3. ekonomske prednosti združitve upravnih in režijskih služb. Nova go- spodarska organizacija bi s tem tudi kadrovsko veliko pridobila, saj bi iz razpolož- ljivih kadrov združenega podjetja lahko pridobila lju- di tudi za nekatere nove služ- be, kakršnih si sedaj ne mo- re privoščiti niti Zdravilišče niti Zdraviliško-gostinsko pod- jetje posamič. Primer: raz- voj zdraviiiško-turističnega gospodarstva Rogaške Slatine terja veliko študij, načrtova- nja in priprav, kar razumlji- vo ne more biti prepuščeno stihijskemu pristopu, pač pa je potrebna za to delo solid- na služba. In slej ko prej bo to delo moralo biti opravlje- no, kot tudi še marsikaj dru- gega v zvezi z bodočim raz- vojem Rogaške Slatine. F. KRIVEC Zasavski rudarji so se izrekli za združitev z Novim letom 1968 se bo- sta rudnika rjavega premo- ga Trbovlje-Hrastnik in Za- gorje združila, nova delovna organizacija pa se bo imeno- vala »Zasavski premogovniki« in bo imela sedež v Trbov- ljah. Tako so odločili na refe- rendumu v četrtek, 14, de- cembra, člani obeh kolekti- vov, ki se ga je udeležilo na rudniku Trbovlje-Hrastnik skoraj 95 odst., na rudniku Zagorje pa nad 92 odst. vseh upravičencev. Za združitev je glasovalo na rudniku Trbov- lje-Hrastnik 85,5 odst., na rudniku Zagorje pa 82,4 odst. vseh, ki so prišli na volišča. Izid referenduma kaže, da se rudarji iz zasavskih revir- jev zavedajo, da bodo le 7rirll7.pni Irnnk-iirAnnnfiči in sposobnejši za nastopanje na trgu, zagotovljena pa bosta tudi obstoj in nadaljnji raz- voj. Verjetno pa je na izid re- ferenduma še posebej vpliva- lo tudi dejstvo, da je šlo v tem primeru za združitev dveh delovniJj. organizacij, ki sta doslej poslovali skorajda enako uspešno in da so že pred referendumom rešili vsa najbistvenejša vprašanja, tako v zvezi z razvojem kot tudi z investicijskimi vlaga- nji. Zadnji razgovori med vojaki in mladinci v Sol- čavi pred prireditvijo, ki so jo družno pripra- vili preteklo nedeljo. Več o tej prireditvi na zadnji strani. (Foto: Janez Sever) 22. december - praznik nas vseh 22. Mecembra 1941 je bila v malem mestecu Rudem ustanovitev 1. proletarske brigade, ki le med NOV prehodila borbeno pot, dolgo kot polo- vica zemeljskega ravnika, ki je dala 84 narodnih herojev in ki je pionirska enota zmagovite narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Dan njene ustano- vitve praznujemo vsako leto kot praznik JLA, kot praznik tesne povezanosti naše vojske z ljudstvom. Letošnje praznovanje dneva JLA v Celju bo še posebno svečano. Pripadniki naše vojske bodo ob prazniku dobili nekaj, kar bi že dolgo moralo biti storjeno — nov sodoben dom JLA. V adaptiranem poslopju na Titovem trgu bodo v bodoče imeli pri- ložnost še bolje razvijati tesne stike z občani na- šega mesta, tu se bo v bodoče odvijalo pestro kul- turno in zabavno življenje, doma pa bo hkrati kraj, kjer se bodo lahko sestajali' in prenašali izkušnje aktivni ter rezervni ojicirji in podoficirji_ Povezanost ljudstva in armade se ne omejuje zgolj na praznični dan. Zlasti za tako vez skrbijo pripadniki JLA sami. Vzemimo samo en podatek, da je ena od celjskih enot letos na našem območju pri izgradnji raznih objektov prispevala nekaj manj kot 28.000 prostovoljnih delovnih ur, kar po skro- mni ocenitvi predstavlja najmanj 67 milijonov sta- rih dinarjev vrednosti. Praznik pripadnikov JLA je praznik nas vseh. V času, ko smo priče neljudskih in protiljudskih dejanj, ki jih razne armade v svetu počenjajo, se toliko bolj zavedamo neprecenljivih lastnosti naše vojske, ki je takšna zato, ker izhaja iz ljudstva, iz njegovega boja za osvoboditev in srečnejšo bodoč- nost, ker je čvrst branik našega družbenega razvo- ja in eden najmočnejših členov bratstva in enotno- sti med našimi narodi. J. Kr. Obvestilo naročnikom in bralcem Devet mesecev izhajanja CT v letošnjem letu je povzro- čilo preko 19 milijonov Sdiii iigulie, ki jih je naš kolektiv pokril iz lastno ustvarjenih sredstev. Smo pred novimi teža- vami, ki se kažejo predvsem v tem, da stroški izdajanja na šega časnika, sicer počasi, vendar uporno rastejo. Kljub temu, da smo bili doslej najcenejši tednik, smo primorani. povečati ceno letne naročnine na 30 Ndin, posamezni izvod našega lista pa bo v bodoče stal 0,60 Ndin oziroma 60 par. Nove cene veljajo od 21. decembra 1367 dalje. Naročnike in bralce prosimo polnega razumevanja oh tej naši odločitvi, saj bomo kljub novi ccni še vedno mol najcenejšimi lokalnimi tedniki. Uprava CT Za praznično razpoloženje ZA NAKUP SMUČI IN POHIŠTVA TAKOJ ODOBRAVA SLOVENIJALES CELJE ZIDAMŠKOVA 15 tedenski mozaik Ta teden so v Grčiji sne- mali in spet obešali kraljeve slike po starem pravilu »ku- fre dd, kufre gor«. Kralj je res pobral nekaj kufrov in zbežal v Rim. Poleg kufrov pa ima gotovo še kaj nalože- nega v švicarskih bankah... Blizu Toulousa so iz hangar- ja privlekli prvo nadzvočno potniško letalo »Concorde«. Med slovesnostjo je bril mr- zel veter, ki je spominjal na de Gaullovo politiko do Bri- tancev. Ti so tudi sodelovali pri ceremoniji, ki jo je obda- jala prisiljena veselost. Kljub spodbudnim govorom o sode- lovanju med Francijo in Bri- tanijo so se vsi zavedali, da so vrata Skupnega trga za Britance trdno zapahnjena ... V Alžiriji se je polkovnik Zbiri uprl predsedniku Bume- dienu. Prvi je prignal tanke, drugi je prignal tanke in je — zagrmelo. Kakor se po na- vadi dogaja pri takih rečeh, so ]0 skupili civilisti, ki so se zna.Hi sredi tankov ... V Ame- riki se je nekdo spomnil, da bi bilo najbolje ugotavljati, kje so revne mestne četrti, kar IZ letala ali celo satelita. Ti opazijo vsako malenkost, celo smeti v smetnjakih, če ne pomagajo ogledi na licu mesta, bodo še manj »ogledi« iz zraka. Samo »rotacija« bi pomagala: samo za eno leto naj bi se tisti, ki stanujejo v vilah in lepih stanovanjih, preselili v na pol podrte jaz- bine, polne mrčesa. Kdo ve, v tem primeru bi morda celo prenehali z vojno v Vietnamu in denar porabili za zidavo stanovanj... V britanski vla- di se hudo prekljajo zaradi dobav orožja Južni Afriki. Eni so za, drugi proti. Tisti, ki so za, pravijo, da bi mora- la Južna Afrika obljubiti — če bi dpbila orožje — da bo bojkotirala lana Smitha v Rodeziji in njegov režim. To je prav tako, kakor če bi od tigra zahtevali, naj odslej je samo rastlinsko hrano... De Gaulle je po svoji zadnji ti- skovni konferenci še bolj rm slabem glasu v nekaterih bri- tanskih in ameriških krogih. Bivši britanski minister za trgovino Douglas Jay ga pri- merja s Hitlerjem, član ame- riškega kongresa Rivers pa meni, da »je najiiečji nehva- ležnež, odkar je Judež Iškar- jot izdal Kristusa«. Mož je ta- ko divji na de Gaulla, da je zahteval, da bi izkopali vse padle ameriške vojake, ki so pokopani v Franciji, in jih odpeljali domov ... CIVILNA OBRAMBA ZADEVA NAS VSE! Kaj je predvideno v bodočem zakonu o narodni obrambi? Naš osnutek splošiuo ob- rambne narodne vojtne daje iareden ipamen ne saimo red- nim oboroženim silam, am- pak tudi vsem drugim orga- nizaacijam in državljanom. Toda piripraivam za civilno obrambo doslej v praiksi ni bilo posvečeno dovolj pozor- nosti, če hočemo dobiti čim učinkovitejšo organizacijo za- ščite civilnega prebivalstva in materialnih dobrin pred učinki vojne ter elementarni- mi in drugimi nesrečami šir- šega obsega. Eden izaned vzrokov za ta- ko stanje je relativno mirna mednarodna situacija v dveh povojnih desetletjih, ki je deloma uspavala posameane družibene dejavnike. Najno- stanja v svetu, zlasti junij- ska vojna na Srednjem vizho- du, pa je pokazala, da nevar- nost vojne ni odpravljena. Posebna vloga občin o predlogu zalkona so že razpravljala, zvezna skupščina in odbora za družbeno var- nost in narodno obrambo. Čeprav načrt zakona še ni predložen poslancem, lahko na osnovi razprav v skupšči- ni spoznamo njegove glavne značilnosti. Splošno mnenje je, da bi ena sama organizacija bila najučinkovitejša glede zaščite pred vojnimi učinki in ele- mentarnimi nezgodami. Po vrhu bi to bilo tudi naijcenej- še. Eno izmed temelnih načel, na katerih bo novi zakon zasnovan, je to, da so od- govorni nosilci narodne obrambe vse družbeno po- litične skupnosti in njiho. vi organi, delovne in dru- ge organizacije, krajevne _ skupnosti in državljani. Zlasti je v neposredni orga- nizaciji in uresničevanju ci- vilne obrambe poudarjena vloga o b č i n e. Ta obram- ba bo organizirana na podro- čju vse države, toda posebna skrb bo posvečena zaščiti ve- likih mest in drugih središč, kjer je zbrana večja množica prebivalstva, naidalje zaščiti važnih gospodarskih objek- tov in prometnicam kot so ceste in zelenice. Javni značaj vsega, kar zadeva civilno obrambo! En- izmed temeljnih načel za izdelavo novega zakona je, da imajo vse zadeve civilne obrambe javni značaj. Ta za- konska oddvojitev od dose- danje precejšnje mistifikaci- je vsega, kar je povezano z obrambo, je v bistvu glavni pogoj, da bo sistem civilne zaščite učinkovit. Nujno je namreč, da bodo državljani čimbolj poučeni o svojih raz- poredih in bodo izurjeni za svoj del posla v morebitnem kritičnem stanju. Vsi nad 18 let stairi držav- ljani bodo po tem zakonu dolžni sodelovati v enotah in službah civilne obrambe. Te dolžnosti bodo oproščeni le zidravsitveno nesposobni, p>o- tem osebe, ki so v službi pri JLA in pri milici, ter noseč- nice in žene, ki imajo otroke mlajše od sedmih let. Kako financirati? Zakonsko je treba rešiti tudi vprašanje financiranja civilne obrambe. Glavno nače- lo pri tem bo, da vsak organ in vsaka organizacija sama financira svoje naloge in ob- veznosti. Ali bo to veljalo tudi za državljane. Tisti, ki predla- gajo novi zakon o civilni ob- rambi, za sedaj še ne govo- rijo o tem, toda več poslan- cev je poudarilo potrebo, da bi del civilne obrambe finan- ciral sleherni državljan posa- mično. Po teh predlogih bi bil vsak Jugoslovan, ko bo gradil hišo, dolžan zgraditi tudi zaklonišče za zaščito pred klasičnimi in atomski- mi vojnimi učinki. Prav ta- ko bi morali imeti zakloni- šča večji stanovanjski ob- jekti, kar bi, po ocenah, vsako stanovanje podražilo za 4 odstotke. š. V. Po obsegu manj, po vrednosti več Vse kaže, da bonjo letos v industrijski proizvodnji v Slo- veniji doseli do konca tega meseca morda za 0,5 odstot- ka večji rezultat kot smo ga v lanskem letu. Nižja bo pro- izvodnja v kovinski industri- ji in v prodzvodnji premoga, drugod pa nekaj večja ali pa enaka lanski. Proizvodnja se po obsegu sicer znižuje, njena vrednost pa pooasd narašča; to potrju- je usmerjenost proizvajalcev na bolijšo strukturo blaga, saj bo znašal ta porast letos že 9 odstotkov. Industrija bo morala prav na tem področ- ju še krepkeje segati po no- vih in boljšdh proizvo- vanje kmetov, so torej razgr- nile vso pestro problematiko političnega, ekonomskega In družbenega položaja kmečke- ga prebivalstva. Organizacije SZDl v tem razgibanem vzdušju ne more- jo ostati pasivne in izvršni odbor republiške konference se je na svoiji zadnji seji odločil, da posreduje po de- bati o političnih vidikih raz- prave o finaoiranju zdravstve- nega zavarovanja kmetov ne- katera napotila občinskim konferencam, da bi te laže posegle v usmerjanje politi6 nega vzdušja na vasi. Ugoto- vil je, da nov zakon o zdrav- stvenem zavarovanju kmetov, ne glede na nekatere kvali- tetne spremembe v primerja- vi s sedanjim, še ne bo pred- sftavljal neke dolgoročnejše rešitve, temveč bo bolj pri- lagojen zahtevam trenutnega položaja s ciljem, da pomaga uravnovesiti finančno stanje v skladih zdravstvenega zava- rovanja kmetov, postaviti zdravstveno zavarovanije na tako osnovo, da bi bili v bo- doče izdatki bolj prilagojeni finančni zmožnosti zavaro- vancev in ne bi več zapadali v hude definicije, kot se je to dogajalo ob dosedanji ureditvi zdravstvenega zava- rovanja. Izvršni odbor repu- bliške konference SZDL se strinja s predlagateljem za- kona, da naj bi del poveča- nega davka kmetov-delavcev predstavljal dodaten vir do. hodkovvte sklade, vendar pa nasprotje težnjam tistih kme- tov in komunalnih skupnosti kmečkih zavarovancev, ki bi hoteli s pretirano obdavčitvi- jo kmetov-delavcev rešiti vsa finančna vprašanja v svojem zavarovanju. Predvsem naj bi ta dodaten vir pomagal preprečiti v bodoče primanj- kljaje. Kljub temu da lO RK SZDL upošteva spreminjanje strukture na vasi, nasprotuje temu, da bi se pri zdravstve- nem zavarovanju pretiravala notranja delitev med kmeti in da bi se na salo ožil krog zavarovancev po predlogih tistih, ki bi želeli, da bi zdrav- stveno zavarovanje zajemalo le gospodarsko močne kmete. Zato podpira v predlogu za- kona določila, ki predvidevajo kot osnovno zavarovanje le minimalen obseg zdravstve- nega varstva, dostopen večand kmetov s tem, da ga komu- nalne sk^pnosti po sivojem preudarku in po svojih pol- nomočjih razširijo tako, kot- jim diopušča gospodairska zmogljivost in pripravljenost plačevanoa za večje pravice na posameznih območjih. SZDL se tudi zaveda, da bo v prihodnje potrebno pripra- viti bolj sistemske in bolj dolgoročne rešitve v kmeč- kem zavarovanju in to v sklopu splošnega zavarovalne- ga sistema ipri nas, to pa narekuje temeljito proučeva- nje položaja in problemov, ki na vasi z vsakim dnem posta- jajo pereči. M. NAMORg Mejnik v graditvi sistema Na skupni seji vseh petih zborov republiške skupščine so sprejeli stalni poslovnik Na pitvi pogled bi človek rekel, da stalni poslovnik, ki ga je vseh pet zborov repub- liške skupščine sprejelo na skupni seji 13. decembra, ni kdove kako pomembna za- deva, saj Si poslovnik zami- šljamo lx>lj kot akt, s kate- rim urejamo notranje odno- se in poslovanje določenega družbenega organa. Poslovnik republiške skupščine pa ima veliko širši pomen, saj je us- merjen predvsem navzven, na sodelovanje republiške skupščine z drugimi samo- upravnimi organi v naši družbi in predstavlja potem- takem pomemben prispevek k nadaljnji graditvi našega skupščinsikega sistema. Pravi pomen poslovnika je mogoče spoznati, če torej vi- dimo v njem izgrajevanje ob- lik in metod sodelovanja in sporazumevanja poglavitnih nosilcev družbenega razvoja kot je dejal predsednik skup- ščine Sergej Kraigher v svo- jem govoru v skuioščini, ko so poslovnik sprejemali. Smi- sel tega je potemtakem v podrobnejši razčlenitvi ustav- nih določb, in to na podlagi štiriletne prakse, ko skupšči- ne delujejo po novi ustavi. Izhodišče je vsekakor de- lovni človek, njegov interes v združenem delu, njegov položaj samouipravljavca ne le v delovni organizaciji am- pak tuda v komuni in repu- bliki ter federaciji. Zato je vloga poslanca opredeljena v poslovTiiku prav s tega izho- dišča, da je namreč najbolj živa vez med občani in sa- moupravnimi organi družbe- nopolitičnih skupnosti. Tako se skupščine ne omejujejo z^lj na politično reprezenti- ranje občanov, ampak so če- dalje bolj tudi najvišji samo- upravni. organi na določenem območju. Tako je v poslovniku opre- deljena tudi vloga republiške skupščine kot državne soci- alistične demokratične skup- nosti, ki temelji na oblasti delovnega ljudstva in samo- upravljanju. Tak položaj re- publike terja, da se najtes- neje povezuje tako z delovni- mi organizacijami kot občin- skimi skupščinami in zvessno skupščino ter so zato po- drobno razčlenjena v i>oslov- niku prav ta določila, ki go- vore o oblikah tega sodelo- vanja in povezovanja. Prav te vezi so bile doslej dokaj šibke, zaradi česar je bilo tudd dosti kritike na ra- čnm skupščine, češ, da ob- činske skupščine ne pritegu- jejo k olblikovaniju ssakanoda- je, da ne sodelujejo pri oto- inavnavanju problematike, ki je na dnevnem (redu kupš»- ne itd. Te stvari so zdaj urejene in je določen tudi postopek. Zlasti so pomemtv na tista določila, ki govore o trifa23nem postopku pri spre- jemanju zakonov. Najprej predlog za izdajo zakoina s tezami, kako naj bi določena vprašanja uiredili, potlej os- nutek in končno predlog za- kona. V vsem tem postopku so pritegnjeni visi zainteresi- rani činitelji in družbenopo- litične skupnosti ter so do ločeni tudi taki roki, da je možna konzultacija na najšir- ših osnovah. Seveda so urejena tudi raa- mei\ja med samima skupščift- skima organi in pošebej z iz- vršnim svetom kot politično izvršilnim organom skiupšči- ne, ki samostojno oblikuje svojo politiko. Sprememba pa je tudi v položaju republi- ške uprave, ki postavlja od- govoren in samostojen čini- telj pri upravljanju skupnih zadev. Zakonodajna iniciati- va pa prehaja bolj na skup- ščinske organe. Tako je sprejem stalnega sikupščinskegia poslovnika po- memben mejnik v graditvi našega skupščinskega siste- ma, v. j. MOČ NAVADE — Tovariš šef, spustite se vendar nižje, zdaj ste v brivnici! Krajevni samoprispevek: DA - če je zanj večina volivcev! v drugI polovici novembra je začela veljati sprememba v dosedanjem zakonu o prispev- kih in davkih občanov v Slo- veniji, ki na novo govori v 138. členu takole: »Krajevni samoprispevek se lahko vpelje za graditev ko- munalnih, izobraževah-ih, kul- turnih, zdravstvenih, social- nih ali drugih objektov ali za dmige namene, ki imajo ne^ posreden pomen za občane, če se večina vseh vpisanih vo- livcev z območja, za katero oaj se samoprispevek vpelje, izjavi zanj na zborih volivcev ali na referendxmiu. Krajevni samoprisi)evek za oljmočje krajevne skupnosti vpelje najv^ji organ krajev- ne skupnosti s sklepom, ki se objavi tako kot občinski odloki. Za območja, na katerih ni krajevne skupnosti, vpelje krajevni samoprispevek ob- činska skupščina. Občinska skupščina lahko vpelje krajevni samoprispe- vek za posamezne namene iz prvega odstavka tega člena za območje vse občine ali za območje več krajevnih skup- nosti.« Spremembo 138. člena je ob- javil zakon o spremembi za- kona o prispevkih in davkih občanov v Uradnem listu SRS 15. novembra 1967. Bogatimo našo prakso zunanjepolitične dejavnosti Mnenje predsednika komisije za mednarodne zveze zvezne konference SZDL iugoslavije Josipa Djerdje o sekcijah za mednarodna vprašanja pri občinskih konferencah SZDL in o vlogi listov v občinah Josipa Djerdjo smo dobili v njegovi delovni sobi v še- stnajstem nadstropju velike- ga poslopja — sedežu druž- benih in političnih organiza- cij, ki se nahaja prav ob izlivu Save v Donavo v No- vem Beogradu. Predmet na- šega pogovora sta bila usta- novitev in delo sekcije za mednarodna vprašanja in zu- nanijo politiko pri občinskih konferencah SZDL in o vlogi tiska v zvezi s tem. Kot vselej je bil tudi to- krat Josip Djerdja priprav- ljen odgovoriti na vpirašanja ki danes privlačijo pozornost številnih političnih forumov v naši deželi — od zvezne skupščine pa do sestankov v delovnih organizacijah. Na vprašanje, kako gleda na ustanovitev sekcij, za zu- nanjo politiko pri občinskih konferencah, je tov, Djerdja dejal: »Brez dvoma je to potreb- na stvar, ki bo obogatila na- šo prakso z zunanjepolitično dejavnostjo. Tu, v zvezni konferenci SZDLJ, bi nam vsekakor prišle prav marsi- kakšne misli, ki bi jih dobili od članov oziroma samih ob- činskih konferenc. Menim, da bi bilo potrebno ustanoviti sekcije, ki se ne bi omejevale samo na dajanje informacij članstvu, ampak bi se ukvarjale tudi z obrav- navo določenih vprašanj. Ni nujno, da bi to bila trdna organizacija ali obširno telo. Zadostovala bi dva člana, ki bi organizirala sestanke in ki bi razpravljala o posameznih vprašanjih.« Kaj bi lahko rekli o vpra- šanjih, ki jih lahko najdemo T dnevnem redu teh sekcij? »Vsekakor se tai vsiljujejo v prvi vrsti vprašanja naše zunanjepolitične dejavnosti in določene akcije. To so ti^ ste neposredne dnevne teme, ki imajo poseben pomen za posamezne kraje naše države. Tako bi lahko rekel, da bo imela še posebno privlačnost izmenjava misli in diskusija o zaposlovanju naših ljudi v Avstriji in Zahodni Nemčiji, predvsem za tiste kraje, iz katerih odhaja največ ljudi.« Kaj mislite o splošnih raz- merah po svetu? »Vsekakor so tudi to teme današnjih dni, ki zanimajo naše ljudi. Recimo pereči do- godki, kot so kriza na Bliž- njem vzhodu, položaj v Viet- namu itd. V zvezi s tem so ljud- je zainteresirani, da zvedo, kako je potekalo poslanstvo predsednika Tita ob obisku v arabskih deželah Bližnjega vzhoda ali kaj se dogaja v Združenih narodih, ki se močno prizadevajo, da bi po- mirili svet. Rad bi povedal, da se na »terenu« — tukao mislim na takšne sekcije — lahko zbere Ijiidje, ko bi se razpravljalo o vprašanjih neposredne ko- risiti, na primer tematiko o odnosih s sosednjimi diržava- mi. Normalno bi bUo, da t Srbiji iin Makedoniji posvete več pozornosti odnosom 3 Madžarsko, Romuniijo, Bel- garijo in Albanijo, v Hrvatski in Sloveniji pa bi ljudi bolj zanimali odnosi z Avstrijo, Italijo in Zahodno Nemčijo. Da bi na nekakšen način sprožili razpravljanje in de- lo sekcij, bi njihovi vodi- telji morali zagotoviti bazo za informacijo o vsem tem. En vir je vsekakor krajevni oziroma komimalni tisk, ki bi razen informacij o dogaja- nju po svetu moral pazljiveje slediti delu teh sekcij pri občinskih konferencah SZDL. Ta oblika dela, je na koncu dejal Josip Djerdja, ima širši pomen. Lahko pokaže, koliko lahko samostojno vodimo stvari, kakor prodre dobra pobuda. Samo na ta način se lahko obogate oblike dela višjih organov, mislim repu- bliških in zveznih konferenc SZDLJ. Dejansko bi morale sekcije postati demokraitična tribuna za izmenjavo mnenj na podlagi dobrih in zaneslji- vih obveščanj.« (m. gavriiiovič) DEKORATIVNI LAMINATI MELAPAN so odporni proti šibkim kislinam in lugom ter vsem gospodinjskim čistil- nim sredstvom, MELAMIN, Kočevje NOVO- LETNI POPUSTI SAMO ŠE DO 31. DECEMBRA 1967 OD 5—15 0/0 V VSEH POSLOVALNICAH Slovenija IN NA GOSPODARSKEM RAZSTAVI- ŠČU V LJUBLJANI ZA 275 NOVIH DIN! MOPEDI TOMOS CENEJŠI avto DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov! KJ OB KONCU LETA V CELJU UKROČENA VOGIAJNA S ..PRITEKLINAMI" O Predsednica občinske skupščine tovarišica OLGA VRABIČEVA je v okviru televizijske oddaje »Smerom potokaza« dejala, da stroški ureditve voda v celjski občini ne bodo višji, kot je bila škoda, ki jo je povzro- čDa poplava leta 1954. In če bi tudi bili? Vsako veliko neurje bi lahko bilo povod za ponovitev katastro- fe pred trinajstimi leti in podobnih v stoletjih nazaj. Pretekli ponedeljek smo v Celju slavili spet velik delov- ni uspeh, slavili eno od po- slednjih bitk z vedno prisot- no grožnjo pioidivjane stihije. Na levem bregu regulirane struge Voglajne, na prostoru, kjer je še nedavno stal dom JLA, je bila slovesnost ob za- ključku regulacijskih del. S snegom pobeljene bregove Vo- glajne in nov most pri p>od- vozu so krasile okinčane smreke in zastave. Najprej je zbrani množici nanizal potek gradnje predsednik delavske- ga sveta Vodne skupnosti Sa- vinje tovariš Rudi KLAV- ŽAR, graditeljem pa se je za trud zahvalil podpredsed- nik občinske skupščine tova- riš Zdravko TROGAR in isto- časno pozval delovne ljudi celjske občine, da tudi v bo- doče po svojih močeh prispe- vajo k urejevanju svojega mesta. Ko je nato sirena preglasi- la godbo, sta dva buldožerja v strugi, en buldožer in dva grabi Ica pa na desnem bre- gu, začela zasipavati odtok Voglajne v zadnji del prirod- ne struge. Le dobre četrt ure je trajalo in Voglajna je po- črnila belino snega proti mo- stu in naprej k izlivu. Gradnja, oziroma regulacija je bila začeta leta 1959. Vmes je bilo več daljših preki- nitev, sicer pa je regulacija potekala v obratni smeri od štor k izlivu. Skupno je re- gulirano nekaj več kot pet kilometrov Voglajne, zgrajena sta bila dva mostova (pred TOPROM in pri Pocajto- vem mlinu) zgrajeno 1.850 me- trov nove ceste, poti in no- vo križišče pred mostom, 880 metrov kanalov, 5.860 me- trov elektrovodov, 1.632 me- trov PTT vodov, 750 metrov vodovoda. Gradnja je terjala rušitev enainštirideset objek- tov, med temi nekaj večjih, kot sta dom JLA in klavni- ca. Za ljudi, ki so se morali izseliti, je bilo treba dati 37 stanovanj itd. Stroški regula- cije in stranskih gradbenih del znašajo eno milijardo in 770 milijonov starih dinarjev. Okoli 50 odstotkov teh stro- škov so pokrili prispevki osemdesetih gospodarskih or- ganizacij s plačano vodno odškodnino, ostali del pa sta jporaivnala občinska skupščina in republiški vodni sklad. Celoten kompleks gradnje so izvajali: Vodna skupnost Savinje, INGRAD, »Ceste in kanalizacije« ia. Celja, Plinar- na-vodovod Celje, »Cevomon- taža« iz Žalca, ELEKTRO in PTT Celje. Dela je projek- tiral inženir Viržikovsky od projektivnega zavoda za niz- ke gradnje. J. Kr. Seminar za sekretarje in člane komisij PRI OBČINSKEM KOMITEJU ZKS V CELJU V centru za rekreacijo že- lezarne štore na Teharjih se je v i>etek popoldne začel se- minar za sekretarje osnovnih organizacij ZK v celjski ob- čini ter za stalne člane ko- misij pri občinski konferenci ZK. Seminar je imel na pro- giramu razpravo o nalogah, ki jih je s sklepi komunistom v občini naložila druga seja občinske konference ZKS ter aadnija plenuma CK ZKS in ZKJ. Na dnevnem redu so bile tudi priprave na kongre- sa ZKS in ZKJ, na koncu pa še dogovor o nekaterih orga- nizacij sko-kadrovskih nalogah v organizaciji ZK za prihod- hodnje obdobje. Na otvoritveni svečanosti se je graditeljem zahvalil podpredsednik občinske skupščine tovariš Zdravko Tro- gar. Nekaj trenutkov za tem so težki gradbeni stroji zaprli Voglajni pot v staro strugo, tako da zdaj od Štor pa do izliva teče po reguliranem koritu. KOMENTAR DRAGA ŠOLA A DRAGOCENA Iz dneva v dan se bolj utrjuje zavest in prepričanje da je združevanje v gospodarstvu, pa naj gre za poslovno sodelovanje ali za fizične združitve, ena od nujnih pojj k večjim gospodarskim uspehom in višjemu standardu Združevanje torej ni modni krik, zato tudi ni enostavn^ reč, ki jo je mogoče jemati zlahka. Ker se to dogodi, kjej. so nagibi združevanja enostranski ali celo sebični, pricjg do razkroja, včasih zelo hitro. Pred dnevi je občinski komite na svoji seji med dru, gim razpravljal o političnem ozadju razdružitve pred leti združenih delovnih organizacij Avto Celje in Avto motor ki sta od marca sem spet samostojni delovni organizaciji' O zadevah, ki so bile povod za razhajanja in končno z^ razpad integracije, smo svojčas poročaU, manj pa o vzro. kih, predvsem političnih. Komite v Celju se ni spuščal v ocenjevanje gospodarske škode, ki se je morda že ali p^ se še utegne pokazati kot posledica razdružitve. Razprava komiteja se je omejila na družbeno-politični in idejni vidik problema, zlasti še zato, ker so bili pri vsem tem razpletu dogodkov udeleženi tudi komunisti, oziroma pred- vsem oni, zlasti pa najbolj odgovorni. Med očitki, naslovljenimi v prvi vrsti na oba direktorja, ki sta komunista, je najbistvenejši ta, da nista imela do! volj izostrenega političnega posluha in čuta odgovornosti do integracijskih vprašanj in prizadevanj, do institucije torej, ki je najvažnejša politična in ekonomska naloga v reformnem obdobju, še več, s svojim ravnanjem sta proces razdruževanja pospeševala, zlasti direktor Avto Celje. Ni čudno, da je na drugi seji konference ZK v občini bil dan tolikšen poudarek na decentralizaciji samouprav- ljanja, kot osnovnemu pogoju za uspešen potek integra- cije To med nekoč združenima podjetjema ni bilo ure- jeno, niti v samoupravnih aktih, še manj pa v praksi. Stihija v odnosih je pripeljala do tega, da sta bila oba združena kolektiva prepričana, da je krivda v celoti na strani drugega. Torej se vodstvo združenega podjetja ni trudilo razgrniti problematiko jasno in odkrito, kar je osnova za dobro upravljanje in odločanje. Potem je bil tu še očitek, ki velja zlasti za direktorja Avto Celje, da priporočila ustavnega sodišča, nasveti ob- činske skupščine in političnih organizacij niso nič poma- gala, da sta kratkovidnost in trma zmogla trezno presojo po dobrem ljudskem pregovoru, desetkrat premisli in enkrat stori. Odmevi na omenjeno razpravo v občinskem komiteju in na kaznovanje obeh direktorjev med drugim vsebujejo tudi pomislek, ali ni vse skupaj nekoliko pozno, odmak- njeno? Res je preteklo osem mesecev od združitve, vpra- šanje pa je, če bi takojšnja akcija spremenila izid refe- renduma, ki je odločil ločitev, če je bila zamuda, se mora zamuda začeti šteti od prvih znakov razkroja, če ne že od dneva integracije. Če torej poseg komiteja »post festum« razvoja dogod- kov ni mogel spremeniti, potem je bilo tako v aprilu kot zdaj v decembru. Razlika je le, da je bilo po daljšem pro- učevanju le možno natančneje .ugotoviti vzroke, kar je važnejše kot ostati pri površini pojava — pri povodu. Končno pozno še ni prepozno. Ocena dogodkov sovpada v čas, ko so v teku ali pa že bile izvršene nadaljnje inte- gracije v Celju, kar je dragocena šola, predraga pa za prizadeta kolektiva. Končno je tu še en razlog. Občinski komite je tokrat ostreje in odločneje ukrepal tudi zato, ker ga je s svojimi sklepi .podprla druga seja občinske konference, zlasti z zahtevo po večji konsekventnosti pri ekscesih, zlasti tistili, ki so v nasprotju z načeli družbeno- politične odgovornosti komimistov. Jure KRAŠOVEC Komisija za kadre pri ObK ZKS v Celju Občinski komite je na zadnji seji ustiuiovil in imenoval komi- sijo za kadre pri občinskem ko- miteju. Ta komisija v nedavno sprejetem sklepu o organizirano- sti ZK v občini ni bila predvide- na, je pa zaradi potrebe po večji skrbi za kadrovsko politiko v or. ganizaciji ZK potrebna. Za pred- sednika komisije je bil imenovan sekretar ObK ZKS tovariš ZVO- NE DRAGAN. —ec. JELKA PEER NašeZ sem jo v gledali- šču, tako rekoč v njenem drugem domu, kjer pre- živi vsak teden vsaj nekaj ur ob honorarnem delu. Sicer pa je navezana na gledališče še izza mlado- sti, nekako iz let po prvi svetovni vojni, ko je igra- la na primer v Treh mla- denkah in drugih igrah ter nastopala tudi v ope- retah. »Zame je bilo naj- večje doživetje, če sem pe- la, plesala in igrala,« je rekla. Morda se je zato odločil za gledališče tudi njen starejši sin Volodja, nekoč igralec SLG, danes član mariborske Drame. Ljubezen do kulture je pravzaprav izpolnjevala vse njeno življenje (če- prav je bila tudi dolga leta članica Sokola), in je prišla najbolj do izraza v petju. »Ce ne bi mogla peti, bi menda umrla,« pravi tako preprosto in preprič- ljivo, da ji moraš verjeti. Kako tudi ne, ko pa slavi letos (res da zelo osebno) že 41-letnico aktivnega pevskega udejstvovanja in je potemtakem po pev- skem stažu najstarejša pevka v zboru »France Prešeren«, ki je nedavno proslavljal 20-letnico! Jelka Peerova, rojena v Šentjurju kot hči naduči- telja, tudi zborovodje, je nagnjenje do petja, kot meni, nekako podedovala, razvijala pa ga je že od najranejše mladosti, saj je bilo v družini štirinajst otrok, ki so bili poleg staršev vsi navdušeni pev- ci. »že tedaj sem pela v mladinskem pevskem zbo- ru, ki ga je vodil znan skladatelj dr. Anton Schwab. Bila sem ena naj- mlajših pevk. Se danes mi je živo v spominu, ko me je mati peljala na prvi koncert celjskega pevske- ga društva v Celju. S šest- najstimi leti sem postala njegova članica tudi sa- ma. Mešani pevski zbor je tedaj vodil Ciril Pre- gelj. Spominjam se njego- vih besed ob sprejemu. — šibka in slabotrm si, punčka, je rekel, — ne vem, kako boš lahko pe- la. Potem me je vendarle preskusil in bilo je videti, da je zadovoljen; uvrstil me je med altistke.« Od tedaj je Jelka Pee- rova pela pod taktirko vseh pevovodij do leta i941. Bila je več let tudi odbomica celjskega pev- skega društva. »Ko je iz- bruhnila druga svetovna vojna,« pravi, »je utihnila tudi naša pesem, a ko so utihnili topovi, se je zo- pet oglasila pesem. Zbrali smo se v glasbeni šoli okrog prof. Egona itune- ja; kasneje pa ustanovili pevski zbor »France Pre- šeren«, ki sem mu ostala zvesta do današnjih dni.« In koliko je bilo v tej zvestobi osebnega žrtvo- vanja? Pa vendar, zanjo ne! »Nadvse rada sem obiskovala pevske vaje; tu sem se sprostila. Dol- ga pot, tema, blato, sneg, mraz, vse to me ni ovira- lo, da ne bi šla na vaje. Včasih sem prišla domov tako mokra, da bi kdo drug obupal. Toda sredi ceste sem sezula čevlje in tekal domov. Vse to ni bilo nič v primeri z vese- ljem in srečo, ki sem jo našla v petju in tovari- štvu. To je bila velika uteha za vsakdanje teža- ve.« Kako dolgo človek sploh lahko poje? »Leta so minila in tre- ba bo misliti na slovo,« pravi. »Na oder sodijo mladi in sočni glasovi; starejši se bomo morali umakniti. Ostala pa bom zvesta obiskovalka vseh pevskih koncertov kakor tudi zvesta podporna čla- nica »Prešerna«. Mladina naj bi šla po naših po- teh.« Morda ji je tudi petje ohranilo mladostno sveži- no, kajti let, kot kaže, sploh ni štela. dhr OBRAZI VSE VRSTE PLETENIN ZA MODO IN ŠPORT RAZNA PRAKTIČNA DARILA vam nudi poslovalnica »VESNA« Celje VAM NUDI MOŠKE IN 2ENSKE PLASC;E IZ NAJBOLJŠEGA VELUR- JA. NE OKLEVAJTE Z NAKUPOM — NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI. 4 TEDNIK. 21. DECJEMBKA 1967 PRIPADNIKI JLA ZA KOMUNALNO UREDITEV NAŠIH KRAJEV .^Celjski gradbeni kolektiv'' ki se ne udeležuje licitacij in tudi računov ne izstavlja Enota kapitana SLAVKA ŽELJEZIČA iz Celja je brez divoma najbolj vigran grad- beni kolektiv, čeprav se nje- gova »delovna sila« vsako le- to povsem zamenja Osnovni cilj te enote je, da izviri mla- de pripadnike armade, ki prihajajo v šlandrovo kasar- no na odsluženje kadrovske- ga roka, v strokovnjake, spo- sobne da z delom in tehnič- nimi sredstvi premostijo vsa- ko oviro, ki bi se bojnim enotam v primeru vojne po- stavila po robu. Svojih ve- ščin pa se mladi vojaki labko naučijo le, če praktično de- lajo. No, takšne praktične vaje so pripadniki imenovane enote vedno povezovali tako, da je potreba redila tudi ko- risit. Letos so vojaki na na- šem širšem območju veliko prispevali za komunalno ure- ditev krajev — v številki po- vedano za okoli 67 milijonov starih dinarjev zelo skromno ocenjene vrednosti. Oglejmo si štiri takšne ak- cije: KO SO PRI DOBJU GRADILI MOSTOVE, SO MIMOGREDE POMAGALI ZGRADITI ŠE VAŠKI VODOVOD V Dobju je bila eno.a 27. in 28. aprila. Zgradili so dva cestna mostova, pc-ipravili dva in zgradili 3 prepus.te pod cesto. No in ko so bili že v vasi in slišali, da želijo va- ščani, zlasti pa šola vodovod, so skupaj z vaščani zasukali rokave in prispevali tudi za to nekaj sto »nadur«. V dveh dneh so bila vsa zemeljska delo končana. V Dobju je enota z del c m ustvairila za en milijon in 400.000 starih di- narjev vrednosti ali 925 pro- stovoljnih delovnih ur. Da so bili Dobljani navdu- šeni nad fanti v uniformi, ni treba poudarj-ati. Prebivalci so na hitrico staknili glave, znosili skupaj iz shramb raz- ne dobrote in »likof« se je sprevrgel v pravi partizanski miting. Za obloženimi miza- mi so sedeli pomešani ljudje v uniformah in brez njih. Fantje iz šlandrove kasarne imajo Dobljane v lepem spo- minu, prepričani bedimo, da je tak tudi spomin na vojake v Dobju. V DVEH DNEH SI CLOVICK KOMAJ OGLEDA, VOJAKI PA SO PRI BELIH VODAH MODERNIZIRALI CESTO Prišli so 4. julija ... Cesto med Grabenškcm in osnovno šolo so na mah spremenili v gradbišče. Modernizirali so ovinek v serpentini, uredili škarpo, na dveh mestih so cesto razširili, izkopali jar- ke ob cesti ter uredili ze- meljsko škarpo v dolžini 400 metrov skozi Hrastovje. Nad 1700 delovnih ur so porabili in ustvarili vrednost za 2 in pol milijona starih dinarjev. Vsa ta dela. so opravili v dveh dneh in se poslovili od Belih vod. Kolikokrat smo priče, da se po dva dni in dlje ponekod šele dobro ogle- dajo in psihološko pripravi- jo za delo . . . DVAJSET METROV DOLG MOST V DOVŽAH TUDI V DVEH DE2EVNIH DNEH Na bregu Mestinje pri Dov- žah je ležal pripravljen les. Naši udarniki so se pripe- ljali 7. junija in zgrabili vso reč v roike, kot le redko vi- gran kolektiv. D&že/alo je kot za stavo. Vojaki in stroji so daili vse od sebe. Dva dni pozneje je čez reko bil po- stavljen nad 20 metrov dolg in nad 4 metre širok lesen most na petih podpornikih. Ljudje niso mogli verjeti. Saj je tudi težko. Za gradnjo so prispevali 1700 delovnih ur in 12 mo- tornih ur. V primeru vojne bi šlo se- veda mnogo hitreje, ker most ne bi tako »zlikali«, kot so tega v Dovžah. V Dovžah pa bodo vojaki ostali v spominu ljudem ša zaradi nesreče drugega. Na- šli so pred meseci izginulo deklico METKO KREJAN, ki je utopljena ležala v ]Vcstinji nedaleč od gradbišča. Dogo- dek je bil žalosten in nič čudnega, če »likof«-v Dovžah ni bil tako vesel kot oni v Dobju. CESTA IZ ČRNE DO SV. JAKOBA JE BILA TRD OREH, TODA NE PRETRD 15. julija je enota začela popravljali en kilometer sta- re ceste, potem pa se je za- čela gradnja nove skozi gozd v strmini, ki še srnam dela težave. Podreti so morali 2200 dreves, razstreliti in iz- ruvati več kot 3000 štorov. Izkopali so okoli 18.000 ku- bičnih metrov zemlje in ka- menja, od tega z lopatami in krampi 500 kubikov, ostalo so opravili s stroji. Nasipe in sipine pod cesto in nad njo je bilo treba opraviti ročno in zgraditi 5 podcestnih ka- nalov, stranske jarke itd. Ko so 12. avgusta zapuščali ho- ste nad Črno, so za seboj pustili 2 kilomeit.ra ceste, za kar so vložili okoli 25.000 prostovoljnih delovnih ur, okoli 400 motornih ur, vred- nost njihovega dela pa je oce- njena na okoli 60 milijonov starih dinarjev. To je zapis o štirih delov- nih akcijah vojaške emota ka- pitana SLAVKA ŽELJEZIČA iz Celja, o štirih prispevkih ljudske vojske na našem ob- močju v tem letu, takih pa je po naši domovini gotovo na tisoče. JURE KBAŠOVEC Kapetan I. klase SLAVKO ŽELJEZIC Vojaki in vaščani ob delovni akciji pri gradnji vodo- voda na Dob jem letos aprila. (Foto: J. Sever) SREČANJE S PREDVOJNIMI KOMUNISTI: Biti komunist je takrat nekaj pomenilo! Bistvena značilnost bogatega življenja Helene Borov- šakove iz Celja je to, da med njenim družinskim in osebnim življenjem pa družbenim udejstvovanjem, ni bilo nikdar meje. Trdna vez med čustvovanjem žene in matere ter dosledno politično delavko se je v njej začela že veliko pred letom 1936, ko je v zasavskili revirjih postala komunist. Tako je« bilo nato vso dolgo vojno, vsa leta po njej in tudi še danes, ko jo kljub upokojitvi srečujemo zlasti ob priložnostih, ko teče beseda o zdravstvu in socialni politiki. Pogovarjava se o tistih tež- kih, morečih dneh: o avgu- stu leta 1941., ko so družino, zaprto v Starem piskru, na silo ločili, o pregnanstvu, prisilnem delu, partizanih, go- zdičku pri Daruvarju, kjer so jih ujeli domobranci. . . Visoka, srebrnolasa žena mi pripoveduje o smrti, ki jo je srečavala na vsakem koraku, popolnoma mirno. Samo dva- krat se ji v temnih očeh za- lesketajo solze: takrat ko se spominja partizanske mate- re, ki je v zasedi zadušila svo- jega otroka, da ne bi z jokom izdal čete partizanov in ko opisuje dogodke iz taborišča pri Sisku, kamor je okupa- tor pripeljal tudi tri tisoč izmučenih in sestradanih ju- goslovanskih otrok. Od 200, kolikor jih je bilo v baraki, ki je vanjo hodila tudi ona, je ostalo živih samo 13 ma- lih mučenikov .. . »Kako ste postali komu- nist?« »Vest o sprejemu v Parti- jo mi je prinesla Lidija šent- jurčeva leta 1936. V Hrastni- ku. Na sestanke sem hodila že veliko prej. Delala sem pravzaprav že vse od leta 1926 ter sodelovala v vseh akcijah, čeprav do leta 1935 niso bi- le tako pogoste. Ko pa so mi na enem od takih sestan- kov povedali, da me spreje- majo v Partijo, sem bila pre- senečena in vesela, saj sprva nisem mogla verjeti, da sem si s svojim delom to že za- služila. Veste, takrat je bilo priboriti si vstop v Partijo čisto nekaj drugega ...« »Komunisti smo se sestaja- li v trojkah, o akcijah pa smo se dogovarjali tudi na mestnem komiteju. Sicer pa je bila naša vloga predvsem v tem, da smo se pojavljali v vodstvu vseh naprednih gi- banj. Moški so biU člani naj- različnejših društev, ženske pa smo se organizirale v dru- štvu Slovenska družina. Sko- zi najrazličnejše oblike — pevske zbore, dramske sku- pine, šivalne tečaje, mladin- ske prireditve, smo pritegni- li k delu veliko ljudi, različ- nih prepričanj, celo kleri- kalce. Potem pa smo previd- no širili našo misel. Odšli smo tudi na deželo, kjer smo kmetom pomagali pri delu na polju. Kmalu smo se vračali k njim tudi ob nedeljah, se z njimi pogovar- jali, jih navduševali za »rde- čo pomoč«, s katero smo po- magali živeti družinam tistih. ki jih je policija zaprla, ši- rili smo prepovedano litera- turo, prirejali stavke ... Ime- li smo najboljšo Skojevsko organizacijo v Sloveniji, žen- ske smo hodile z otroki na izlete in ob takih priložnostih so se srečavali tudi z našimi znanimi voditelji. Mislim, da je bilo leta 1940 — letnice sem nekoliko pomešala — ko je žensko društvo'organi- ziralo Dan miru. Pripravili smo najrazličnejše akcije — demonstracije, nastope, ~toda zadnji dan pred prireditvijo so nam vse prepovedali. Kljub temu so se na ulicah zbirali ljudje in nihče nam ni mogel preprečiti, da ne bi na predvečer dneva na vseh okoliških vrhovih zagoreli kre- sovi, ki jih je kurila naša mladina.« »Katera od teh akcij vam je ostala najbolj S(po- minu?« »Gladovna stavka leta 1935. Začeli smo jo s tem, da smo za idejo pridobili najprej najbolj zanesljive ljudi. V ja- mi so ostale vse tri izmene, ženske pa smo zastražile po- ti in vhode v jamo, da nam stavke ne bi pokvarili stavko- kazi. Stavka je trajala za pr- vo izmeno 70 ur, potem pa so storili usodno napako. De- lavski zaupniki so se nam- reč vmiU iz Ljubljane s spo- ročilom, da se družba z nji- mi sploh noče pogovarjati vse dotlej, dokler bodo de- lavci v jami. Možje so se vr- nili domov; že naslednji dan jim je družba znižala mezde in po tistem jih je veliko osta- lo brez dela. Med njimi tu- di vsi trije moški iz naše družine. Kmalu po mojem sprejemu v Partijo smo nam- reč imeli v družini že štiri komuniste — poleg mene še moža in oba sinova, medtem ko sta bili hčeri Mila in Štef- ka Skojevki. Seveda zato ni- smo nikdar imeli miru pred žandarji. Na konference in akcije smo mogli odhajati in se vračati samo ponoči. Bi- lo je tudi neko obdobje, ko je bil vedno kdo iz družine v zaporu. Po razpustu društ- va Slovenska družina, kate- rega predsednica sem bila, so najprej zaprli mene. Ko sem se po nekaj tednih vr- nila domov, so še isti ve- čer odpeljali sina. In ko je prišel on, je moral v zapor mož . . .« »Kdaj pa ste prvič slišali za Tita?« »Bilo je na konferenci ko- munistov širšega območja na enem izmed hribov nad Tr- bovljami. Spomnim se še, da so se je udeležili tudi tova- riši Leskošek, Marinko, Ki- drič, Kardelj in še nekateri drugi. Povedali so nam, da je vodstvo Komunistične par- tije prevzel Josip Broz-Tito.« Ko sem spet pogledala na uro, je bila že skoraj dva- najst. Kmalu bosta prišla vnuka in Helena Borovšako- va bo spet mati in stara ma- ti kot mnogo drugih. Jutri pa, ko bomo ponovno sedeli na enem utrujajočih sestan- kov, bom tam spredaj v tretji ali četrti vrsti opazila tu^ njene urejene srebrna lase... I. Bumik NAGRADNO VARČEVANJE za vlagatelje vezanih hranilnih vlog od 1. novembra 1967 do 30. aprila 1968 v Žrebanje 15. ma|a 1968 2 AVTOMOBILA IN ŠE 57 DRUGIH NAGRAD^ V SKUPNI VREDNOSTI 9,000.000 STARIH DINARJEV Vloge sprejemajo poslovne enote in vse pošte na območju KB Celje MIIEIIITNA BA]\KA CELJE 5 TEDNIK. 21. DECJEMBKA 1967 PROČ Z DINARSKO ZAVESTJO V sedanjem času bi morali združevati našo zavest V okviru priprav za peti kongres Zveze kul- turno prosvetnih organizacij Slovenije je bilo ob koncu prejšnjega tedna v Celju bazensko posvetovanje, ki ga je sklical republiški svet ZKPOS, udeležili pa so se ga predstavniki ob- činskih svetov iz šestih občin celjskega območ- ja, kakor tudi zastopniki družbeno političnih organizacij iz celjske, velenjske in žalske ob- čine. čeprav udeležba ni bila takšna, kakršno so pričakovali, je dalo posvetovanje vrsto po- membnih in aktualnih pobud za oblikovanje dokončnih kongresnih tez. Namen je namreč bil, da bi kritično ocenili kulturno -prosvetno dejavnost v času med obema kongresoma, da bi mogli tako na osnovi izkušenj začrtati na- daljnje smernice. Kakor je bilo mogoče razbrati iz zelo teht- ne razprave kulturno prosvetna dejavnost v tem času ni nazadovala, kot so ugotavljali na zadnjem kongresu, ampak celo napredovala v mnogih novih oblikah. Kljub temu pa je po- ložaj občinskih svetov oziroma njihovih dru- štev zelo različen in ga v glavnem izražt že materialni odnos posameznih ot^čin. Tako je na primer šmarska občina dodelila za letošnje leto društvom v šestih središčih komaj 300 ti- soč starih dinarjev, medtem ko so dobila dru- štva v celjski občini 16 milijonov. To sicer menda ne pomeni, da je ekonomski potencial celjske občine več ko 53-krat večji od zmoglji- vosti šmarske občine?! Značilna je bila ugoto- vitev, da je odnos občanov do kulturnih prire- ditev zahtevnejši v večjih občinskih središčih, da pa je prav narobe v obrobnih predelih. Iz tega bi mogli sklepati, da pač v večjih sredi- ščih prevladujejo v ljudeh predvsem prizade- vanja za materialnimi dobrinami. V tem je bržkone vzrok, da izostala tudi obisk od kul- turnih predstav, kar ustvarja hkrati negativna odnose do kulture. Kot so menili, bi morali združevati predvsem našo zavest in miselnost, vendar ne v okviru ozkih grupacij, od koder običajno posamezna stališča niti ne najdejo poti navzven. Pri tem bi morali imeti večji vpliv sindikati in organizacija zveze komuni- stov kakor druge družbeno politične organiza- cije, ki ti mogle dati vsem prizadevanjem tu- di najodločilnejšo podporo. Zavedati bi se na- mreč morali, da terja naš samoupravni sistem ne samo ekonomsko produktivnega proizvajal- ca, temveč tudi kulturnega upravljavca. Pri tem bi morali prav tako spoznati, da kultura potemtakem ne trosi samo materialna sred- stva, ampak tudi spodbuja ekonomiko. V Ce- lju bo v začetku prihodnjega leta tretja ob- činska konferenca ZKS posvečena prav tem vprašanjem, zato je razumljivo, da si od nje veliko obetajo. Na posvetovanju, ki se ga je poleg drugih članov predsedstva ZKPOS udeležil tudi nje- gov predsednik Branko Babič, so menili, da bi moral prihodnji kongres postaviti v središče pozornosti prav integracijske procese naše za- vesti, oh čemer bi mogli ugotoviti, kje je Zve- za kulturno prosvetnih organizacij v današ- njem času, dhr PETJE SE VEDNO BOLJ ŠIRI S posvetovanja glasbene komisije ZKPOS na Ostrožnem v posamezaiih občinah na- še republike se že zdaj pri- pravljajo na občinske revije mladinskih pevskih zborov, ki bodo od marca do jimi- ja prihodnje leto. Kot so me- nili na razširjenem sestan- ku glasbene komisije za mla- dinske zbore pri zvezi kul- turno prosvetnih organizacij Slovenije, ki je bila prejšnji teden na Ostrožnem pri Ce- lju in jo je vodil predsednik Jurče Vreže, so bile te revije že doslej v več ko polovici občin redna oblika, s katero so spodbujali zborovsko pet- je in gojili pevsko kulturo. Na seji, ki so se je udeleži- li mladi pedagogi in glasbe- ni svetovalci, udeleženci celj- skih mladinskih pevskih fe- stivalov, iz domala vseh kra- jev naše ožje domovine, so med drugim ugotovili, da so se priprave na očinske revije povsod lotili zelo resno. V nekaterih občinah bodo ime- le te revije tekmovalni zna- čaj, medtem ko jih bodo dru- god prirejali v medobčin- skem merilu. Takšno prire- ditev pripravljata občini Šent- jur in Šmarje v Rogaški Sla- tini, pomurske občine v Rad- goni in mariborske občine na Rotovškem trgu. Pripra- ve so enako temeljite tudi v občinah ljubljanskega ob- močja in verjetno tudi na Primorskem. Tako ohranja zborovsko petje že dolgolet- no tradicijo; v ljutomerski občini na primer prirejajo svo jo ob podpori društva prija- teljev mladine že dvajset let. Občinske pevske revije bo- do imele velik pomen za re- publiško revijo pevskih zbo- rov, ki bo od 30. maja do 1. junija prihodnje leto v Zagorju ob Savi. Na njej, kot računajo, bo nastopilo od šti- rideset do 50 boljših pevskih zborov. Glasbena komisija si prizadeva, da bi tako občin- ske revije kot republiška re- vija postale redna oblika, s katero bi manifestirali glasbe- ne dosežke v času med dve- ma mladinskima pevskima festivaloma. 2Jato je pripo- ročila tudi drugim jugoslo- vanskim republikam, da bi prirejale svoje revije redno v tem času, pri čemer je bU predlog ugodno sprejet. Na razširjeni seji so govo- rili seveda tudi o celjskem mladinskem pevskerti fe- stivalu 1969. Ta bo, kot kaže, prinesel nekatere novosti. Predvsem bodo prekinili tra- dicijo, v kateri so za obvez- ne pesmi veljale skladbe iz klasičaie zborovske literature. Vodstvo festivala je namreč 29. novembra razpisalo nate- čaj za nove vokalne skladbe za mladinske predmutacijske ter dekliške In mešane mla- dinske pomutacijske zbo- re. Izid nart«čaja bodo obja- vili na republiški reviji v Zagorju, tri n^ajene sklad- be pa bodo veljale kot obvez- ne za vse zbore, ki bodo na- stopili na festivalu. Razen te- ga predvidevajo, da se bo prihodnjega festivala udele- žilo več inozemskih zborov, ki naj bi prav tako nastopili v tekmovalni konkurenci. Pri- čakovati je, da bo prihodnji festival že spričo sedanjih priprav prinesel še višjo kva- liteto in se tako še bolj uve- ljavil doma in v svetu, dhr Gledališče vendar dela Nov program amaterske ustanove že pred časom je bilo v Celju slišati glasove, da si je Amatersko gledališče sdmbo- lično izbralo za uprizoritev Finžgarjevo razvalino življe- nja, češ da je v razvalinah tu- di samo. Uprizoritev, ki so jo izvedli člana gledališča v so- boto zvečer v Narodnem do- mu in z njo poča&tiU tudi 35-letnioo' udejstvovanja Fran- ceta Mimika, seveda, kot pravijo, nima nobene zveze z dovtipi posameznikov, ampak dokazuje prav riasprotno, da namreč gledališče vendar- le živi in dela. Najsi izhajajo takšna »pre- rokovanja« iz kakršnihkoli na- gibov, bi vsaj s strani ama- terskih kulturnih delavcev pri- čakovali morda več podpore. Tako meni tudi vodstvo usta- nove. Po njegovem mnenju namreč po poti, ki jo je v zadnjem času ubiral bivši Delavski oder, ko je uvrščal v svoj program posamezne uprizoritve brez vsakršnega razmisleka, ni mogoče, saj mora navsezadnje tudi ama- terska kulturna ustanova upo- števata kriterije, ki so za ob- činstvo sprejemljivi. Poglavit- na je torej kakovost, ne pa količina, merjena v številki. Amatersko gledališče je mo- ralo tako nujno preusmeriti dejavnost, ki bi predvsem do- polnjevala poklicno gledali- šče, vendar pa ne toliko z uprizoritvami dramskih del, kolikor z nekaterimi novimi oblikami. Tako bodo januar- ja prihodnje leto priredili av- dicijo, s katero naj bi priteg- nili ne samo nove igralce, ampak tudi mlade ljudi, ki bi se posvetili ritmičnim ple- som, recitalom, snemanju kratkih filmov itd. Vodstvo glecte.lišča vidi v tem pred- nost, saj bo gotovo pritegni- lo k sodelovanju širši krog sodelavcev, kar ni velikega EKMnena le za ohranjevanje ustanove, pač pa predvsem za širitev amaterske kul^ ture. Posamezne skupine bo- do namreč prirejale nasto- pe tudi po šolah in tako spod- bujale učence in dijake, da se bodo morda tudi sami od- ločili za sodelovanje. Takšna usmeritev, ki je bila jesda nujna že zaradi pomanjka- nja stalnega odra, je povsem pozitivna in moremo bržko- ne od nje pričakovati dosti več, kot je mogel zlasti v zadnjem času obstoja nuditi Delavski oder. To pa je ka- kovostni napredek, ki ga ve- lja podpreti. dhr Slednjič tudi v Hrastniku matična knjižnica V korist vsem občanom Dobra knjiga postaja nepo- grešljiv spremljevalec delorae- ga Človeka, občana in mlade- ga človeka. V Hrastniku so to poudarjali vrsto let tudi za- voljo tega, ker nikakor niso bili zadovoljni s stanjem knjižničarstva v občini. Pri tem so opozarjali na podat- ke o številu nakupljenih in izposojenih knjig. Po ugoto- vitvah občinskega sveta kul- tiunoprosvetnih organizacij bi vsakršno nadaljnje odlaša- nje ureditve tega problema močno škodovalo nadaljnjemu kulturnemu življenju in uteg- niilo povzročiti hude posle- dice. Podoba je, da so kulturni delavoi v Hrastniku naposled le usi^. Na predlog sveta za kulturo in prosveto so pred kratkim izglasovali na seji občinske skupščine sklep o ustanovitvi matične knjiž- nice. Utemeljen in podroben predlog so odborniki z razu- mevanjem upoštevali ter me- nili, da kaže v prihodnje vse- stransko podpreti napore za dolgoročno ureditev knjižni- čarstva v Hrastniku. Čeprav še niso" sklepali o povečevanju denarja iz ob- činskega proračuna za te na- mene, ni dvoma, da bodo ob bližnji razpravi o predlogu proračima za leto 1968 upo- števali potrebe po nakupu novih knjig. Hrastniški kul- turni delavoi pa bodo, kot ka- že, uspeli tudi v drugi, upra- vičeni zahtevi, namreč, da bi knjižnica dobila ustreznejše prostore. Predlagala so nam- reč, da bi po izselitvi seda- nje zobne ambulante v nov zdravstveni dom, njene pro- store preuredili za matič- no knjižnico. Denarja za pre- ureditev ne bi potrebovali kdo ve koliko, ogrevajo pa se za ustrezno opremo. Skrat- ka: če bodo odborniki naklo- njeni tudi tem upravičenim za- htevam in željam hrastniških kulturnih organizacij, potem ni dvoma, da bodo že v krat- kem zadovoljivo rešili tudi to vprašanje. To pa bo seve omogočilo, da bo dobra knji- ga dostopnejša širšemu kro- gu bralcev, predvsem mla- dim ljudem. —m— „Pesnik se predstavi.. v torek, 12. decembra 1967, je 3. f razred gimnazije Celje v gledališču predstavil gim- nazijski mladini poezijo Ja- neza Menarta. V veznem be- sedilu smo spoznali pesni- kovo življenje in njegov pe- sniški razvoj od zbirke Pe- smi štirih do Semaforov mla- dosti. Prisluhnili smo najbolj značilnim delom tega sodob- nega pesnika. Poslušalce je navdušila predvsem razgiba- na dramatičnost pesmi, zla- sti satir in epigramov, 3. f razred bo s tem recitalom gostoval še na drugili celj- skih srednjih šolah. — ač KONCERT BAROČNIH KOMPOZICIJ tete in reoitativ iz opere Ce- phale «t Projds ter Oonever- sation galante. Bil je to izrazit komorni koncert stilne smeri omenje- nih baročnih komponistov. Na žalost je izpadel čembaikJ iz tehničnih razlogov, čem- balo je nadomeščal klavir, ki ne zmore barvitosti in zve- na izpadlega instrumenta. Glasbeniki so izvrstni inter- preti subtilne glasbe, ki je kakor pridušena in nikjer ne prehaja v bučnost, kateira je sodobnemu poslušalcu že kar v krvi. Za mladino je bil koncert mestoma enoličen, saj j€ tako muziciranje za za- htevno publiko, kd vrednoti kompozicije in njenih svoj- stvenih izrazov. Prav pa je, da mladina dobiva vpogled tudi v starejšo muziko. Za- grebčani so imeli pri izboau pevke Bohančeve srečno roko zaradi njene nenavadno kul- tivirane interpretacije, zlasti nam je bdi pogodu duet pev- ke in oboe. Oboist virtuoeno in poglobljeno obvlada svoj instrument. O čembalistu iz navedenega razloga, žal, ne moremo zapisati ničesar. Spored je spremljala inter- pretacija prof. Kuneja, M je tolmačil poslušalcem tuje ali manj znane pojme in zvr- sti kompozicij. Poslušalci so E 2!animanjem sledili izvajal- cem, kar je lepo spričevalo zanje, hkrati i>a za naš glas- beno pedagoški zbor. A. S. lepa, dobra knjiga MLADINSKA KNJIGA Bližajo se prazniki ... Svojim bližjim želite izkazati pozornost in jih obdarovati. KAKO? NE POZABITE! NAJPRIMERNEJŠE IN NAJPLEMENITEJŠE DARILO ZA VSAKOGAR IN ZA VSAKO PRILOŽNOST JE LEPA, DOBRA KNJIGA. Založba MLADINSKA KNJIGA je pripravUa POSEBEN BARVNI PROSPEKT DARILNIH KNJIG. ZAHTEVAJTE GA V NAJBLIŽJI KNJIGARNI! Ob pretehtanem izboru darilnih knjig založbe MLADINSKA KNJIGA se vam ne bo težko odločiti. Koncertna poslovalnica je ponovno priredila koncert za mladino, izvedb pa je bil po zabrebških um.etnikih sku- pdme OoiHegium musicum. Nji- hovi člani so Teo Tabaka — flavta, Ivo Oiiuk — oboa, Ma- rijan Milakovdd — violončelo in Raniko Piljaik — čembalo. Njihova pevka je sopranist- ka Mirjana Bohanec. Spo- red so sestavljali sledeči kom- ponisti: Telemann, Ziani, Vin- oent, Caldara, J. Chr. P. Bach, Gretrjr In GudiUemaiin. Sliša- li ano sonete, suite, sodomo- 6 TEDNIK. 21. DECJEMBKA 1967 z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V MOZIRJU Uveljavljanje vlo^e sindikata SINDIKAT SE VSE BOLJ UVELJAVLJA KOT POLI- TIČNA ORGANIZACIJA PRI UVELJAVUANJU SAMO- UPRAVNIH PRAVIC OB IK)SLEDNEM IZVAJANJU REFORME, PO POROČILIH SE JE V MOZIRJU RAZ- VILA PLODNA RAZPRAVA, KI JE TEMELJILA NA KONKRETNIH PROBLEMIH. Redni občni zbor občinske- ga sindikalnega sveta v Mo- zirju je s svojo vsebino, ki je bila zajeta v poročilih in nato z razpravo presenetil, saj je iz nje razvidno, da se sindikat na področju mozir- ske občine resnično postav- lja za uveljavljanje samo- upravnih pravic. Že samo poročilo je zajema- lo najaktualnejše probleme, s katerimi se srečujemo na področju mozirske občine od značilnosti gospodarskega razr voja pred in po reformi, pa do problema zaposlova- nja in nezaposlenih. K temu moramo dodati še probleme v zvezi z delovnimi razmerji, kot so gole formalnosti ob sprejemanju na novo zaposle- nih, nadurno delo v delovnih organizacijah z dvainštiride- seturnim delovnim tednom, brez določenih odmorov, vpra- šanje uvajanja zakonskih do- ločil pri zaposlenih v zasebni obrti, zatem vprašanje var- stva pri delu, ki je v večini primerov le mrtva beseda na papirju, saj ta določila le malokdo izpolnjuje. Živahna razprava se je raz- vila prav o problemu samo- upravnih aktov in ob vpra- šanju zaposlovanja. Oboje namreč direktno zadeva ob- čana, saj je zaradi slabo in na hitrico po določeni shemi na- pravljenih samoupravnih ak- tih delavec pogosto izpostav- ljen raznim kršitvam po eni strani, in zaščiti (v primeru izkoriščanja) po drugi stra- ni. Zaradi neizdelanih sred- nje in dolgoročnih načrtov za razvoj gospodarstva na FK>dročju mozirske občine se kaže problem zaposlovanja in nezaposlenosti, le kot tre- nutno pK)memben, saj do da- nes prav zaradi teh pomanj- kljivosti nihče ne more reči,^ da je prav sedanje število ne- zaposlenih predstavljeno v obliki problema, ko ne ve- mo, koliko bo nezaposlenih jutri, ker nihče ne ve, kako se bo in kje, zaposlovanje močneje razvilo. —ez RAZGOVOR Z ODBORNIKOM STANKOM VERDELOM Z VELIKE PIREŠICE Obeani in akeije REDKOKJE JE BILO V ZADNJIH LETIH TOLIKO PROSTOVOLJNIH DELOVNIH AKCIJ, S KATERIMI SO OBČANI OB MINIMALNI POMOČI ŠIRŠE DRU- ŽBE UREJEVALI KOMUNALNE PROBLEME, KOT JE TO BILO PRAV V ŽALSKI OBČINI. PRAV ZARADI TEGA SMO OBISKALI STANKA VERDELA Z VELIKE PIREŠICE, KJER SO OBČANI SAMO LETOS PRIPRA- VILI VEČJE ŠTEVILO ZAHTEVNIH DELOVNIH AKCIJ. — Tovariš Verdel, občani Velike Pirešioe, Galicije in okoliških vasi, torej področ- ja, ki ga vi zastopate kot od- bornik skupščine občine Ža- lec, so letos pripravili večje število delovnih akcij, želeli bi izvedeti, zakaj prav letos, ko vemo, da v prejšnjih le- tih teh akcij ni bilo. »Tudi v prejšnjih letih je bilo več akcij, ki pa v resni- ci niso bile tako velike, kot letošnje. Največ letošnjih ak- cij je namenjeno cestam. To je razumljivo, saj so bile na- še vasi povezane med seboj z izredno slabimi kolovozi, ki za današnji promet več ne ustrezajo. To pa tembolj, ker jih sodobna vozila prav za- radi neustreznosti še bolj uničujejo. Za akcije smo se odločili vsled tega, ker je to edini možni način, da naše razmere izboljšamo.« — Na zborih občanov vaše- ga področja prebivalci pogo- sto trdo obravnavajo določe- ne probleme. Ali bi nam ho- teli povedati, kateri izmed problemov je najdalj na dnev- nem redu? »To bo verjetTK) pro- blem, ki se poraja v Veliki in Mah Pirešici, Osrekah, Femovem, v tistem delu, ki je nad kamnolomom. Gre namreč zato, da se ob globin- skem razstreljevanju povzro- čajo tehtonski premiki zem- ljišč in zaradi tega primanj- kuje vode, ki se porazgubi med razpokami. Nezadovolj- stvo občanov je tem večje, ker Vodna skupnost, ki je last- nik tega kamnoloma ne vr- ne v celoti povzročeno ško- do. Tu mislim na tisto, ki je bila povzročena na objektih.« — Ali bi nam hoteli našte- ti nekaj akcij, ki ste jih or- ganizirali v zadnjem času? 9 »Kot rečeno, je večidel teh akcij namenjen za ceste. Tako smo začeli graditi ce- sto Iz Velike Pirešice proti Prnovemu, zatem iz Galicije do Zavrha, odcep ceste do Hramš, Cesto iz Velike Pire- šice skozi Železno do Kal, od asfaltne baze skozi Osre- ke na Ponikvo in odcep s ceste V. Pirešica — Galicija, do naselja železno.« — Kolikšen je delež obča- nov pri teh akcijah? »Verjetno veste, kolikš- na sredstva dobijo kra- jevne skupnosti, če odšteje- mo sposobnost raznih ljudi pri organiziranju denarja od delovnih organizacij — osta- ne celotno breme na volji občanov.« — Slišali smo, da so obča- ni vašega področja dejavni tudi v drugih panogah in ne samo pri delovnih akcijah. »Pri nas so skoraj" vse organizacije delavne. To pred- vsem velja za člane Rdečega križa, za prosvetno društvo in mladino v Galiciji in Ve- "liki Pirešici, za gasilce v Ve- liki Pirešici...« — Občane v Veliki Pireši- ce med drugim moti, da kljub temu, da so sami pri- spevali denar za ulično raz- svetljavo, jo postavili in pri- klopih, pKanoči ni luči, češ, da ni denarja za razsvetlja- vo. Pri vseh teh delovnih ak- cijah bi verjetno bilo tistih nekaj dinarjev tudi za reši- tev tega problema? »Ko dobimo od občine denar in ga razporejujemo se kregamo, kot cigani. To je povsod, saj bi v vsaki va- si ali zaselku radi čimveč. Meni se zdi da tisto malo denarja za plačilo nekaj lo- pat tu, nekaj pa tam, proble- mov ne reši. Zato raje po vr- sti. Trenutno je denar bolj potreben za ceste, kot za luč. če bi bila mogoče krajevna skupnost v Pirešici, bi mor- da ta denar še izdrli, tako pa... Nihče ne zanika, da luč ni potrebna.« — Kaj si kot odbornik v vaši mandatni dobi najbolj želite? »Da bi naš kraj prišel v seznam za praznovanje ob- činskega praznika. Potem bi nam prikapljalo nekaj več dinarjev.« J, Sever POLZELSKA LASTOVKA LETOS ŽE DRUGIČ ZNIŽALA CENE FINIM ŽENSKIM NOGAVICAM VSE BLIŽE H KlIPCV • V POLZELI UVELJAVLJA NAČELO, DA MORA BI- TI RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA ZAGOTOVLJENA SKOZI AMORTIZACIJO. V NJIHOVI STROKI JE MO- DERNO PODJETJE TISTO, KI ZAMENJUJE PO PE- TIH LETIH STROJE. • ZNIŽANJE CEN V APRILU LETOS, KI JE PRESE- NETILO NAJBOLJ PRAV JUGOSLOVANSKE NOGA- VICARJE, NI BISTVENO VPLIVALO NA DOSEŽKE GOSPODARJENJA. PRAV ZARADI TEGA SO NAPOVE- DALI TUDI DRUGO ZNIŽANJE IN SE S TEM MOČNO PRIBLIŽALI KUPCU. • PREPRIČANJE, DA JE VEDNO BOLJŠE TUJE, UVOŽENO BLAGO, PRI NOGAVICAH NE DRŽI, SAJ JE DOSEDANJI UVOZ POKAZAL, DA JE KVALITETA TUJIH NOGAVIC KLJUB VIŠJI CENI SLABŠA ALI PA KOMAJ ENAKA. O gospodarjenju delovnega kolektiva »Lastovke« na Pol- zeli je bilo nekaj let tiho, glede na vse splošno uveljav- ljeno politiko o forsiranju nekaterih industrijskih vej. Prav zaradi tega ta skrben delovni kolektiv v zadnjem času preseneča gospodarstve- nike in potrošnike s svojo po- litiko dobrega gospodarjenja. Pri prvem znižanju cen, to je bilo letos aprila, v vred- nosti 950 milijonov starih di- narjev so nekateri to tolma- čili, kot izhod v sili, zaradi zalog in strahu pred uv* zom. čas je pokazal svoje. Nai>ovedi, ki so se v bistvu razlikovale od teh, so dobile svoj še trdnejši temelj v dru- gem znižanju cen ženskih fi- nih nogavic. Tokrat bo poce- nitev obsegala tudi proizvod- njo v bodoče in vse morebit- ne zaloge pri trgovskih pod- jetjih. Glede na to, da smo že nekaj let nazaj bili navajeni, od naših podjetij na nenehno povečevanje cen, nas polzel- ski primer tem bolj prepri- čuje, da je gospodarjenje od- visno le od sposobnosti de- lovnega kolektiva. Da ne bi to izzvenelo kot fraza, naj to našo misel podkrepimo z ne- katerimi podatki. Položaj tek- stilne industrije pri nas ni rožnat. S tem smo ocenili že tudi položaj jugoslovanskih nogavičarjev, ki so ' izpostav- ljeni hudemu pritisku v obli- ki uvoza. Polzelska Lastovka sodi med tiste redke delovne kolektive, ki je dojela vso trdo stvarnost blagovne iz- menjave in se prav nato tu- di pripravljala. Pred petimi leti je namreč v polzelski Lastovki en delavec izdelal 6.970 parov nogavic, letos pa že 18.977 parov. Največji skok proizvodnje je bil zabele- žen 1964. leta, torej nekaj me- secev zatem, ko je kolektiv vložil veliko sredstev v mo- dernizacijo proizvodnje. Inve- sticije v proizvodnjo so si- cer bile občutne tudi že pre- je, toda takratne so p>omeni- le revolucijo v proizvodnji. Posamezne sitroje zamenjuje- jo že v obdobju štirih do sedmih let. Z modernizacijo proizvod- nje so dosegli tudi izboljša- nje kvalitete s pomočjo iz- menjave strojnih naprav za dodelavo. V naslednjih dveh letih bodo nadaljevali moder- nizacijo prav na tem področ- ju. Ta poseg se je močno od- razil v proizvodnji. Drugi razlog za ekonomski uspeh podzelskih nogavičarjev pa se kaže v uveljavljanju in kreiranju tržne politike s po- močjo trgovine same. Ta se odraža v prepričanju, da in- dustrija, kot proizvajalec ne more brez posrednika, to je trgovine najti pot do potroš- nika. V prenesenem smislu to pomerai, da je p>otrebno s hitrim tempom in tekočim zagotavljanjem nuditi potroš- niku izdelke po primerni ce- ni, in s tem onemogočati mo- nopoliranje bodisi domačih proizvajalcev ali proizvajalcev na tujem v obliki, pogosto nepotrebnega in nekoristnega — uvoza. V tem je proizvod- ni »boom« pKjlzelskih nogavi- čarjev, ki so v sorazmerno kratkem času prešenetiU so- rodne proizvajalce, trgovino in ob koncu, kar je najprijet- neje — potrošnike. Ti zad- nji so morali biti navajeni na znižanje cen ob prevelikem kopičenju ali staranju zalog, torej zaradi slabe kvalitete in neelastičnosti naše trgovi- ne, ki še prepogosto cap- lja za dogodki. J. Sever NOVO POKOPALIŠČE V PODKRAJU Bodoče osrednje pokopali- šče za potrebe Velenja, Šo- štanja, Topolšice in še neka- terih zaselkov šaleške doline sedaj že pospešeno urejajo 7 Podkraju, nedaleč od Pes- iega. Celotni pokopališki iompleks bo obsegal pKjvršino 5 hektarjev in bo ograjen. V prvi fazi bo merilo no- ro osrednje pokopališče v E*odkraju 2,5 hektarja. Tu sedaj že gradijo ustrezne ob- jekte; 5 mrliških vež, iX)slo- /ilno dvorano, obdukcijsko jobo ter še druge prostore, ki pač sodijo v sklop takega objekta na novem pokopali- šču. Vsa dela izvaja komu- nalno obrtni center Velenje, d tudi sicer upravlja s po- kopališči. Na novem osrednjem po- kopališču v Podkraju bodo začeli s pokopi že v začetku prihodnjega leta. V skladu z areditvenim načrtom pokopa- lišča jo. tu prostora za 1650 iružinskih grobov, ^ 300 enoj- aih grobov, za 90 otroških »robov ter za 160 grobnic. Srobovi in grobnice bodo svrščeni v obliki teras kot pač zahteva nagib zemljišča, i cene najemnin bodo raz- lične glede na kategorijo gro- l>ov. F. K. Novoletno praznovanje v Hrastniku Hrastniška trgovska podjet- ja začenjajo te dni urejati iz- ložbena okna svojih loka- lov. Z željo, da bi potrošni- kom omogočili kar največjo zbiro najrazličnejšega blaga, 30 ponekod že zelo domisel- lo uredili Izložbena okna, pri čemer opozarjajo tudi na lovoletne popuste nekatere- mu potrošnemu blagu. Kot vedno, nameravajo gostinska podjetja tudi letos organizi- rati silvestrovanje v svojih lokalih, po vsej verjetnosti pa bo osrednja družabna pri- reditev v domu TVD Parti- zan, pa tudi v klubu »Svo- boda I« v Zgornjem Hrastni- ku, na Dolu in drugod na- meravajo pripraviti za ljudi prijetno praznovanje. Planin- ci in sploh ljubitelji narave, bodo seveda pričakali novo- letno jutro v obeh planin- skih postojankah na Kalu in v Gorah. Drugi spet bodo pohiteli na daljša popotova- nja, nekateri pa bodo preži- veli Silvestrovo v prijetnem domačem krogu s prijatelji in svojci. Za boljše gospodarjenje v kmetij- stvu, za vsako vaško gospodarstvo pomeni veliko pridobitev ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE tip EKSK112S4 za dve konjski moči (1,5 kilovata) in s 1430 vrtljaji v minuti. Olajšajte si delo! Z enim motorjem lahko poganjate več gospodarskih strojev: mlatilnico, cirkularno žago, slamoreznico, žrmlje, brus, sadni mlin itd. ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE je zgrajen za potrebe vaških gospo- darstev, je enostaven in prenosljiv. Priključite ga na enofazno napelja- vo za luč, kakor druge gospodinj- ske aparate. Stroški za pogon elek- tromotorja so nizki. Poraba elektri- ke se obračunava po števcu in tarifi za gospodinjstvo. Zahtevajte ponudbe v najbližji trgo- vini s tehniškim blagom, pri našem predstavništvu: LJUBLJANA, Titova 28, tel. 315-824 ali v naši tovarni. ELEKTROKOVINA MARIBOR, Tržaška 109 telefon: 31-120 E LE KT RO KO VI NA Tip EKSK 112 7 TEDNIK. 21. DECJEMBKA 1967 USPEHI KRAJEVNIH SKUPNOSTI — MERILO ZAUPANJA OBČANOV Spreminjanje interesov Za svojo decembrsko sejo konference Socialistične zveze Celje je izvršni odbor izvedel med približno 200 celjskimi občani anketo, s katero je želel ugoto- viti, kaj menijo Ijiidje o delu krajevnih skupnosti in kakšen je njihov odnos do te oblike krajevne samo- uprave. Prvi del ankete je vseboval vprašanja o sistemu dela kra- jevne skupnosti, drugi pa je bil konkretnejši in so obča- ni odgovarjali na vprašanja o svoji udeležbi na sestankih krajevne skupnosti in kra- jevne organizacije Socialistič- ne zveze, oziroma o vzrokih, zaradi katerih take razgovo- re odklanjajo. Zanimivo je, da je od vseh anketiranih kar 139 občanov odgovorilo, da hodijo na sestanke bolj ko ne redno. Med vzroke ne- udeležbe pa so najprej ome- njali pomanjkanje časa. Sa- mo 25 jih je menilo, da od sestankov nimajo nobenih ko- risti in samo 10, da so slabo pripravljeni, še bolj zanimi- vo pa je dejstvo, da je kar 150 občanov mnenja, da je dobrih razgovorov premalo. Za tak odgovor so se opre- delili vsi anketirani iz škof- je vasi, skoraj vsi iz Gaberja in Dolgega polja, medtem ko večina anketiranih iz Strm- ca meni, da je sestankov do- volj. Ko so odgovarjali na vprašanja, če poznajo delov- ni program svoje krajevne skupnosti, so bili odgovori spet zelo različni. Kot kaže, so z delom najbolj zadovolj- ni v krajevni skupnosti Str- mec, kjer bi bili občani pri- pravljeni v organih krajevne skupnosti tudi aktivno sode- lovati. V anketi so anketiranci ime- li tudi možnost, da od dva- najstih navedenih podro- čij izberejo tri, ki so v nji- hovi krajevni skupnosti naj- bolj pomembna. V kar šti- rih krajevnih skupnostih so se opredelili za urejevanje otroškega varstva, nato pa so omenjali skrb za stare in onemogle ljudi, za socialno ogrožene občane, za uredi- tev stanovanjskih problemov, lepši videz mesta in naselij in podobno. Seveda med vse- mi temi nalogami krajev- ne skupnosti občani še ved- no najbolj poudarjajo ureja- nje komunalnih zadev, toda kaže, da se miselnost počasi vendarle spreminja in da ljudje ugotavljajo, da je v kra- jevni skupnosti možno uredi- ti tudi še na primer varstvo, prehrano in podobno. Za svete krajevnih skupno- sti in za nadaljnjo krepitev samouprave je spodbudno, da so občani — če sodimo po odgovorih — v večini pri- pravljeni p>omagati pri reše- vanju skupnih problemov tudi s prostovoljnim delom in celo z denarjem. Seveda pa je to mogoče izvesti sa- mo pri takih akcijah, za ka- tere so ljudje živo zaintere- sirani in tej ugotovitvi pri- memo bi moral biti sestav- ljen program dela krajevne skupnosti. Konferenca Socialistič- ne zveze Celje, ki bo v de- cembru, bo torej obravnava- la tudi rezultate omenjene ankete. Seveda bodo le ti bolj ilustracija k obsežnemu materialu, ki ga pripravljajo vse komisije in pomožni or- gani. In ker bodo zaključki najbolj koristili krajev- nim skupnostim, je prav, da se na ta pomembni delovni razgovor skrbno pripravijo tu- di njihovi sveti. I.B. Odborniki sprašujejo in... CELJSKI SKUPŠČINSKI ZAPIS Kako je s čistilnimi napra- vami v novih obratih Etola v Škofji vasi, je na šesti red- ni seji celjske občinske skup- ščine vprašala odbornica Sla- va Marinčkova in nadaljeva- la, da se ljudje pritožujejo ker je Hudinja (reka) zara- di odpadnih voda iz Etola čedalje bolj zamazana. In od- govor? Do tega bi ne smelo priti. Etol ima čistilne napra- ve, vendar kaže, da ne dela- jo tako kot bi morale. Odbornica Sonja Ocvirkova je menila, da bi morali tudi otrokom s Svetine, ki se z avtobusom vozijo v šolo v štore, zagotoviti ustrezne po- goje prevoza. Očitno je, da morajo v avtobusu zasesti najslabša mesta, zato ni na- ključje, da je tu in tam ne- kateremu po taki vožnji slabo. Franjo Kotnik, odbornik v Liscah, je posredoval nekate- ra mnenja tamošnjih ljudi gle- de mosta čez Savinjo v po- daljšku Čopove ulice. Prebi- valci tega območja menijo, da bi morali obnovljeni lese- ni most bolje zaščititi, les pa impregnirati, da ne bi pre- hitro propadel. Prav tako bi naj uredili, da bi voda z mo- sta odtekala v reko, ne pa da se zadržuje na njem. — Odgovor: očitno je, da pride impregnacija lesa na vrsto le prihodnje leto. Odbornik dr. Alfonz Debe- Ijak je kritiziral malomar- nost lastnikov hiš, njihovih upravljalcev in drugih, ki ka- žejo premajhno zavzetost, da bi za državne praznike izobe- sili zastave. Baje je konec no- vembra viselo na Otoku le okoli deset zastav! To je se- veda izredno slaba slika druž- bene zavesti, sicer pa bi bi- lo prav, če bi tudi za takšne primere upK>rabili občinski odlok. V imenu volivcev v Ašker- čevi ulici je odbornik Bran- ko Verstovšek vprašal, če so kakšiiii upi, da bi se podjetje Ključavničar preselilo na dru- go območje. Zaradi hrupa in trušča, ki ga povzročajo v proizvodnem procesu, bližnji stanovalci nimajo miru. V odgovoru na to vprašanje smo culi, da je preselitev sicer predvidena in to na levi breg Voglajne na območju krajev- ne skupnosti Aljažev hrib, vendar je vprašanje, kdaj bo kolektiv imel denarna sred- stva za preselitev in uredi- tev novih prostorov. Odborniki so z razumeva- njem sprejeli vest, da bodo na eni prihodnjih sej poslu- šali poročilo o minulih zbo- rih volivcev. M. ^ožič Reklama na predpražnikih Oni dan je skrivnostni obi- skovalec, ki se verjetno boji osebnega stika z ljudmi, de- lil po Celju reklamne letake za novo začimbo »EVO« zaia- ne tovarne Kolinska iz Ljub- ljane. Zraven je polagal vzorč- ne vrečice začimbe, da bi lahko poskusili. Ne vem, če bo tovarna spet posliala svoje skrivnostne pro- pagatorje, da bi povprašali, kako nam je dodatek všeč? žal, že vnaprej moram po- vedati, da je pri meni prva nov izdelek poskusila sosedo- va mačka in ni od vsega osta- lo drugega kot letak in ovi- tek. Po skrbnem opazovanju mačke^ pa smo mogli ugoto- viti samo to, da jo je močno žejalo. —ček p. p. 161 Neverjetno, (oda resnično! Dne 3. decembra 1967 ob 15.30 uri sem se peljal z mojo ženo in otrokom v osebnem avtomobilu iz smeri Slivnica proti Črno- lici, kjer sem se na ozki in zasneženi cesti srečal z avtobusom CE 82-95. Že pred srečanjem sem ustavil, medtem ko sem se umikal še bolj skrajno desno v sneg, me je šo- fer imenovanega avtobusa začel zmerjati s prostaški- mi izrazi in prašičjimi imeni, ko je nato zapeljal mimo našega avtomobila, pa je še pljunil name. Upamo, da bo celjsko jvtobusno podjetje, kate- rega last je imenovani av- tobus podvzelo vzgojne ukrepe proti dotičnemu šoferju, kateri s takšnim vedenjem res ne spada na cesto, še manj pa v javni promet. Kaj bi bilo, če bi bili Dsi na cesti takšni, potem pa res zbogom slovenska kultura. Jože KOVAČI C Trbovlje, P. Ostrim vrhom 16 Docent dr. Herbert Zaveršnik: (3) •v Želodčna obulenia Dolgotrajne in vztrajne pre- iskave so pokazale, da pri 60 odst. bolnikov, ki tožijo, da imajo želodčne težave, na že- lodčni sluznici ne najdemo sprememb. Preiskave želodčne sluznice so mogoče šele zadnjih 10 let, odkar lahko brez nevar- nosti za bolnika odščipnemo košček sluznice in ga nato pre- gledamo pod mikroskopom. Na ta način lahko točno ugotovi- mo, če je sluznica vneta ali ne. Preiskave, ki so potekale vzpo- redno v Beogradu in na našem oddelku, so pokazale, da najde- mo pri mladih ljudeh (med 16. in 20. letom starosti), ki niso nikoli imeli kakršnihkoli težav z želodcem ali prebavili, v 20 — 30 odst. spremembe na že- lodčni sluznici v smislu kroni- čnega vnetja. Danes vemo, da potekajo lahko zelo težka kro- nična vnetja želodčne sluznice brez vsakih znakov, da pa na- sprotno obstajajo, kot smo že omenili, izrazite želodčne teža- ve pri popolnoma normalni že- lodčni sluznici. Akutno vnetje želodčne sluz- nice, to je tako, ki se prične prav iznenada, je vsakomur znano. Kdo pa si ni kdaj po- kvaril želodca z neprimerno hrano? Večina moških je kdaj v življenju popila preveč žga- nih pijač, čemur je sledil na- slednji dan »maček« z bruha- njem, bolečinami v zgornjem delu trebuha, glavobolom in prav neugodnim splošnim po- čutjem. Taka vnetja želodca se kaj hitro popravijo, in čez ne- kaj dni je človek popolnoma zdrav, pa tudi na želodcu ne bi mogli ugotoviti nikakih spre- memb več. Kako in zakaj nastajajo kro- nična vnetja želodca, ni znano. Ta kronična vnetja so lahko pri popolnoma zdravem počut- ju izražena tako, da sploh ne najdemo več normalne želodč- ne sluznice, pač pa je ta bolj podobna sluznici črevesa. Mi- mogrede bi omenil, da močno pretiravamo pomen solne ki- sline za naše počutje in preba- vo. Res je, da solna kislina uni- čuje bakterije in jajceča glist in da nam pomaga pri prebavi. Ce pa pomislimo, da 6 odst. žena že od rojstva nima kisline, s 60. letom pa se ta odstotek po- veča na 25 odst. in pri tem ljudje nimajo prav nikakih mo- tenj, se pomen solne kisline znatno zmanjša. Kronična vnet- ja želodčne sluznice se nikoli ne pozdravijo, ostanejo leta ne- spremenjena in se kvečjemu postopoma poslabšajo do po- polne stanjenosti in afunkcio- nalnosti. Ta vnetja imajo svoj pomen tako pri nastanku že- lodčne razjede, kakor tudi pri možnosti, da v teku let pride do rakastih sprememb. Pravza- prav bi morali vsakemu člove- ku, ki nima kisline, vsaj enkrat na leto temeljito pregledati že- lodec. O čiru na želodcu oz. dvanajsterniku Mnogo večje težave povzro- ča človeku razjeda ali čir na želodcu oz. dvanajstniku. To je večja ali manjša, včasih povr- šinska, včasih zelo globoka ra- na, ki sega iz površine sluzni- ce v mišične sloje, včasih celo do pokrivačev želodca, lahko pa se celo zarije v sosednje organe, to je v jetra ali trebu- šno slinavko. Taka rana lahko predre želodec tako, da ta poči in je potrebna takojšnja opera- cija. češče take rane načno ka- ko majhno arterijo; v takem primeru nastopi močna krvavi- tev, človeku postane iznenada slabo, zgrudi se, včasih bruhne kri, včasih pa opažamo samo, da je blato postalo smolasto črno. Tudi v takem primeru je treba bolnika nemudoma posla- ti v bolnico. V želodcu, ki je pravzaprav votla mišica, se začenja preba- va beljakovin, predvsem mesa. čudno je, da želodec s svojimi sokovi samega sebe ne prebavi — to pa zato ne, ker je na no- tranji strani pokrit z zaščitno plastjo sluzi, ki preprečuje sa- moprebavo. Ali bo nastala na želodcu ali dvanajstniku razje- da, je odvisno od količine sol- ne kisline in od obrambe sluz- nice. če se zveča prva in zmanj- ša druga, potem slej ko prej nastane razjeda. Razjede na dvanajstniku nastanejo zlasti zaradi povečane količine in koncentracije solne kisline (mnogo češče pri moških), že- lodčne razjede pa nastajajo enako pri moških in ženskah, morda v zvezi s prehrano. Pra- vijo, da je najboljša zaščita za želodec izdatna beljakovinska prehrana in čimveč vitaminov. Razjeda na dvanajstniku je pravzaprav odraz dogajanja v možganih. Obolevajo ljudje, ki so pod stalno živčno napetost- jo, ki prihajajo po svojem po- klicu ali pa v družinskem živ- ljenju do ponovnih konfliktov^ in taki, ki opravljajo zelo od- govorne menagerske poklice. Zanimivo je, da oboleva na dvanajstniku predvsem krvna skupina »O«, atletski oz.- mišič- ni tip človeka, nizko raščeni, pikničarji, medtem ko oboleva- jo na želodcu najčešče visoko raščeni in suhi ljudje. Bolniki, ki imajo rano na dvanajstniku, nam najčešče pripovedujejo, da so bolečine nastopile iznenada, da jih boli predvsem, kadar je želodec prazen, to je zjutraj na tešče^ potem kake 3 — 4 ure po je- di, in kar je najbolj značilno, bolečina jih zbuja iz spanja tam nekje po polnoči, če kaj malega popijejo ali pojedo, bo- lečina preneha. Tek je pri teh ljudeh neokrnjen, trni j o pa na trdovratnem zaprtju. 8 TEDNIK. 21. DECJEMBKA 1967 TRGOVSKO PODJETJE »MODA« NAČRTNO MODERNIZIRA TRGOVINE ^Drogerija" - vzor sodobne prodajabie Trgovsko podjetje »Moda« vlaga svoje dohodke na- črtno v sodobno urejanje svojih poslovalnic, s čimer odločilno prispeva videzu našega mesta in uvaja funk- cionalno prodajo. Njena poslednja — vendar ne zadnja ^ pridobitev je preurejena trgovina »DROGERIJA« v Prešernovi ulici. Ta preureditev pa je bila tudi nujna. Nekdanji tesno- ben in mračen prostor ni ni- ti najmanj zadovoljeval kup- cev, ki so se gnetli okoli prodajnega pulta, niti niso ' mogli prodajalci za pultom ustreči željam kupcev. V majhnem izložbenem okencu pa je bilo komaj možno pri- ka.7.ati majhen delček vedno bogate zaloge izdelkov, pripo- močkov, aparatov in vsega ti- stega, s čimer je bila DRO- GERIJA vedno pripravljena ustreči kupcem. Danes je v razširjeni in pre- urejeni DROGERIJI vse dru- gače. Tisti, ki je bil zadnjič v stari DROGERIJI, nove za- res ne bi prepoznal. Trgovi- no so preuredili tako, da bo mogla sčasoma nuditi za- res vse, kar šteje v območje drogerij. že itak obsežen iz- bor izdelkov bodo takrat do- polnili še z zdravilnimi zeli- šči (odprto in embalirano), dezinfekcijskimi sredstvi ter kemikalijami in kislinami, ki jih zajema zakon o strupih, medtem ko trenutno proda- jajo samo tiste, ki niso zanje določeni posebni pogoji pro- daje v zakonu. Vendar je že zdajšnja zalo- ga in izbira izdelkov v »DRO- GERIJI« tolikšna, da je lah- ko vsak — tudi izbirčen in zahteven kupec — zadovo- ljen. v prodajalni imajo kup- ci možnost, da izbirajo in ku- pujejo sanitetni in obvezilni material, fino galanterijo, do- mače in uvožene kozmetične preparate, sredstva za dezin- fekcijo, foto-optične aparate in instrumente ter fotograf- ske potrebščine (kemikalije, papir, negativne, pozitivne in barvne filme). 2e v izložbi (ki je šest- krat večja od nekdanje) si lahko radovedno oko nabira želje, v urejeni in svetli notranjosti pa kar ne zmanjka novosti, saj s števil- nih polic zapeljivo prosijo priznana imena, da bi jih vze- li s seboj: v domačo kopal- nico, kjer bodo skrbela za naš videz, v naravo, kjer bo- do skrbela za naš spomin. V »DROGERIJI« imajo to- rej vse, kar potrebujemo da- nes, da bo naše življenje bolj bogato in da ga bomo še dol- go ohranili kakršno je. Ko- lektiv si namreč dosledno prizadeva, da bi kupcem iz (3elja in okolice predstavil vse možno blago domačih proizvajalcev in izdelke sve- tovno znanih tvrdk iz uvoza, da bi jim ne bilo potrebno potovati ponje v večja mesta ali celo v tujino. Toda prav pri tovrstnih na- kupih, ko gre marsikdaj za najnovejše tuje kozmetične iz- delke in preparate, fotograf- ske aparate ali optične pri- pomočke bi bili kupci lah- ko v zadregi, če bi jim stro- kovna strežba ne znala pra- vilno svetovati. Prav to so dosegli prodajalci v »DROGE- RIJI«, ki znajo diskretno svetovati, kadar gre za kočlji- va kozmetična vprašanja in tehniško poučiti kupca, ka- ko je potrebno ravnati z no- vim modelom fotografskega aparata, filmske kamere, te- ga ali onega projektorja in kakšne filme je potrebno uporabljati v takšnih ali dru- gačnih okoliščinah. Strokovno svetovanje in po- moč pri izbiri ob nakupu sta znani dejstvi, ki navežeta kupca z zaupanjem in ga ve- dno znova prepričata v ustreznost nakupa. Toda ne samo takrat, kadar kupuje- mo zase, še dosti bolj potre- bujemo nasvet, kadar kupu- jemo darilo. In prodajalci v »DR(X5ERIJI« nam takrat z lahkoto pomagajo iz zadrege. Mimo tega izbrana darila še okusno zavijejo, le izročiti jih moramo sami. Tudi to se ne primeri, da bi kdo kupil mačka v vreči: Vsak aparat pred prodajo pregledajo in se prepričajo, če res brezhibno deluje, a v primerih, da v času garant- nega roka kaj odpove, poskr- bijo, da servis pravočasno in popolnoma odpravi okvaro. Ogromno bi bilo tega, če bi hoteli naštevati, s čim vsem vam lahko ustrežejo, da je med kozmetiko mogo- če najti vse, kar potrebujejo naše žene (pa tudi možje) za vsakdanjo nego, pa tudi vse tisto, kar potrebujemo le ob najbolj svečanih priložnostih. Tudi med fotografskim pri- borom je izbira velika, kaj- ti svoje želje lahko uresniči fotograf amater ali najbolj zahteven poklicen ali umetni- ški fotograf. Toda kljub temu je to šele začetek. 2e prej smo zapisa- li, da se »DR(X1ERIJA« pri- pravlja na prodajo raznih iz- delkov, ki zanje predpisuje zakon posebne prodajne po- goje. Diskretno in strokovno svetovanje pa je le začetek dveh nadaljnjih razvojnih smeri, ki ju trenutno one- mogočajo nekateri objektivni zadržki. To sta kozmetični salon in izvajanje fotograf- skih storitev (razvijanje, ko- piranje in pd.). Obe dejavno- sti sta očitno zelo potrebni, predvsem še kozmetični sa- lon, kajti ta bi mogel nava- diti strokovne nege marsiko- ga, ki danes sam ne ve, kako in kaj, v druga mesta pa za- radi teh ali drugačnih razlo- gov ne utegne. I^osebna ugodnost za kup- ca je tudi v neprekinjenem delovnem času, kajti nikoli niso v zadregi, če lahko kakšno reč kupijo, ali ne. še več. Sami si lahko izberejo za nakupovanje tisti čas, ki najbolj ustreza njihovim skri- tim željam in potrebam. Trgovsko podjetje »Moda« in prizadeven kolektiv »DR(3- GERIJE« bosta v svojih pri- zadevanjih nedvomno uspela, saj je njihovo ravnanje sa- mo v prid in korist bližnje- mu in okoliškemu prebival- stvu. In četudi lahko v ne- posredni prihodnosti pričaku- jemo še nove možnosti, lah- ko že danes s prepričanjem zapišemo, da nam omogo- ča »DR(3GERIJA« lepšati na- še vsakdanje življenje in ga ohraniti še dolgo dni, zatem pa še s fotografijo in filmom ohraniti spomine na najlep- še trenutke našega življenja. Del sodobno urejene »DROGERIJE« s fotografskimi potrebščinami. (Foto: V. Berk) Kupci pred policami z bogato izbiro svetovno znanih kozmetičnih izdelkov. (Foto: V. Berk) ^ posveta stanovanjskih podjetij Problematika gospodarjenja s stanovanji in poslovnimi lokali je nedvomno pestra, še zlasti, če jo ocenjujejmo, ko- liko odpirtih 'Vprašanj se po- javlja. na tem področju. To je pokazal ludi nedavni bazen- ski posvet predstavnikov sta- novanjskih podjetij s širšega celjskega otmočja. Tu so najprej obširno go- vorili o stanarinah in najem- ninah. Največ razprave je sprožila delitev fc^mirane stanarine, saj se le-ta glede na namembnost razdeljuje v posameznih občinah. Menili so, da bi po izločitvi zneska za amortizacijo ostanek deli- li bolj po presoji razširjene- ga delavskega sveta, in to gle- de na nujnost. Na ta način bi marsikje razpoložljiva sred- stva bolj učunkovito uporabi- li in dosegli pri tem želene efekte. Večina je proti dro- bitvi že itak nezadostnih sredstev. Zavzemali so se tu- di za prenos nekaterih stro- škov na stanovalce, na pri- mer stroške odvoza smeti. Graje občanov zaradi zane- marjenosti posameznih objek- tov (občina Žalec) niso vse- lej na mestu, kajti Stanovanj- sko podjetje v dveh letih ven- dar ne more sanirati vsega, kar je propadalo dve ali celo več desetletij. Predstavniki SP so se na posvetu med dru- gim zavzeli tudi za spremem- bo tehničnih normativov za opremo v stanovanjih, nadalje za izračun stanarin v novo- zgrajenih stavbah na osnovi realnih gradbenih cen itd. Bilo je tudi govora o funkcionira- nju hišnih svetov. V več ob- činah ugotavljajo, da hišni sveti uspešno delujejo in da je potrebno njihova prizade- vanja zelo podpdrati. Kar zadeva vlogo stanovanj- skih podjetij pri sitanovanjski izgradnji je to kaj različno od občine do občine, vendar je skupna ta ugotovitev, da SP razpolagajo z razmeroma skromnimi ostanki sredstev v te namene. V Celju na pri- mer računajo, da jim bo pri- hodnje leto po odbitku izdat- kov in obveznosti od bruto stanarin v skupnem znesku 687 milijonov starih dinarjev ostalo fiksnih sredstev na raz- polago samo 2(X) milijonov. Stanovanjska podjetja v se- danjem položaju bolj nasto- pajo kot organizatorji sred- stev. Če bi imela v svojih fon- dih več denarja, bd lahko fi- nancirala gradnjo za prodajo. V Celju bi SP lahko prodalo precej cenenih stanovanj, kjer najemnina ni tako visoka. Ce So taka stanovanja na razpo- lago, jih podjetja kupijo, te- že pa jih je popreje pridobi- ti, da bi vložila del svojih sredstev v tako gradnjo. Na posvetu so se zelo zavzemali za to, da bi SP imela mož- nost kontrole nad izvajanjem gradbenih in obrtniških del pri tistih objektih, ki jih po- tem dobijo od investitorjev v upravljanje. Predstavniki SP naj bi bili navzoči tudi pri kolavdacijah, zakaj z no- vim stanovanjskim fondom imajo zaradi slab? izdelave in opreme kaj slabe izkušnje in že koj v prvih letih pre- cejšnje izdatke, ko teh še ne bi bilo treba. In še stavek, dva, o poslov- nih lokalih in etažni lastnini. O prvih je bilo zato več govo- ra, ker so bile svoječasno pri- sotne težnje, naj bd lokale do- bdli v upravljanje uporabni- ki. Če bi se torej to uresni- čilo, bi v neki občini ali kra- ju praktično sploh ne mogli usmerjati politike na tem področju, odpadla bi vsaka poslovnost in možnost zbira- nja sredstev za nove poslov- ne lokale. Vsekakor je po- trebno sedanji način gospo- darjenja z lokali še bolj iz,po- polniti, in to v tesnem sode- lovanju z UFK)rabniki le-teh. Zastran urejanja vprašanj etažme lastnine in vzdrževa- nja olljektov, kjer je več last- nikov, pričakujejo SP kot tu- di lastniki osrednji predpis. K. Novoletna darila za socialno ogrožene otroke Tudi letos bo krajevna or- ganizacija Društva prijateljev mladine Velenje za novole1> ne praznike obdarila več kot 100 socialno ogroženih otrok na svojem območju. V zvezi s tem poteka v Velenju nabi- ralna akcija, a največji poii- spevek so v te namene dobili v obliki izkupička od dveh filmskih predstav ameriške- ga filma OPERACIJA OPIJ, ki so ga predvajala minulo sredo v veliki dvorani kultur- nega doma. Vstopnice so bile F>o 500 starih dinarjev in so jih večidel prodali po delov- nih kolektavdh. Izkupiček od obeh predstav je znašal bli- zu 250.000 dinairjev. Mimo te- ga pa bo za obdaritev pri- spevala 80.000 Sdin še občin- ska zveza DPM Velenje. Po 80.000 Sdin bodo dobile za ob- daritev otrok ob novem letu tudi ostale tri krajevne orga- ndzacije DPM v občini. K. pridiie po pralni stroj Snažno Dobite ga v prodajalni »TEHNO-MERCATOR« in v prodajalnah njegovih POSLOVNIH PARTNERJEV ŠIROM PO SLOVENIJI TR88VSK0F0DJETJE NA VELIKO IN MALO Tehno-mercator cel3e vam nudi SUPERAVTOMATSKE PRALNE STROJE gjcrriJELn+&. PS-652 in PS-275 — 12-mesečni kredit — brez obresti — brez 20% pologa — brez porokov ENKRATNA PRILOŽNOST ZA ŽIVLJENJSKI NAKUP Tovarna GORENJE daje 12-mesečno garancijo — Priključuje pralne stroje Servis zagotovljen po vsej Jugoslaviji 9 TEDNIK. 21. DECJEMBKA 1967 NA KRATKO SEJA VOLILNE KOMISIJE V četrtek, 14. decembra, je bila v Trbovljah seja volilne komisije občinske konference Socialistične zveze, na kate- ri so obravnavali reelekcijo ddrektorjev delovnih organiza- cdj v prihodnjem letu in v tej Kvezi naloge družbeno po- Mtačnih organizacij. -hš— OPROSTITEV Strojno tovarno, cementar- no in termoelektrarno je ob- čiijska skupščina Trbov- lje oprostila plačevanje oziro- ma obračunavanje amor- tfaacije za počitniške domo- TO za čas od 15. septembra do 15. jimija. V tem času do- movi ne poslujejo in bi celo- letno obračunavanje amortizar cdje vplivalo, da bd poslovali z izgubo. S team predlogom je BOg'lašal tudi svet za blagovni promet, turizem in gostin- stvo. —-š— ABONMA V okviru abonmaja za od- rasle sta bili doslej že dve piredstavi. Zadnji četrtek je v Trbovljah gostovalo štu- dentovsko gledališče z Ano- udlhovo »Antigono«. Za večer- ni abonma, v okviru kate- rega bo osem gledal iških piredstav in koncertnih prire- ditev, je bilo treba plačati 30 novih din. Za abomna se je odločilo tudi okrog 250 tr- boveljskih srednješolcev, med starejšimi občani pa je bdlo tokrat nmnj zanimanja kakor pieošnja leta. —š— POROŠTVO Občinska skupščina Trbov- lje je na zadnji seji izdala ce- mentarni Trbovlje porc^- vo 2a posojila za razširitev proizvodnih zmogljivosti. Do leta 1971 nameravajo poveča- ti proizvodnjo cementa od 185.000 na 580.000 ton cemen- ta. V tam namen je treba po- staviti novo peč, zmogljivo- sti 1.000 ton, namestiti v kam- nolomih večje drobilne na- porave, postaviti pa dva cemen- ta mlina ter dopolniti pripra- vo premoga za novo sušilnico. Bruto produkt bi se po kon- čani investiciji povečal sko- raj za štirikrat, produktiv- nost pa od 493 ton na 1.200 ton na zaposlenega na leto. 581 NEZAPOSLENIH Ob koncu novembra je bi- lo v Trbovlj^ prijavljenih že 581 nezaposlenih, od tega 499 žensk, prvo zaposlitev pa je iskalo 267 oseb. Kar 32 oseb 5 srednjo, višjo in visoko SoOsko izobrazbo išče 2!apo®li- fcev, med prijavljenimi pa je tudi 62 kvalificiranih oziro- ma visokokvalificiranih delav- cev. PREDAVANJA Hortikulturno društvo za- savskih revirjev je i>ripravilo te dni v Trbovljah, Hrastni- ku in Zagorju ob Savi stro- kovna predavanja, združena 6 predvajanjem barvnih diapozitivov. O »zelenjavnih rastlinah za vrtičkarje in gredičkarje« je govorila inž. Eliza Leskovar z Biotehni- ške fakultete Univerze iz Ljub Ijane. Po predavanjih so bi- li članski sestanki. —š— KADROVSKA KOlVIISIJA Pri revirskem komiteju Zve- 236 kommiistov je bila imeno- vana kadrovska koanisija. Pred- sednik je Jože Zorčiič, član re- virskega komiteja ZK; v ko- misiji pa so še predsedniki kadrovskih komisij sekreta- riatov občinskih konferenc ZK Trbovlje, Hrastnik in Za- gorje ob Savi. —š— I TRBO^E < Pred reelekcijo v Trbovljah Odgovarja predsednik volilne komisije občinske konference SZDL Trbovlje, Stane Hodej Smo pred drugo reelekcijo. Na to izredno zahtevno in odgovorno nalogo se v posameznih občinah že skrbna pripravljajo. V Trbovljah, na primer, so s pripravami začeli že dokaj zgodaj. Predsednika volilne komisije občinske konference SZDL Trbovlje, Staneta Hodeja, smo zato prosili, da odgovori na nekaj vprašani. Kakšna je bila, tovariš Ho- dej, dosedanja dejavnost vo- lilne komisije? — Volilna komisija pri ob- činski konferenci Socialistič- ne zveze je imela svojo prvo sejo že v septembru. Na se- ji smo obravnavali priprave družbeno političnih organiza- cij na reelekcijo direkBftrjev v letu 1968. Izhodišč za to so bile izkušnje iz leta 1966, ko kljub družbeno politični akciji nismo popolnoma uspeli, predvsem zaradi te- ga ne, ker v naše delovne or- ganizacije še ni prodrla za vest, da je reelekcija direktor jev ena izmed samoupravnih pravic delovnih ljudi. Kaj ra- di namreč še vedno pojmuje mo reelekcijo kot rotacijo še vedno ponekod pričakuje jo rešitev zunaj delovne or ganizacije itd. 2e ob prvi reelekciji direk- torjev smo svetovali delov- nim organizacijam, da naj ocenijo in preanaJizirajo pre- hojeno p>ot delovne organiza- cije, ocenijo naj uspešnost dela direktorja, pa to niso storili v nobeni delovni orga- nizaciji. Zato smo letos ponov- no svetovali delovnim organi- zacijam, da naj analizirajo uspešnost- delovne organizaci- je in direktorja. Ker mora biti v naši ob- čini opravljeno ponovno ime- novanje direktorjev v 29 de- lovnih organizacijah, bi raz- pisovanje direktorskih mest v januarju imelo kampanjski značaj. Zato smo delovnim organizacijam svetovali, da naj čimprej opravijo razpise. In nekatere so to že storile. Komisija je opravila an- keto o razpisnih pogojih. Kakšne pa so ugotovitve? — Volilna komisija je an- ketirala vse delovne organiza- cije, koder morajo ponovno imenovati direktorja. Ugotav- ljamo, da so razpisni pc^oji za mesto direktorja po stro- kovni izobrazbi dokaij različ- no zahtevni; malo je delov- nih organizacij, kjer bi se od- ločili samo za eno možnost, zelo veliko delovnih organizar cij pa ima v statutih zapisa- ne pogoje za direktorja spre- jem oseb od visoko kvalifici- ranih delavcev do inženirjev ali ekonomistov. Svetovali smo samouprav- nim organom delovnih orga- nizacij, da zmanjšajo raz- pon zah'tevne strokovne iz- obrazbe in da se naj odloči- jo za takšen profil direktor- ja, ki jim najbolj ustreza. Kakšni pa so načrti za na- daljnje delo komisije? — Člani volilne komisije občinske konference Sociali- stične zveze bodo te dni obi- skali delovne organizacije ter se s predstavniki samouprav, nih organov in družbeno po. litičnih organizacij v delov- nih organizacijah pogovarjali o tem, kako pospešiti delo v pripravah na reelekcijo, ka. ko organizirati javne razpra- ve v kolektivih, da bodo de-' lovna ljudje spoznali, da je tudi reelekcija direktorjev sa- moupravna pravica delov- nih ljudi in da so odgovorni, kakšne direktorje bodo imeli. —nk^ ENAJSTMESEČNA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V TRBOVLJAH Planske naloge bodo presežene Do konca novembra so iz strojne tovarne, Iskrine tovarne polprevodni- kov, Mehanike in tovarne pohištva izvozili za 2,200.000 dolarjev izdelkov Industrijske delovne organizacije s področja trbovelj- ske občine bodo dosegle in presegle letni plan vred- nosti proizvodnje. Do konca novembra je namreč trbo- veljska industrija že dosegla 94 odstotkov letnega pla- na vrednosti proizvodnje, ali nad 2 odstotka več, kot je bilo predvideno. riansKe nait^e so oosega in presegli v Mehaniki, ter- moelektrarni, industrijskem podjetju Meso in na rudniku rjavega premoga Trbovlje- Hrastnik; za predvideva- nji zaostaja v manjši meri vrednost proizvodnje v ce- mentarni, strojni tovarni in v tovarni pohištva, slabše pa je v Iskrini tovarni polpre- vodnikov in v elektroMvarski industriji ELIT. Omeniti je treba še , da je bila enajstmesečna vrednost proizvodnje trboveljske in- dustrije za 3 odstotke večja kot v istem razdobju lanske- ga leta, manjšo vrednost pro- izvodnje pa imajo na rudni- ku rjavega premoga Tr- bovlje—Hrastnik, v strojni to- varni, tovarni pohištva, Iskri- ni tovarni polprevodnikov in v elektrolivarski industriji ELIT. Novembrski proizvodni do- sežki večine trboveljskih 'in- dTistrijsldh j^elovnih organiza- cij so zadovoljivi; na to je prav gotovo vplivala tudi do- bra oskrba z reprodukcij- skim materialom. V termo- elektrarni so novembri plan proizvodnje presegli za 8500 Mvv^h električne energije, in to zaradi večjih potreb po termo- energiji. Tudi im trbovelj- siko-hrastniškem rudniku rja- vega premoga so operativni plan presegli za skoraj 4.000 ton, in to na račun večjega odjema kotlovnega premoga s strani termoelektrarne Tr- bovOje,. V Mehaniki so proiz- vodnji plan v novembru pre- segli za 32 odstotkov. Tudi v tovarni pohištva se lahko po- hvalijo z zadovoljivo proiz- vodnjo, predvsem zaradi te- ga, ker se je v zadnjem času precej povečalo povpraševa- nje po pisarniškem pohišt- vu. Prejšnji mesec so proiz- vedli v cementarni 18.400 ton portland cementa, od januar- ja do novembra pa nad 180.000 ton cementa. V Iskrini tovarni polpre- vodnikov pa imajo še naprej težave okrog prodaje izdel- kov, v strojni tovarni preha- jajo iz serijske na individu- alno proizvodnjo, v elektro- livarski industriji ELIT pa še naprej urejujejo proizvod- njo. Pa še podatek o izvozu tr- boveljskih industrijskih de- lovnih organi7,aoij: do konca novembra so iz strojne to- varne, Mehanike, Iskrine to- varne polprevodnikov in to- varne pohištva skupaj izvozi- li za skoraj 2,2 milijona do- larjev izdelkov. V strojni to- varni so ob koncu novembra dosegli letni izvozni plan, saj so v prvih enajstih mesecih izvozili za skoraj 1,900.000 do- larjev izdelkov. Za predvide- vanji zaostaja nekoJiko le iz- voz iz Iskrine tovarne pol- prevodnikov, posebej zaradi težav okrog prodaje izdelkov. —^lik— V PRVIH DESETIH MESECIH LETOS V TRBOVLJAH 700 tisoč Novih din za komunalno urejanje Delovne organizacije in občani z območja trboveljske občine so vplačali v prvih desetih mesecili na račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča skoraj 950 tisoč novih dinarjev. Letošnje obveznosti poravnavajo zavezanci prispevka dokaj redno, za lani pa dolguje del prispevka še rudnik rjavega premoga Trljovlje — Hrastnik. V Trbovljah računajo, da bodo zbrali do kon- ca leta še okrog 210.000 Ndin tako, da bi letos zbrali okrog 1,160.000 Ndin prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Stanovanjsko podjetje Tr- bovlje, ki zbira sredstva pri- spevka za uporabo mestnega zemljišča in jih razporeja skladno s programom del, ki ga je potrdila občinska skup- ščina Trbovlje, je do konca oktobra porabilo za dela ne- kaj manj kot 700.000 novih din. Precej zbranega denar- ja so i>orabili za urejanje zemljišč za blokovno grad- njo, in sicer na Leninovem trgu, na trgu Revolucije, v naselju med Keršičevo in Par- tizansko cesto ter v naselju Kešetovo. Za gradnjo stano- vanjskih hiš občanov so le- tos v Trt>ovljah iiirejali zem- ljišča v naseljih Vireskovo ter Keršičev hrib. 270.000 no vih din je bilo porablijeno za ureditev ceste Dom in vrt ter za penetracijo cestišča na Opekami in ceste mimo zgradbe občinske skupščine. Nekaj denarja pa je bdlo po- rabljeno še za urejanje ka- nalizacijskega omrežja. Za so- financiranje dejavnosti kra- jevnih sikupnosti Center, Za- savje in Prano Fakin pa je stanovanjsko podjetje Tr- bovlje namenilo iz prispevka za uporabo mestnega zemlji- šča 24.000 novih din. Ugotav- ljati je sicer mogoče, da je bilo ob koncu oktobra več kot 255.000 no\dh din, ki jih še niso porabili, vendar je treba upoštevati, da je pri- šlo tudi do prekoračitev vred- nosti opravljenih del na eni strani, na drugi strani pa, da vseh predvidenih del za letos še niso izvršili. Zbiranje in poraba sred- stev prispevka za uporabo mestnega zemljišča je bi- la predmet razprave tudi na zadnji seji občinske skupšči- ne Trbovlje. Odbomiki so zlasti poudarili, da je treba pri programiranju del upo- števati predvsem možnosti, to je, koliko denarja bo sploh na voljo za komimalno urejanje mesta, potem pa upo- števaje potrebe izdelati pred- nostni red del. Menili pa so tudi. da naj tii del denarja, zbranega na račun prispevka za uporabo mestnega zemlji- šča, porabili za reševanje raz- nih manjših problemov, na katere opozarjajo občani na zborih volivcev. —nk— V Elitu gre na bolje Odborniki občinske skupščine Trbovlje so na zadnji seji, po razpravi o stanju v podjetju EUt sprejeli sklep in poroštvo o najetju premostitvenega kredita v višini 80 milijonov Sdin pri skladu skupnih rezerv za ome- njeno podjetje. S tem denarjem bi v Elitu premostili težave, ki jih imajo zdaj predvsem spričo nelikvidnosti. Preden so odbomiki izgla- sovali sklep, so se seznanili s poročilom posebne komisi- je, ki je pregledala stanje in poslovanje v Elitu. Pred- vsem v zadnjih mesecih, od- kar so v tej delovni organiza- položaj iz dneva v dan izbolj- šiije, čeprav je težav od la- nd in letošnjega polletja še precej. Vendar je tudi v ko- lektivu, kije pet mesecev pre- jemal manimalne osebne do- hodke, čutiti prizadevanja za boljše gospodarjenje in po- slovanje. T^o je npr. delav- ski sveit na ijredlog članov kolektiva sprejel sklep, da se zaposleni odpovedujejo iz- plačilu razlike med vkaikulira- nimi in minimalnimi osebni- mi dohodki vse do tist^ časa, ko bodo v podjetju po- fcrild nastalo izgubo. V Elitu predvidevajo, da bodo že ko- nec letošnjega poslovnega le- ta brez izgube. 2e avgusta so se v tej tr- boveljski delovni organizaci- ji temeljito spoprijeli z mno- gimi problemi, ki so se prej le kopičili, privedli kolektiv skoraj na rob propada, in škodovali poslovnemu ugledu zaradi slabe kvalitete izdel- kov, ipd. Z novim vodstvom, ki 2ina stvari postaviti na pravo mesto, so v Elitu že v krat- kem napredovali. Ne le, da redno dosegajo mesečna plan- ska pričakovanja, temveč ima- jo še boljšo tudi strukturo zaposlenih, kvaliteto proizvo- dov, povedi so poslovno ak- tivnost in se lotili organizar cijskah in tehnoloških nar' log v proizvodnji. Tudi tem so napredovali. Za prihCMinje leto so v Eli- tu predvideli, da bodo ustva- rili v proizvodnji za približ- no 850 milijonov starih dinar- jev izdelkov. To je za 250 milijonov več, kot so letoš- nja predvidevanja. Računajo, da bodo tolikšno obveaniost tudi izpolnili. (vr) ANTENA sprejema in oddaja VAŠE ŽELJE 10 TEDNIK. 21. DECJEMBKA 1967 z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNEGA SVETA V HRASTNIKU rSPEL DELOVNI DOGOVOR ^jvahni razpravi so delegati sindikalnih organizacij ^geh hrastniških podjetij predlagali vrsto ukrepov gtimulativnejše nagrajevanje, hitrejši razvoj samo- L^vljanja, spoštovanje samoupravnih aktov in večjo za delovnega človeka. — Gospodarjenje v prihod- jg0 letu bo zahtevalo tudi vsestransko usposobljene ^vce, zato kaže hitreje izobraževati neposredne pro- ^jijalcž na strokovnem in družbeno-ekonomskem po- rocju- fljndikalni svet je za mi- ^ občni zbor pripravil po- jjjjljeno politično oceno go- barskih in družbenih gi- v komuni, in sicer od ^tka uveljavljanja gospo- jjslco-družbene reforme. Ne- jteri podatki iz te ocene: jji je fizični obseg proizvo- ^g v primerjavi z letom 1965 porasel za 10 od- l^^v, letos pa je bil J konou septembra spet za 4 odstotka večji, kot leta Medtem ko so lani na pvo zaposlili 3 odstotke, so jjos na novo vključili v de- jano razmerje le 2 odstot- j novih zaposlenih. Celot- j dohodek je bil lani za 29 dstotkov večji, kot leta 1965, ;tos pa bo predvideno pora- ^ za 24 odstotkov. Teh ne- jij podatkov seveda ne daje lOpoldne podobe o napred- jx gospodarstva v občini, po- rjujejo pa, da so se hrast- niški delovni kolektivi krep- ko spoprijeli z ukrepi za učinkovito izvajanje gospo- darske reforme. Politična ocena teh gibanj Odkriva tudi vrsto slabosti in pomanjkljivosti. Podoba je, da razvoj samoupravlja- nja ni šel vštric s temi re- zultati. Zaskrbljujoče je za- ostajanje oblik za vsebino sa- moupravljanja. Delovne eno- te, kjer jih imajo, so bolj na papirju, njihove pristojnosti pa minimalne, čeprav so na občnem zboru opozorili, da ne gre za neko abstraktno, ali vseobsegajočo samostoj- nost teh enot, bi vendarle morale imeti vpliv na gospo- darjenje. Stimulativnejše na- grajevanje si še ni utrlo pot v hrastniško gospodarstvo. V razpravi so opozorili, da de- klarirana načela o uvajanju nagrajevanja po delu ne po- menijo ničesar, če se jih ne izvaja v praksi. Sedanji pra- vilniki o nagrajevanju so za- stareli; v teh določilih je še polno ostankov prejšnjih si- stemov nagrajevanja. Zato so predlagali, naj se sindikalne organizacije bolj zavzemajo za izdelavo novih pravilni- kov, ki bi temeljili na upo- števanju meril plačevanja po delu. Drugo, pomembno področ- je, kjer se bodo morali sin- dikati bolj angažirati, je uva- janje skrajšanega delovnega tedna. Delegati so zelo ostro obsodili dejstvo, da je v ob- čini doslej samo ena delov- na organizacija prešla na skrajšani delovni teden. Ne- posredni proizvajalci se vprašujejo, kje so vzroki? če- mu se v delovnih organizaci- jah o tem molči, ko pa vse- naokrog delovni kolektivi že malone leto dni delajo 45 ali celo 42 ur na teden. Kaže, da ustrezne službe sploh ne raz- mišljajo o tem. Zato so se upravičeno zavzeli za to, da naj bi vodstva podjetja čim- prej izdelala analize ali pa pripravile vse potrebno, da bi lahko prešli na skrajšan delovni teden, vendar ob do- seganju enakih delovnih re- zultatov. Samoupravni akti odsevajo doseženo stopnjo samouprav- nih odnosov. Ponekod so ce- lo v nasprotju s predpisi, kot so ugotovili ali pa ne upoštevajo vseh zakonov. Med drugim so opozorili tu- di na samoupravne praznine v t^ aktih, kar kaže, da še niso samoupravni dogovori vseh zaposlenih. Prihodnje leto planirajo domala vse delovne organiza- cije nadaljnje povečevanje obsega proizvodnje. Sindikati podpirajo tako usmeritev, vendar bo treba storiti od- ločnejše ukrepe za hitrejše izobraževanje vseh zaposle- nih. Sindikalne organizacije naj bi se zavzele za tak si- stem izobraževanja, ki bo stimuliral zaposlene na več- jo pridobivanje znanja. Sindi- kalni svet bo v prihodnje še bolj sodeloval s sindikalnimi organizacijami. Njihove dolž- nosti FKJstajajo vsfe bolj za- htevne. In to na vseh pod- ročjih, vključno v zaščiti de- lovnih ljudi. Gre za to, da bi sindikalna vodstva vsestran- sko upoštevala mnenja član- stva o najbolj bistvenih vpra- šanjih nadaljnjega gospodar- jenja, samoupravljanja, na- grajevanja po delu in skrbi za delovnega človeka bodisi na delovnem mestu ali zunaj delovnega pnrocesa. — an KAKO BODO V HRASTNIKU POČASTILI 30 LETNICO PRIHODA TOVARIŠA TITA NA ČELO KPJ? Jubilej vseh delovnih ljudi Osrednja prireditev v počastitev obletnice prihoda to- variša Tita na čelo KPJ, bo 21. decembra, ko se bodo na proslavi zbrali hrastniški komunisti, člani ostalih družbenopolitičnih organizacij in občani ter mladina. Razen tega bodo tudi na delovnih sestankih krajevnih organizacij ZKS posvetili jubileju tovariša Tita vso pozornost. Mladina pripravlja predavanje o razvoju KPJ, proslave pa bodo tudi v hrastniških šolah. Odločitev sekretariata ob- činske konference ZKS, da kaže temu jubileju posvetiti vso ddlžno pozornost, je tembolj pomembna, kajti na zadnji seji so opozorili na to, da obletnica prihoda tovariša Tita na čelo KPJ ni samo njegov jubilej, marveč jubi- lej vseh komunistov, vseh delovnih ljudi. Zato naj bi se v proslave in manifestacije te obletnice vključili vsi obča- ni in mladina. Te dni so vod- stva , krajevnih organizacij ZKS v hrastniku imela po- sebne delovne sestanke. Gla- vna tema pa je bila vloga to- variša Tita za razvoj KPJ in priprave na oboroženo ljud- sko revolucijo in povojno iz- gradnjo nove socialistične Jugoslavije, člani ZK so s po- sebno pozornostjo omenjali prizadevanja tovariša Tita za monolitnost KPJ, njegovo upornost za razmah revolu- cionarne vloge KPJ, njegov delež za monolitnost delav- skega razreda, kot tudi za enakopravnost jugoslovanskih narodov. Tudi v hrastniških šolah posvečajo vlogi tovariša Ti- ta vsestransko pozornost. Di- jaki višjih razredov obeh osemletk bodo imeli poseb- ne šolske ure, posvečene 30- letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. O tem jim bo- do govorili tudi nekateri sta- rejši komunisti in udeležnci NOB. Hrastniško mladinsko vodstvo pripravlja več pre- davanj, na katerih bodo se- znanili mladino z vlogo in razvojem KPJ, vlogo tovariša Tita, v pripravah na ljudsko revolucijo, na njegov dopri- nos k zmagi ljudske revolu- cije in zlasti njegova priza- devanja, da je današnja soci- alistična Jugoslavija pomem- ben faktor v mednarodnem življenju, ki si je s svojo po- litiko miroljubne, aktivne ko- eksistence pridobila simpati- je ogromnega dela svetovne- ga javnega mnenja. Kot re- čeno: osrednja proslava tega jubileja bo 21. decembra, na kateri bodo še posebej poča- stili jubilej tovariša Tita in vseh delovnih ljudi. — m S SEJE SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Razprava o spremembi statuta Seprav so na zadnji seji občinske skupščine odborniki )bravnavali več zadev, je bila osrednja razprava posve- •ena predloženim spremembam občinskega statuta, ka- «rega posamezna določila niso več v skladu z doseže- lim razvoiem komunalnega sistema. Spremembo posameznih do- ločil občinskega statuta je pripravljala posebna komisi- ia, ki so jo bili odborniki tvolili na eni izmed prejš- njih sej. Oglejmo si najbi- stvenejše spremembe: Določila o planiranju so zastarela. V bodoče bo občin- ska skupščina sprejemala le letne in dolgoročne resoluci- je o razvoju vseh področij družbenega življenja v ko- muni. Sicer pa so to v Hra- stniku že začeli izvajati, saj npr. za letos niso sprejeli dnižbenega plana komime, ampak resolucijo. Doslej ve- ljavna določila so obvezova- la občinsko skupščino kon- sultacije z volivci glede od- ločanja o uporabi sredstev družbenih in občinskih skla- dov, uvedbi občinskih doklad in taks, agrotehničnem ukre- panju, ustanavljanju oziroma opuščanju delovnih organiza- cij, ki opravljajo javno služ- bo in podobno. Razen opu- stitve teh obveznosti naj bi občinska skupščina dobila pravico sklicevati zbore vo- livcev za več območij, seve- da v dogovorih s krajevnimi skupnostmi. Komisija je nadalje ugoto- vila, da določbe statuta, ki urejajo razpis, izvedbe ter odločanja občanov na refe- rendumu niso v skladu s se- (lanjimi predpisi ali pa vse- •jujejo določila, ki po sod- Ijah komisije niso najprimer- nejša. Zaradi tega naj bi iz- bočili iz statuta vsa tista do ločila, ki govore o tem, da Oiorajo sklicevati referen- o gradnji najpomemb- liejših objektov driižbenega standarda m da o tem odlo fiajo samo zbori volivcev. Predložene so tudi spre- iemb€ vprašanja mandataie f^be predsednika občinske Skupščine. Glede na doseda- 'ijo formulacijo statuta lah- predsednik opravlja to '^kcijo neomejen 6^, in ^cer predvsem zaradi mož- nosti, da je kot odbornik po Preteku štirih let lahko izvo- ljen v drugi zbor občinske Skupščine. Sprememba pa •^^loča, da odborniki občin- ^e skupščine izvolijo izmed sebe predsednika na predlog najmanj 10 odbornikov za obdobje štirih let. —m PISMO DELOVNIM KOLEKTIVOM HRASTNIŠKE OBČINE ZA ZBIRANJE pomoči vietnamskemu ljudstvu Pred kratkim so družbenopolitične organizacije občine Hrastnik naslovile odprto pismo vsem delovnim orga- nizacijam naj po svojih zmožnostih podprejo akcijo solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, ki bije junaški boj za svojo osvoboditev. Družbenopolitične organiza- cije sodijo, da v tej akciji ne bi bilo kolektiva, ki ne bi so- deloval na ta ali oni način pri zbiranju denarne pomoči hrabremu in svobodoljubne- mu vietnamskemu ljudstvu. Pismo omenja, med drugim dosedanjo pripravljenost hra- stniških delovnih ljudi pod- piranja vietnamskega ljud- stva. Lani so zbrali v Hrastni- ku precej denarja, zato pri- čakujejo vsestranski odziv tudi v letošnjem tednu soli- darnosti z vietnamskim na- rodom. V dosedanjih akcijah zbi- ranja pomoči so se najbolj izkazali bivši borci člani zve- ze združenj borcev NOV ob- čine Hrastnik. S tem pa so ponovno dokazali, da cenijo narodnoosvobodilno borbo vietnamskega ljudstva in pri- pravljenost naroda, da žrtvu- je celo življenja za jutrišnjo svobodo. Za letošnjo akcijo zbiranja denarne pomoči vi- etnamskemu ljudstvu so dali v Hrastniku natisniti poseb- ne lističe raznih vrednosti. Za zdaj so se v akcijo vklju- čile tudi sindikalne organi- zacije, ki bodo zagotovo v okviru svojih podjetij sto- rile vse, da bi delovne or- ganizacije ne skoparile s po- močjo. Razen tega bodo tudi na hrastniških šolah posvetili borbi vietnamskega ljudstva posebne šolske ure. Mladi rod mora vedeti, da ie na- rodnoosvobodilna borba viet- namskega ljudstva tudi bor- ba za srečnejšo prihodnost njihovega mladega rodu, da bo brezskrbno obiskoval šo- lo in si pridobival potrebne- ga znanja za to, da bo jutri, pojutrišnjem lahko deloval za koristi svoje dežele in svo- jega naroda. Od sedanje akcije si v Hra- stniku obetajo, razen denar- ne pomoči, tudi vsestranske podporo delovnih ljudi te komime osvobodilnim tež- njam vietnamskega naroda. Gre konec koncev za to, da bi ljudje še bolj spozna- li, da ameriški imperializem ne ogroža samo svobode in bitnosti vietnamskega ljud- stva, marveč, da njegova agresivnost ne pozna meja. Tisto, kar počenja danes v Vietnamu, utegne počenjati jutri na drugih področjih. — m CELJSKI ZAVOD ZA SPOMENISKO VARSTVO Tudi na območju občine Hrasitnik Na predlog zavoda za spo- meniško varstvo iz Celja, da bi opravljal svojo dejavnost in nudil usluge na tem pod- ročju občini Hrastnik, je svet za kulturo in prosveto hrastniške občinske skupšči- ne predložil odbornikom ustrezno poročilo. Celjski za- vod je predlagal, da bi nad- zoroval izvrševanje predpisov o varstvu kulturnih spomeni- kov in naravnih znameni- tosti, opravljal strokovne oglede, dajal navodila in preprečeval posege, ki bi utegnili spreminjati lastno- sti, obliko, naravo in zima- njost kulturnih spKjmenikov ter s tem njihovo spomeni- ško vrednost. Nadalje bo za- vod zagotavljal pogoje, da bi spomeniki služili svojemu namenu, nroučeval vprašanje spomenikov in spomeniško- varstvene službe, dajal ob- vezna mnenja pred izdelavo končnih osnutkov urbanistič- nih redov, odlokov in na- črtov in sploh opravljal ce- lotno službo na tem pomem- bnem področju. Za vso to dejavnost bi skupščina obči- ne Hrastnik dajala celjske- mu zavodu letno 4000 ND. Odborniki občinske skupšči- ne so soglašali s predlogom sveta za kulturo, zato bo odslej to službo opravljal celjski in ne več ljubljanski zavod. — m Za reševanje stanovanjskih zadev borcev 55.000 Ndin v Trbovljah so se letos lotili akcije zbiranja redstev za reševanje stanovanjskih problemov borcev in invali- dov NOV. Prva je v ta na- men prispevala denar občin- ska skupščina, in sicer je sklenila, da bo namenila iz sredstev za razširjeno repro- dukcijo stanovanjskega fon- da, ki je last občine Trbov- lje, 55.000 N din, in to za do- delitev posojil za reševanje stanovanjskih zadev borcev in invalidov NOV. V akcijo naj bi se po predlogih vklju- čile tudi vse trboveljske de- lovne organizacije. — nk NA KRATKO PRIKLJUČITEV ŠOLE NA KALU OSEMLETKI HRASTNIK Pred kratkim sta bila na osemletkah narodnega hero- ja Rajka v Hrastniku in na Dolu referenduma o priklju- čitvi podružnične šole na Kalu k osemletki Hrastnik, šola na Kalu je namreč za- prosila za spremembo zavo- ljo tega, ker je bila poveza- na z osemletko na Dolu le upravno in strokovno, ne pa tudi tako, da bi njihovi učenci nadaljevali pouk na višji stopnji na centralni šo- li. Na referendumu obeh šol- skih kolektivov, so se pro- svetni delavci izjasnili za tx>, da se kalska podružnična šo- la priključi k osemletki na^ rodnega heroja Rajka v Hra- stniku. Skupščina občine Hra- stnik je na zadnji seji dala soglasje k tej spremembi. Po- družnična šola Kal se bo k osemletki Hrastnik priključi- la s 1.1.1968. STEKLARNA BO IZVAŽALA TUDI NA VZHOD Doslej je Steklarna Hrast- nik izvažala svoje izdelke iz- ključno na področja s kon- vertibilnimi valutami. Ste- klarna prodaja svoje blago v kakih dvanajst zahodnoevro- pskih dežel m ZDA. Pred kratkim pa so se mudili v podjetju predstavniki uvozne- ga podjetja iz Poljske, ki se močno zanimajo za uvoz ste- klenine za antibiotike. V raz- govorih z zastopniki Steklar- ne so se poljski uvozniki za- nimali za večje količine te steklenine. V kolikor bodo privolili v prodajne cene teh izdelkov, bo Steklarna priho- dnje leto izvozila na poljsko tržišče več milijonov stekle- ničk za farmacevtske indu'- strije. Razen tega je Steklar- na razstavila nekaj svojih iz- delkov tudi na posebni raz- stavi zagrebškega podjetja ASTRA, ki se ukvarja z izvo- zom v vzhodne države Evro- pe. Od te razstave si obeta Steklarna močnejšo navezavo poslovnih stikov z vzhodno deželami OBČINSKA MLADINSKA KONFERENCA 24. DECEMBRA Po sklepu .občinskega vod- stva ZMS v Hrastniku bo letna konferenca hrastniške mladine v nedeljo, 24. de- cembra. Konference se bo udeležilo okoli sto delegatov iz vseh mladinskih aktivov oziroma organizacij. Povabi- li pa bodo tudi predstavnike Sosednjih občinskih mladin- skih organizacij, in sicer ia revirjev in občine Laško. Na konferenci bodo ocenili do- sedanjo aktivnost hrastniške mladine, s posebnim poudar- kom na njihovo vključevanje v aktivno družbenopolitično življenje v komtmi in vlogo mladih proizvajalcev v hrasir niškem gospodarstvu. Konfe- renca bo obenem tudi nepo- sredna priprava hrastniške mladine na bližnji kongres jugoslovanske mladine. PREDAVANJE V MARKSISTIČNEM KROŽKU Pred kratkim je v marksi- stičnem krožku pri sekreta- riatu občinske konference ZKS v Hrastniku predaval član CK ZKS in glavni ured- nik Dela tovariš Jože Smole. Govoril je o aktualnih vpra- šanjih zunanje ^litike SFRJ in medr^rodnih odnosih. Predavanja se je udeležilo okoli 50 komunistov, driižbe- nopolitičnih delavcev in člar nov družbenopolitičnih orgar nizacij občine Hrastnik. — m HRASTNIK TEDNIK, 21. DECEMBRA 1967 11 NA KRATIKO NOVA TRGOVINA NA IZLAKAH Pred kratkim so v znanem turističnem kraju na Izlakah pri Zagorju izročili svojemu namenu nov, sodoben trgo- vinski lokal. Investitor — Tr- govsko podjetje »Potrošnja« iz Zagorja je v ta namen od- kupilo neko bivše zasebno poslopje in v spodnjih pro- storih uredilo prodajni lo- kal, z okoli 80 kv. metrov, koristne prodajne površine in nekaj nad 20 kv. metrov potrebnih skladišč. Za pre- ureditev tega lokala je pod- jetje namenilo okoli 200.000 ND. Prebivalci Izlak in oko- lice doslej niso imeli nobe- nega večjega, sodobnega lo- kala, zato je sedanja, nova trgovina lepa pridobitev za rednejšo in večjo izbiro bla- ga. Razen tega bo nova trgo- vina odlično služila tudi za potrebe turizma, ki se v tem kraju iz leta v leto živahne- je razvija. TISOČ PIONIRJEV V GLEDALIŠČU Občinski svet zveze kultur- no prosvetnih organizacij v Trbovljah se je letos prvič odločil za razpis pionirskega abonmaja. Za abonma je bilo med trboveljskimi pio- nirji veliko zanimanje, saj so bili pogoji dokaj ugodni. Tisoč mladih Trboveljča- nov, učencev osnovnih šol, kolikor se jih je vpisalo med redne abonente gledališča, bodo videli pet predstav; dvakrat bo v okviru abon- maja gostovalo Mladinsko gledališče pri Pionirskem do- mu v Ljubljani, enkrat Slo- vensko ljudsko gledališče iz Celja, po enkrat pa se bodo predstavili amaterski gleda- liščniki Svobode-Center Trbo- vlje in pa člani mladinskega gledališča Svobode II Trbov- lje. Najmlajši Trboveljčani bo- do plačali za 5 abonmajskih gledaliških predstav le 7 no- vih dinarjev. Na občinskem svetu ZKPOS računajo, da bodo na ta način vzgojili bo- doče obiskovalce gledaliških predstav v Trbovljah, verjet- no pa se bo med njimi našel tudi kdo, ki bo čez leta sam nastopal na gledaliških de- skah. — nk PRVI SEMINAR ZA SEKRETARJE NOVIH ORGANIZACIJ ZKS V ZASAVJU Začetek organiziranega usposabljanja Revirski komite ZKS v Trbovljah je pred dnevi organi- ziral prvo, celodnevno posvetovanje za sekretarje novo- ustanovljenih krajevnih organizacij in organizacij ZKS v podjetjih. Člani vodstev teh organizacij so se zbra- li v Medijskih toplicah na Izlakah, obravnavali pa so aktualna vprašanja gospodarjenja v letu 1968 in razvoj samoupravljanja in delitvene odnose. Nobenega dvoma ni, da ča- kajo novoustanovljene kraje- vne organizacije in organiza- cije ZKS v podjetjih zelo odgovorne dolžnosti. Z usta- novitvijo teh organizacij je praktično končana prva re- organizacija ZK, zdaj pa se začenja, druga, še važnejša, namreč boj za novo vsebino delovanja komunistov. V re- virjih so v vodstva teh orga- nizacij skušali izbrati naj- boljše komuniste, člane ZK, ki so bili že doslej med naj- aktivnejšimi družbenopolitič- nimi delavci, bodisi v delov- nih organizacijah ali na te- renu. Kljub temu pa bo za lažje in učinkovitejšo dejavnost sekretarjev novih organizacij 'bistvenega pomena njihovo usposabljanje. Zato je revir- ski komite ZKS v Trbovljah izdelal okvirni program izo- braževanja sekretarjev orga- nizacij ZKS, ki predvideva redne, vsakomesečne enodne- vne seminarje. Na seminar- jih naj bi se sekretarji or- ganizacij ZKS dogovarjali o najaktualnejših vprašanjih idejnopolitične vloge ZK na vseh področjih družbenega življenja, zlasti pa pri izvaja- nju načel gospodarske in družbene reforme. 2e prvi, nedavni seminar je pokazal, da bodo te oblike organizira- nega izobraževanja in izme- njavanja izki.šenj dobrodoš- la metoda za učinkovitejše delo organizacij ZKS. Ker sta bili obe predavanji le nekak uvod za lažjo razpra- vo, je seminar vsestransko dosegel svoj namen. Znabiti bi v bodoče kazalo pritegniti v delo seminarjev še preosta- le posamezne člane vodstev novih organizacij ZKS. Se- veda ne bo mogoče naenkrat povabiti vse druge člane vod- stev, utegnili pa bi na vsak posamičen seminar pritegni- ti vsaj po enega ali dva čla- na sekretariatov organizacij ZKS. Na prihodnjem seminarju, januarja, bodo sekretarji ob- ravnavali vprašanja izvajanja sklepov nedavne 9. seje CK ZKS in proučili še nekatera druga, aktualna vprašanja. — an ZAGORJE Seja občinskega vodstva ZKS Na minuli seji sekretariata občinske konference ZKS v Zagorju ob Savi so obravna- vali sklic druge seje občin- ske konference. Ta bo pred- videno 26. decembra popol- dan, obravnavala pa bo ak- tualna vprašanja in vlogo občinske organizacije Zveze objektiviziranju trašenja sred- nje na področju organizira- nega idejnopolitičnega uspo- sabljanja komunistov, poro- čilo o delu občinskega vod- stva ZKS med obema seja- ma in druge zadeve. Na seji so glede na sklep CK ZKS o objektiviziranju trošenja sred. stev ZK soglasno sklenili, da se s 1. januarjem, prihodnje leto ukine plačano mesto profesionalnega političnega sekretarja vodstva ZKS v Za- gorju ob Savi. Poslej bo to delovno mesto neplačano. Na seji so poudarili, da -so o deprofesionalizaciji govorili že na nekaterih prejšnjih za- sedanjih in da so okrepili od- govornost članov sekretariata občinske konference ZKS za njihovo idejnopolitično vlogo v vsakdanjem delova- nju ZK občine Zagorje ob Savi. Zato so sodili, da de- profesionalizacija ne sme bistveno vplivati na dejav- nost izvršnega organa ZK, ni- ti na aktivnost komunistov in njenih organov. Akcija zbiranja pomoči vietnamskemu ljudstvu Kot v obeh sosednjih re- virskih občinah, so tudi v Zagorju ob Savi pozvali ob- čane in delovne ljudi, naj v Tednu solidarnosti z viet- namskim ljudstvom moralno in gmotno podprejo junaški vietnamski narod v njego- vem junaškem boju zoper ameriško, imperialistično agresijo. Koordinacijski od- bor pri občinski Zvezi zdru- ženj borcev NOV je ponov- no predlagal, naj bi v delov- nih organizacijah nadaljevali z zbiranjem denarne pomoči. Prav tako se je odbor obr- nil na posameznike, naj po svojih močeh podprejo juna- ška prizadevanja vietnam- skega ljudstva. Na zagorskih šolah so borbi vietnamskega naroda posvetili nekaj šol- skih ur, na katerih so govo- rili tudi o svojih vrstnikih v Vietnamu ti nim.aiir> tnikih možnosti šolanja, kot bi jih morali imeti. V Zagorju ob Savi so v minulih dveh letih zbrali za vietnamsko ljudstvo nekaj jiad 1 milijon 100.000 SD, zato računajo, da bodo tudi v tem tednu našli razumevanje pri delovnih ljudeh oziroma občanih. PRVI NASTOP PEVCEV- UPOKOJENCEV Minuli teden so se zagor- ski javnosti prvič javno predstavili člani pevskega zbora Toneta Okrogarja-Ne- stla. V zboru sodeluje večina upokojencev, nekaj pa je tu- di še aktivnih članov. — an CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA V vseh turističnih krajih na celjskem turističnem po- dročju je dovolj prostih mest tako v hotelih in pri privat- nikih. Rezervacije so potreb- ne le za hotele Evropa in Ce- leia v Celju in Paka v Vele- nju ob sobotah, nedeljah in praznikih. PRIREDITVE V hotelu Paika v Velenju imajo vsak dan razen pone- deljka ples in barsiki pro- gram. V hotelu Celeia v Ce- lju imajo vsak dan barski program razen nedelje. V sa- mopostrežni restavraciji ob sobotah plesna glasba. V Nazarjih je odprta re- trospektivna razstava Jožeta Horvata Jakija v njegovi pri- vatni galeriji. Olepševalno in turistično društvo Celje sporoča, da je Gostišče na Starem gradu od 1. decembra zaprto zaradi adaptacij. SILVESTROVANJA Sporočamo, da bodo imeli silvestrovanja: v ho.elu Paka v Velenju, v hotelu Celeia in Evropa v Celju, v Planinskem domu Logarska dolina, Ka- juhovem damu v Šoštanju, v Zdravilišču Rogaška Slatina, v Laškem, v Dobrni, Gostin- skem podjetju Hmeljar Ža- lec, Zdraviliško gostinsko po- djetje Rogaška Slatina bo im^elo silvestrovanje v Sloven- sikem domu. Park hotelu, So- či in Pošti. Povsod je še ne- kaj prostih mes-t in priporo- čamo činuprejšnje rezerva- cije. OB 30-LETNICI PRIHODA TOVARIŠA TITA NA ČELO KPJ BO V ZAGORJU VEČ PROSLAV Sekretariat občinske konference ZKS je na zadnji seji sprejel program proslav, — Osred- nja prireditev bo 22. decembra. — Razpis tek- movanja za najboljše spise na temo tega ju- bileja. Zagorski komunisti in sploh delovni ljudje bodo jubilej tovariša Tita počastili z nekaterimi poseb- nimi prireditvami. Razen tega naj bi krajevne or- ganizacije ZK na svojih sestankih spregovorile o vlogi tovariša Tita za današnjo družbeno stvarnost. Osrednja proslava bo 22. decembra v delavskem domu. Mladinski pevski zbor Vesna bo tedaj izve- del svoje na novo naštudirano delo, in sicer kan- tato Radovana Gobca: »Dobro srečo, domovina!«, ob spremljavi orkestra nižje glasbene šole iz Dom- žal. V recitacijskem delu prireditve bodo prebrali najboljšo nalogo na temo: 30-obletnica tovariša Tita na čelu KPJ. Sekretariat občinske konference ZKS je namreč razpisal posebno tekmovanje, ki se ga udeležujejo dijaki višjih razredov zagorskih osem- letk. Najboljše naloge bodo nagradili z ustreznimi knjigami. Uvodna proslava v počastitev 30-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ je bila pred dnevi, ko sta izvedla koncert narodnih in borbenih pesmi moška pevska zbora narodnega heroja Toneta Okrogarja- Nestla iz Zagorja in »Loški glas« — DPD Svobode, Loke — Kisovec. Posebne proslave bodo tudi v vseh zagorskih šolah. Dijaki 7. in 8. razredov vseh Ireh osemletk bodo imeli v gosteh nekatere starejše ko- muniste in borce, ki bodo otrokom pripovedovali o nastanku KPJ, zlasti pa letu 1937, ko je prišel v vodstvo KPJ tovariš Tito. V Zagorju nameravajo dati tem proslavam čim bolj množičen pomen, saj poudarjajo, da je jubilej tovariša Tita, jubilej vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Mlajši komunisti naj bi v teh dneh temeljiteje spoznali vlogo tovariša Tita pred, med in po vojni, zato bodo o tem govorili na svojih delovnih in drugih sestankih. —m— Tegobe ob prvem snego Nedavni sneg je tudi v Za- gorju ob Savi povzročil nekaj težav, zlasti v cestnem pro- metu. V trojanskem klancu je prišlo do nesreče, ko se je voznik osebnega avtomobila umikal snežnemu plugu. Če- prav se voznik ni občutneje poškodoval, je škode na vo- zilu precejšnje. Težave so imeli tudi tovomjaiki na ce- sti Zagorje — Slačnik — Tr- bovlje ker cesta ni bila že v prvih jutranjih urah spliae- na in posuta. Na nekaterih stranskih cestah pa tudi na glavni cesti je precej ljudi nesrečno padlo, vendar huj- ših posledic, razen strahu, ni bilo. Na vsak način bi kazalo v prihodnje, po novozapad- lem snegu nemudoma splu- žiti tudi stranske ceste in jih posuti, saj utegne v nasprot- nem primeru priti do hujših nesreč. OBVESTILO Skupščina občine Celje, Oddelek za splošne zadeve obvešča lastnike motornih in priklopnih vozil, da bo PODALJŠANJE REGISTRACIJE za leto 1968 od 1. januarja 1968 do vključno 31. ja- nuarja 1968 vsak delovni dan od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure v prostorih Avto moto društva »Slavko šlander« v čuprijski ulici št. 8 po sledečem vrstnem redu: AVTOMOBILI: št. CE 10—01 do 14—00 3. januarja 14—01 do 18—00 4. januarja 18—01 do 22—00 5. januarja 22—01 do 25—50 6. januarja 25—51 do 40—00 8. januarja 40—01 do 56—00 9. januarja 56—01 do 67—50 10. januarja 67—51 do 75—50 11. januarja 75—51 do 83—50 12. januarja 83—51 do 100—50 13. januarja 100—51 do 112—50 15. januarja 112—51 do 118—00 16. januarja 118—01 do 126—00 17. januarja 126—01 do 152—50 18. januarja 152—51 do 160—50 19. januarja 160—51 do 168—20 20. januarja 168—21 do 179-00 22. januarja 179—01 do 191—60 23. januarja 191—61 do 194^00 24. januarja PRIKLOPNA VOZILA: 10—01 CE do 18—00 CE 25. januarja MOTORNA KOLESA: št. CE 10—001 do 10—?00 26. januarja 10—801 do 11—900 27. januarja 11—901 do 15—OOO 29. januarja 15—001 do 17—330 30. januarja 17—331 do 18—180 31. januarja Ob priliki podaljšanja registracije pri Avto moto društvu bodo lahko lastniki vozil dobili vse potreb- ne obrazce, kolke, plačali pristojbine za javne ceste in premijo obveznega zavarovanja vozil. Za vozUa v družbeni lastnini je potrebno predložiti potrdilo (karton) o zavarovanju vozila. Lastniki motornih vozil, ki za leto 1968 ne namera- vajo registrirati vozil, morajo do 31. januarja 1968 vrniti evidenčne tablice in prometno dovoljenje. 12 TEDNIK. 21. DECJEMBKA 1967 Kvaliteta raste iz množičnosti Redna skupščina AD Kladivar nakazala pravo perspektivo Zadnje redne ^upščine at- letskega društva Kladivar so ge poleg predstavnikov šport- nih organizacij udeležili tudi predstavniki celjskega družbe- no političnega življenja, med njimi podpredsednik občinske skupščine Jože Marolt. Po- zdravna pisma so poslali at- letska zveza Jugoslavije, at- letska zveza Slovenije, atleti iz Ljubljane, beograjska Cr- vena zvezda, 2AK Maribor in športno društvo Kvarner iz Reke. Kot je v svojem uvodnem poročilu med drugim dejal Ivan Petaver je atletsko društ- vo pričelo novo obdobje v se- zoni 1966/67 brez svojega pred- sednika, zaradi česar je mo- ral vodstvo prevzeti svet. Pr^sedniki so se menjavali, to pa je imelo seveda negativ- ne ix)sledice. Kljub temu so uspehi, ki so jih dosegli ta- ko posamezniki kakor ekipe, nesporni, vendar bi bili lah- ko še večji, če bi vladala v društvu večja disciplina in če seveda vrsta perspektiv- nih atletov ne bi predčasno zapustila društva. To velja zlasti za ekip>o starejših mla- dincev. če je bila sezona v le- tu 1966 še blizu boljših ča- sov AD Kladivarja, je letoš- nja sezona prinesla slabše rezultate. Tako je v republi- škem finalu v Kranju moška ekipa zaradi neodgovor- nosti nekaterih članov doseg- la šele tretje mesto, medtem ko je ženska ekipa celo iz- padla, večji uspeh pa je do- segla le ekipa starejših mla- dincev. Zlasti v zadnjih treh letih je prišlo do občutne stagnacije, ki jo kažejo tako povprečki deseteric kakor udeležba tekmovalcev v dr- žavni reprezentanci. Stag- nacija je očitna v kvalitet- nem vrhu moške ekipe in jo je pripisovati vrzeli, ki je nastala kot posledica menja- ve generacij, vendar pa ta verjetno ne bi bila tako ob- čutna, če ne bi še sposobni atleti zapustili društvenih vrst prej preden bi mogli na po- zornico stopiti mlajši tekmo- valci. Menjava generacij si- cer ne more dati rezultatov takoj, ampak šele s časom, zato je srečna okoliščina ta, da je atletski stadion Borisa Kidriča tako rekoč pravo PRIZNANJA ZASLUŽNIM SINDIKALNIM DELAVCEM Na občnem zboru občinske- ga sindikalnega sveta v Ce- lju je osem sindikalnih de- lavcev prejelo pismena pri- znanja. Za dvajsetletno delo sta priznanji dobila Milka CEN- CIC in Igor PONIKVAR. Za dolgoletno delo v sindikatu so bila priznanja podeljena; Ivanu COKANU, Francu GRABARJU, Ivu RESNIKU, Tonetu KLINARJU, Jožetu SEDOVNIKU in Franju PANZI. ljudsko vadbišče, kjer imajo tudi celjske šole redno te- densko po dva športna dne- va posvečena atletiki. Reši- tev je potemtakem samo v množičnosti, iz katere lahko zrase kvaliteta. Velike mož- nosti v tem smislu odpira tudi telovadnica pod, tribuno, ki bo v celoti opremljena ja- nuarja-in za katero so z ve- likim razumevanjem prispe- vali sredstva tako občinska skupščina kakor občinska zveza za telesno kulturo in delovne organizacije. Tudi s programom občinske zveze je atletika dobila prvo mesto kot šport, ki najbolj skladno razvija telesne sposobnosti. V poročilu Ivana Petaverja je bila poleg dragocenih po- datkov vrsta napotil za na- daljnji razvoj AD Kladivarja, ki so jih člani dopolnili v raz- pravi. Kot je med drugim de- jal podpredsednik Jože Ma- rolt je množičnost edini po- goj za selekcijo, od tod pa je lahko pričakovati rezulta- te, kakršni so afirmirali atletsko društvo in Celje da- leč izven meja naše domovi- ne. Prav tako je bilo slišati mnenje, da bi morali atle- tom poleg tekmovanj nuditi še kaj več. Na skupščini so v zname- nje priznanja za dvajsetletno aktivno udejstvovanje podari- li pokal Rudiju Maletu, na koncu pa izvolili nov 15-član- ski atletski svet, v katerem so najzaslužnejši atletski de- lavci. dhr NEPREVIDNO PREČKANJE Proti Celju je vozil avto- bus, ki ga je upravljal Adolf Sarnič. V Petrovčah je nepre- vidno prečkala cesto pred av- tobusom Fanika Dre v. Vozi- lo je žensko zadelo in zbilo po cesti, kljub temu, da je voznik zaviral. V celjski bol- nišnici so ugotovili, da je do- bila pri nesreči poškodova- na pretres možganov. HUDA POŠKODBA PEŠCA Proti Celju je iz Šmarja pri Jelšah vozil s tovornim avtomobilom Veliniir Kokano- vič, ko mu je v Šentjurju prišel nasproti po levi stra- ni ceste Franc Rančigaj. Pe- šec, je prečkal cesto pred tovornjakom z leve na de- sno stran. Avtomobil je peš- ca zadel. V nezavesti so ga težko poškodovanega prepe- ljali v celjsko bolnišnico. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Dobri obeti za zimske športe Ni še prav utihnil vrvež na nogometnih igriščih, že so pri- šli na svoj račun ljubitelji zim- skih športov, zlasti smučar- ji in drsalci. Obilne ali vsaj zadostne snežne padavine so odprle vse možnosti smučar- jem. Celjani so tik pred za- četkom sezone opravili na občnem zboru društva še de- lovni obračun ter si zastavili smernice za bodoče delo. Program je lep in zahteven in znova, kot že nekaj let, te- melji na vzgoji mladih. Po- leg tega bo Celjska koča in najbrž tudi Svetina prizori- šče mnogih tekrhovanj. ško- da le, da je začetek sezone pri Celjski koči motila ne- urejena vlečnica. Navzlic kri- tiki, ki jo je treba izreči, so se v zadnjem času zavzeli vsi, tako pri Zavodu za rekreaci- jo kot tudi pri Izletniku ozi- roma hotelu Celei, da bi za- devo čim bolje in čim prej ured-ili in tako pripomogli k zadovoljstvu vseh. Povsem na mestu so prizadevanja, da bi tudi obe vlečnici, tako kot postojanko pri Celjski koči, prevzel kolektiv Izletnika. To- da, treba je razumeti kolek- tiv, ki hoče tudi to napravo sprejeti tehnično usposoblje- no ter z vso potrebno doku- mentacijo, zlati pa obrat- nim dovoljenjem. Pristojni činitelji tega dovoljenja za vlečnico pri Celjski koči še niso dali. Svoj delovni program so sprejeli tudi smučarski uči- telji in vaditelji, ki bodo v prvi vrsti skrbeli za strokov- ne tečaje in s tem za vzgojo novih vaditeljev in učiteljev smučanja. Odbor, ki so ga ustanovili v Celju, bo delal še za žalsko, šentjursko, ko- njiško in laško občino. Kot za smučarje, tako se je pred kratkim začela sezo- na tudi za drsalce. Zanje si- cer pozno, toda zaradi grad- nje tribune, objekt ni bil pri- pravljen, da bi sprejel tiste, ki so se odločili za drsanje in hokej. Poleg rekreacijske- ga dela, so v polnem teku treningi hokejistov in umet- nostnih drsalcev, življenje na drsališču teče po istih ti- rih kot se je začelo lani. Be- tonska tribuna je nova pri- dobitev, zraven nje oziroma pri vhodu na drsališče pa je kolektiv Ljudske restavracije postavil leseni provizorij za bife. To je samo začasna re- šitev, kajti že spomladi bo- do začeli urejati prostor pod tribuno, kjer bo poleg garde- rob in drugih prostorov za sodnike in ozvočenje tudi bi- fe. Razen tega je vse nared za začetek drsalnih šol, po- leg tega pa bo HDK Celje tu- di letos počastil prihod ded- ka Mraza. Letos bodo ta otroški praznik združili z dr- salno revijo, na kateri bodo nastopili umetnostni drsalci iz Ljubljane. Kot vse kaže, bo ta nastop v petek, 29. de- cembra popoldne. Tako Ho- kejsko drsalni klub tudi le- tos ni pozabil na najmlajše. -m Počitek za nogometaše Prvi del prvenstvenega bo- ja v celjski nogometni pod- zvezi je končan. Po neuspe- lem začetku v dveh skupi- nah, so že v prvi polovici tekmovanja ukinili drugo skupino ter nekatera moštva te grupe uvrstili v prvo. Ta- ko smo prišli do enotne pod- zvezne lige, v kateri je sko- raj vse do zaključka tekmo- valo štirinajst moštev; nazad- nje pa so odpadli nogometaši z Vranskega. Tako je jesen- ski del tekmovanja končalo trinajst moštev. Ekipa Celulozarja iz Krške- ga je ves čas tekmovanja kazala najsolidnejšo formo, zato si je prvo mesto pribo- rila jKJvsem zasluženo. Sicer pa je bila borba za vrh lest- TEKMOVANJE MED KLUBI Tudi celjski mladinski klub se je vključil v tekmovanje slovenskih mladinskih klu- bov. Pripravili so obsežen program dela, med tem tudi stalna predavanja oziroma razgovore ob sredah. Mladi so se v velikem številu ude- ležili zelo zanimivih iK)govo- rov z zdravniki o spolni vzgoji. vice ves čas zelo zanimiva in napeta. Navzlic temu, da ima Celulozar p>o prvem delu pr- venstva tri točke prednosti, bo moral krepko prijeti, če bo hotel to pozicijo zadržati tudi po spomladanskem delu tekmovanja. Tesno za petami so najmanj štiri moštva, ki niso pokopala vse upe za osvojitev naslova prvaka celj- ske nogometne podzveze. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: Celulozar 12 10 1 1 53:19 21 Osankarica 12 8 2 2 44:18 18 Radeče 12 8 2 2 46:21 18 Ljubno 12 7 3 2 38:25 17 Brežice 12 7 1 4 42:25 15 Senovo 12 6 2 4 40:27 14 Šentjur 12 7 O 5 27:30 14 štore 12 4 2 6 23:32 10 Vojnik 12 3 2 7 29:33 8 Boč 12 2 3 7 25:53 7 Polzela 12 2 1 9 24:37 5 Rogatec 12 2 1 9 17:48 5 Laško 12 1 1 10 12:56 3 M. BOŽIČ OBCESTNE TABLE Turistično društvo v Šen- tjurju pri Celju bo izdelalo reklamne table, ki jih bodo postavili ob ceste. Opozarjale bodo goste iz drugih krajev poleti na kopanje, pozimi na smučanje. Sodelovali bodo tu- di pri organizaciji vsakolet- nega tradicionalnega Lahove- ga smuka, po partizanu La- hu, ki je padel na Resevni. -r Za 3,5 milijarde realizacije v TUŠ Prvotni proizvodni načrt za leto 1967. so v tovarni usnja v šoštanju zastavili nekoliko višje, ker so pred- videvali ugodnejše pogoje proizvodnje. Oddelek za pro- izvodnjo galanterijskega us- nja bi moral biti nared že pred meseci (le-ta je bil na- mreč povsem uničen v lan- skem požaru), toda proiz- vodnja galanterijskega usnja je stekla šele pred kratkim. Glavna ovira je bila strojna oprema za proizvodnjo ga: lanterijskega usnja, ki je ni bilo moč dobiti. Pokrpali so ostanke starih strojev in ne- kaj dokompletirali, da je na- posled lahko stekla proizvod- nja tako iskanega artikla kot je galanterijsko usnje. Tega tudi precej izvažajo, a so prav zaradi zaostanka z ob- novo oddelka zaostali tudi v izvoznih obveznostih. Name- sto 300.000 dolarjev, kolikor naj bi letos znašala vrednost izvoza, bodo realizirali ko- maj nekaj nad polovico. Po- sledice velikega požara so torej ostale prisotne tudi v proizvodnji letošnjega leta, ki je niso mogli uravnavati kot so prvotno mislili. Celot- na realizacija tovarne usnja v šoštanju bo letos znašala 3,5 milijarde starih dinar- jev. Do konca leta bodo prede- lali 3500 ton surovih kož, kar je po količini enako zmoglji- vosti kot v 1965. letu, ko je v tovarni delalo 700 ljudi. Trenutno ima TUŠ 400 zapo- slenih. Zastran plasmana naj- raznovrstnejših izdelkov se ne morejo kaj preveč prito- ževati, razen za zadnje ob- dobje, ko so se začele kopi- čiti zaloge nekaterih vrst li- kanca in podplatnega usnja. Težko najdejo odgovor, za- kaj ti proizvodi v tem času ne gredo na tržišču. Ne gle- de na to pa so prepričani, da bo šla zaloga likanca in p>odplatnega usnja v prihod- njih mesecih v denar. P0 L L Idriessii Hradalantva mt K€Ptutlue m marju Rise Miha Alič 46. Jakec se je spustil na kolena, da bi zlezel za Duppom skozi majcena vhodna vrata, ko pa se je spet zravnal, mu je za- stal dih. Izpod stropa je buljilo vanj dvoje sijočih oči. Pošast, ki je morala biti nekoč človek, je bila razpeta na bambusovih pa- licah. »Duppa-Mer,« je tiho dejal Duppa in spoštljivo obstal pred mumijo. Jakca je mrzlo spreletelo. To strašilo je torej — nje- gov ded. Takega »hišnega čuvaja« je Imela vsaka bojevniška koča. Jakec se je nanj kmalu navadil, kakor se je navadil dru.gih mumij, razpetih vzdolž nekaterih potov, in še marsičesa. Pod v kolibi je bil precej dvignjen od tal in napravljen iz bambusovih letev, po- kritih z lepo pleteno palmovo rogožino. Po njej so bile razprostrte štiri rogoznice za spanje, dve med njimi manjši. Pamoy je kar naprej božala malega Evasa, ki ji je nekaj pripovedovval v jeziku otočanov in mu je bil novi dom na moč všeč. Dobri Duppa je smehljaje se pokazal na rogoznico v ko- tu in dejal: »Glej, tvoje ležišče te še zme^ raj čaka... Tudi tvoje orožje je tu. Ves čas sem ga pridno oljil, ko sem te čakal. Prav takšno je, kot si ga zapustil tistega žalostnega dne, ko je ciklon prevrnil tvoj kanu...« TEDNIK, 21. DECEMBRA 1967 13 KOMPAS VABIMO VAS NA SILVESTROVANJE V: 1. GARDO ob Gardskem jezeru. Silvestrovanje bo v hotelu »Sole«. Prijave do 20. 12. 1967. 2. BUDIMPEŠTO. — Silve- strovali boste v najbolj luksuznem hotelu »Ro- yal«. Prijave do 16. 12. 1967 PRED VSAKIM POTOVA- NJEM SE POSVETUJTE V POSL(^VALNCI KOM- PAS — CELJE, Tomšičev trg 1. telefon 23-50. ŽIVINa ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 22. do 24. decembra 1967: Marjan Ti- selj. -TOterinar Celje, Savinj- ska 3/II (Sav. nabrežje) tel. 28-71 Od 25. decembra 1967 do 2, ja- nuarja 1968 Janez Cernej veterinar, Cp Ije, Kajuhova 11 blok 3/II tel. 22-32 dopoldne kli- čite tel. štev. 24-52 VREME VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 20. DECEMBRA DO 1. JANUARJA Od 20. do 25. decembra ne- stalno s pogostimi, večji del manjšimi padavinami, le ok- rog 22. decembra močnejše padavine z vetrom, obenem ohladitev (pred 22. decembrom pa otoplitev). Manjše padavi- ne še okrog 28. decembra. Dr. v. M. IZLET z IZLET NIKOM CELJE NOVE IZREDNO NIZKE CENE IZLETOV V TUJINO Programi v poslo- valnicah IZLETNIK skem centru, primemo za obrtnika, pred. m. V^irašati Cel e, Delavska 25. TRAKTORSKA kosilnica STA- YER naprodaj. Naslov v upravi lista. SKORAJ nov električni šte- dilnik, hladilnik prodam. Vinko Škvorc, Aškerčeva 2. KOMPLETNO dobro ohra njeno kuhinjsko pohištvo ugodno prodam. Rojnik, Celje, Jenkova ul. 16 ^^el. 27-49. KOZO — samico prodam. Ulica bratov Kresnikov 57, Celje. 300 LITROV sadnega kisa (tudi manjšo količino), elektrovarilnik 380/220, spe- cialne betonske stebre za brajde z rokami prodam. Jakob Pilih, Celje, Tmov- Ije 203. NOVO motorno žago ŠTVER- CO ugodno prodam Ivan Jurjevič, Na rebru 10 Celje. LEPO spalnico ugodno pro- dam. Celje, Trubarjeva 31 — ogled popoldne. ZEPHIR peč na trdo gorivo prodam. Orač, Gregorčiče- va 7, CJelje. "CANDT 75 in UKV transistor »Dubrovnik« ugo^dno pro- dam. Postavim na dom. — Vprašajte zvečer: Rovšnjak, Draipšinova 7, tel. 20-16. LOKAL v centru Šentjurja pri C!elju takoj prodam. In- formacije: Celje, Tovarni- ška 9. KUPIM NOVEJŠO hišo z nekaj zem- lje v Celju ali bližnji oko- lici kupim. Naslov v upravi lista. STANOVANJA OPREMLJENO sobo za dve osebi oddam. Plečnikova H. DEKLETA sprejmem na sta- novanje. Jožica Stilin, Ce- lje, Kovina-rsika 10. MOŠKEMU "oddam opremlje- no sobo s centralnim ogre- vanjem — na Otoku. Na- slov v upravi lista. ENOSOBNO stanovanje s ku- hinjo, kopalnico in central- no kurjavo menjam za ve- čje dvosobno. Po možnosti s centralno kurjavo. Na- slov v uprarvi lista. MLAJŠA zakonca iščeta sobo in kuhinjo. Naslov v upra- vi lista. VIŠJA midecinska sestra nuj- no išče so dne 22. decembra 1967 ob 8 uri v skladišču Ce- sta na grad 11, pod običajnimi pogoji. MALI OGLASI PRODAM ENOSTANOVA: 'SKO vselji- Ijivo hišo (parket, vodo- vod) Zagrebu ugodno prodam:. Hojnik, Maribor, Smetanova 34. TRAKTOR Ferguson 65 KM z levo osno prikolico, v vo- znem spanju proda: Edi Stanet, Lahovna 15, škofja vas pri Celju. PRITLIČNO hišo: 5 sob, ku- hinja, kopalnica, shramba, predsoba, lep vrt, dvori- rišče. v industrij- SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA CELJE razpisuje na osnovi sklepa Sveta delovnr skupnosti naslednja prosta delovna mesta: Za sedež Podružnice v Celju: — DVE DELOVNI MESTI INŠPEKTORJA V ODDELKU KONTROLE, — DELOVNO MESTO ANALITIKA V ODSEKU ANALIZ Za Ekspozituro v Slovenskih Konjicah: — DELOVNO MESTO ŠEFA EKSPOZITURE, — DELOVNO MESTO VIŠJEGA KONTROLORJA ALI KONTROLORJA Za delovno mesto v Podružnici Celje in za delovno mesto šefa ekspoziture v Slov. Konjicah je potreb- na visoka izobrazba pravne ali ekonomske smeri. Za delovno mesto višjega kontrolorja oziroma kon- trolorja je potrebna visoka oziroma višja izobrazba pravne ali ekonomske smeri. Osebni prejemki se bodo izplačevali po Pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke v Službi dru- žbenega knjigovodstva. Za razpisana delovna mesta v Podružnici Celje je na razpolago eno komfortno družinsko stanovanje. Za razpisani delovni mesti v Slov. Konjicah pa sta na razpolago dve komfortni družinski stanovanji. Prošnje, kolkovane z din 0,50 upravne takse, življe- njepis v rokopisu, spričevalo o zadnjem razredu srednje šole, maturitetno spričevalo in diplomo je treba predložiti Službi družbenega knjigovodstva, Podružnici Celje do 10. januarja 1968. Izbrani kandidati bodo sprejeti na delo v redno delovno razmerje. O rezultatu razpisa bodo kandidati obveščeni pi- smeno. Inslalalerska radnja za vodovod, kanalizacijo i ^asna postrojenja „Jelenko Bajovif BEOGRAD Ratka Pavlovica 27 isrrsi vsa dela na izgradnji novih greznic s kakovostnim specialnim materialom Nudi z garancijo vsa popravila že obstoječih greznic po solidnih in konkurenčnih cenah. Izvršuje strokovno napeljavo z nahajališča in dotok zdrave in industrijske vode s solidno garancijo za količino vode, z vrtanjem s pomočjo mehaničnih arteških in drugih vodnjakov. S svojimi uslugami, ki so 30 odstotkov cenejše od klasičnih gradenj, se toplo priporoča! Tudi letos vas vabimo na TRADICIONALNO SILVESTROVANJE — izbira jedi in pijač po želji (55 ND na osebo, 40 ND k)onsumacije), — bogat novoletni menu z aperitivom in buteljko vina (vključno z rezervacijo 55 ND na t>sebo; s prenočiščem 75 ND na osebo), — za ples in razvedrilo bosta igrala dva priznana ansambla, — devet izžrebanih gostov bo dobilo lepe nagrade. NIKOMUR ŠE NI BILO ŽAL, ČE JE V EVROPI SILVESTROVAL! HOTEL EVROPA CELJE PTT svetnie DA BO VAŠA NOVOLETNA VOŠČILNICA PRI- SPELA PRAVOČASNO V ROKE NASLOVNIKU, VAM SVETUJEMO, DA JO ODPOŠLJETE ČIM- PREJ. ZA UPOŠTEVANJE NAŠEGA NASVETA SE VAM ZAHVALJUJEMO TER VAM V LETU 1968 ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV TER OSEBNE SREČE. ZDRUŽENO PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA HzLel:xiLSk 1. POSLOVALNICE CEUE, VELENJE. MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2 IZLETI PO DOMOVINI IZLET V LJUBLJANO NA AMERIŠKO DRSAL NO REVIJO OD 12.-26. DECEMBRA. VSTOPNI- CA IN PREVOZ 27. ALI 32 ND 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: NIZKE CENE - CELOVEC — (30SPA SVETA 38 Ndin; — TRST preko Sežane 43 Ndin; — TRST preko Gorice 48 Ndin; - VIŠARJE 52 Ndin; - VIŠARJE — TRST 66'Ndin; — MARIA ZELL 53 Ndin. Dvodnevni: - BENETKE 150 Ndin; — CELOVEC -I- VIŠAR- JE - TRST 170 Ndin; — BUDIMPEŠTA 205 Ndin. IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE 4. V VSEH POSLOVALNI- CAH: NABAVA POTNIH LI- STOV, REZERVACIJE SOB — ODDIH, SPAL- NIKI - MENJALNA SLUŽBA SLG CELJE Četrtek, dec., ob 12.30: S. Škufca: TRNULJČICA. Za. ključem predstava za osno- no šolo Laško. Ob 19. uri: B. Brecht: ŠVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. — III. mladinski abonma in izven. Petek, 22. dec., ob 19. url: Ivan Canikiar: HLAPCI. Go- stovamje v Seivnici. Sobota, 23. dec., ob 13. uri: S. Škufca: TRNULJČICA. Gostovanje v Šentvidu. Ob 19.30: B. Brecht: ŠVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. Izven abonmaja. Vstopnice bodo v prodaji dan pred predstavo od 18.30 do 19.30 in na dan predstave dve uiri pred začetkom. Ponedeljek, 25. dec., ob 10. uri: S. Škufca: TRNULJČI- CA. Zaključena predstava za osnovni šoli štore in Šentvid pri Grobelnem. Ob 14. uri: Saša škufca: TRNULJČICA. Zaključena predsitava za osnovno šo- lo Vransko. Ob 16.30: Saša Škufca: TRNULJČICA. Zaključena predstava za Kovinotehno Celje. Torek, 26. dec.: ob 8. in 11. uri: S. škufca: TRNULJČI- CA. Zaključeni predstavi za osnovno šolo Vojnik. Ob 16. uri: Saša škufca: TRNULJČICA. z:aključ€!na predstava za AERO Celje. Sreda, 27. dec., olb 10. uri: S. Skuifca: TRNULJČICA. Zaključena predstava za osnovno šolo Rogaška Sla- tina. Ob 20. uiri: Ivan Cankar: HLAPCI. Gostovanje v Ve- lenju. Četrtek, 28. dec., ob 10.30: S. škufca: TRNULJČICA. Zaključena predstava za osnovno šolo Šempeter. Ob 16. uri: Bertorld Brecht: ŠVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. Zaključena pred- stava za Cinkarno 01|je. 14 Tji^iJNIK, 21. DECEMBRA 1967 VIDA DOBNIK, ŠEF ODDELKA ZA IMOVIN- SKO ZAVAROVANJE PRI CELJSKI ZAVA- ROVALNICI GOVORI O kasko zavarovanju (nadaljevanje iz prejšnje šte- vUke) Obvezno zavarovanje avtood- govomosti — tovornjaki, družbeni sektor: (Kamioni, avtohladilniki brez naprav za hlajenje, dam- perji, kiperji, kamioneti, av- tocisteme, sodlasti vlačilci; v to tarifno skupino ne spa- dajo: kmetijski in cestni traktorji, vlačilci, goseničar- ji, avtohladilniki z naprava- mi za hlajenje in druga spe- cialna vozila) (Nadaljevanje v prihodnji številki) V!S0KC NOV VRHUNSKI DOSEŽEK BONBONI, POLNJENI Z NA- RAVNIMI SADNIMI SOKOVI IN DODATKOM VITAMINA Q KOPITARJEVO RAZSTAVO SI JE OGLEDALO PRECEJ OBČANOV Razstavo del akademskega slikarja Francita Kopitarja, v avli delavskega doma si je ogledalo precej občanov, med njimi tudi mladine. Podoba je, da postajajo tovrstne kul- turne prireditve vse bolj se- stavni del kulturnega življe- nja v občini. V zadnjih treh letih je bilo namreč v zagor- skem delavskem domu pet- najst likovnih' razstav, ki so privabile nad 25(X) občanov. Naslednja pomembnejša raz stava likovnih del bo prihod- nje leto, 8. februarja, ko bo- do prikazali svoje stvaritve udeleženci letošnje sUkarske kolonije Izlake-Zagorje. Milan Vidic, Zagorje Superavtomatske pralne stroje, hladilnike in peči na olje dobite po konkurenčnih cenah pri JUGOTEHNIKI, Ljubljana Pod Trančo 2 — pri Čevljarskem mostu telefon: 23-881 do 23-884 ZOPPAS pralni stroj model 570: 75.000 LIT in 940 Ndin ZOPPAS hladilnik 130 litrov: 30.500 LIT in 460 Ndin ZOPPAS hladilnik 160 litrov: 42.200 LIT in 570 Ndin ZOPPAS peči na olje 8000 Kcal. 29.500 LIT in 354 Ndin 5400 Kcal. 26.800 LIT in 326 Ndin Skrbimo za servisno vzdrževanje v in po izteku garancijskega roka. Servisne delavnice za Slovenijo v Ljubljani — JU(30TEHNIKA, Mačkova 5, telefon 23-329, Mariboru, Ajdovščini, Velenju in Portorožu. Generalni zastopnik za Jugoslavijo »Merkur«, Zagreb, Martičeva 14, prodaja za Slovenijo:_ Zahtevajte pojasnila! Obiščite nas! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO S SERVISI AVTO CELJE CELJE, Ljubljanska 11 sporoča cenjenim kupcem, da ima v novi zalogi — RENAULT 8, letnik 1968 z motorjem 1100 ccm — RENAULT 4, letnik 1968 — RENAULT 4 furgon, letnik 1968 — italijEinske peči na olje »GIBO« — uvožene zimske gume za vsa osebna vozila CEAT in SEMPERIT ZA NAKUP SE PRIPOROČA AVTO CELJE CELJE ITELEt^ZIJSKI lilmsr SPORED NEDELJA, 24. 12. 9.10 POROČILA (Ljubljana) 9.15 POUUDNO ZNANSTVENI FILM (Ljubljana) 9.45 KMETIJSKA ODDAJA (Beo- grad) 10.45 VIJA VAJA — RINGA RAJA — 8. oddaja (Ljubljana) 11.30 JUNAKI CIRKUŠKE ARENE — serijski film (Ljubljana) 14.00 ŠPORTNO POPOLDNE 16.00 NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI JU- GOSLAVIJE — - reportaža (Beograd) 16.30 PREDSTAVLJAJTE SI — glasbena oddaja (Beograd) 17.00 ŽIVALI — francoski doku- mentarni film (Ljubljana) 18.25 KARAVANA — reportaža (Beograd) 18.55 DOLCJO, VROČE POLETJE — serijski film (Ljubljana) 19.45 CncCAK (Ljubljana) 19.50 DEDEK MRAZ VAM POKLA- NJA ZGODBICO O DEKLICI Z VŽIGALICAMI (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.50 TV MAGAZIN — zabavno glasbena oddaja (Zagreb) 21.50 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) PONEDEUEK, 25. 12. 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.40 RUŠČINA — ponovitev ob 15.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOB- RAZBE (Beograd) 16.10 ANGLEŠČINA — ponovitev (Beograd) 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 MALI SVET (Zagreb) 17.25 RISANKE (Zagreb) 17.40 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 ZAČETKI RAZISKOVANJA SLOVENSKIH NAREČIJ (Ljubljana) 18.40 KAKO POMAGAMO NAGLUŠ- NEMU IN GLUHEMU OTRO- KU (Ljubljana) 19.00 ZNANSTVENI DOSEŽKI NA SLOVENSKEM (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (Beograd) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 19.50 DEDEK MRAZ VAM POKLA- NJA ZGODBICO O SABINI IN VREMENARJU (Ljublja- na) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 TV DRAMA (Beograd) 21.40 NOVOLETNE ČESTITKE go- spodarskih organizacij (Za- greb) 22.50 TV DNEVNIK (Beograd) TOREK, 26. 12. 9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev bo 15.40 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOB- RAZBE — i)onovitev ob 16.10 (Beograd) 17.55 FILM ZA OTROKE (Ljub- ljana) 18.10 OBREŽJE (IJubljana) 18.30 SVET NA ZASLONU (Ljub- ljana) 19.10 TV OBZORNIK (Ldubljana) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 19.50 DEDEK MRAZ VAM POKLA- NJA RISANKO (LJubljana) 20.00 KONCERT DEL MIKISA TEODORAKISA (Zagreb) 20.40 DOBRI VOJAK ŠVEJK — II del (Ljubljana) 21.50 NOVOLETNE ČESTITKE go- spodarskih organizacij (Skop- je) 22.35 POROČILA (Skopje) SREDA, 27. 12. 17.00 POROČILA (Skopje) 17.05 SERIJSKA LtTTKOVNA IGRA (Skopje) 17.25 POLJUDNO ZNANSTVENT FILM (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 NE ČRNO, NE BELO — od- daja za otroke (Beograd) 19.00 20 MILIJONOV — reportaža (Beograd) 19.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubljana) 19.45 DEDEK MRAZ VAM POKLA- NJA ZGODBICO O TREH KITAJSKIH ŽUPANIH (Ljub- ljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 EKRAN NA EKRANU (Za- greb) 21.40 NOVOLETNE ČESTITKE go- ^darskih organizacij (Ljub- ljana) 22.25 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) ! ČETRTEK, 28. 12. 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA - ponovitev ob 15.45 (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOB- RAZBE (Beograd) 16.40 BORBENE PESMI (Beograd) 19.10 NOVOLETNE ČESTITKE go- ^odarskih organizacij (Sara- jevo — Zagreb) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 19.50 DEDEK MRAZ VAM POKLA. NJA ZGODBO »GRAD O- GANK« (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 TV DRAMA (Beograd) ' 21.40 ZA VAS — posnetek koncer- ta iz Wlesbadna (Ljubljana) 23.10 ZADNJA POR(3ČILA (Ljub- ljaixa) PETEK, 29. 12, 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOB- RAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd) 17.05 POROČILA (Skopje) 17.10 VAŠA KRIŽANKA — oddaja za otroke (Skopje) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 MLADINSKI KONCERT (Be- ograd) 19.05 TISKOVNA KONFERENCA (Ljubljana) 19.35 CIKCAK (Ljubljana) 19.50 DEDEK MRAZ VAM POKLA- NJA RISANKO (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 MOŽ IZ LARAMIJA — ame- riški celovečerni film (Ljub- ljana) 22.10 NOVOLETNE ČESTITKE go- spodarskih organizacij (Beo- grad) 23.20 TV DNEVNIK (Beograd) SOBOTA. 30. U. 9.40 TV V SOLI — ponovitev Ob 14.50 (Zagreb) 17.00 DEŽURNA ULICA — ponovi- tev (Ljubljana) 17.40 VSAKO SOBOTO (LJubljana) 1755 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Za- gr^) 19.15 V BESEDI IN SLIKI (Beo- grad) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 19.45 DEDEK MRAZ VAM POKLA- NJA ZGODBO O SNEŽENEM MOŽU IN SNEŽENI 2ENI0- KI (LJubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 (^CAK (Ljubljana) 20.50 JUNAKI CIRKUŠKE ARENB — serijski film (LJubljana) 21.20 GIDEON - serijsM fllm (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (LJub- ljana) _ 22.20 NOVOLETNE ČESTITKE TV TTTOGRAD (Beocrrad) 2? TV n-NrPTTMTv- cT(»oerad) RADIO' LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo- red od 4.30 do 8.00. PETEK, 22. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Ileana Bratuž poje slovenske narodne pesnii. 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — Andreiria Pavlica: Storitve cen- tralne knjižnice Biotehniške fakul- tete. 12.40 Na kmečki peči 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo. 15.20 Napotki ^a turiste 15.46 Kulturni globus. 17.05 Človek m zdravje. 18.45 Na mednarodnih talžpotjih 19.00 Lahko noč, ouo. ci! 20.00 Poje zbor Jugoslovanske ljudske armade. 21.15 Oddaja o ttiorju In pomorščakih. SOBOTA, 23. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Dvajset iiinut z našimi ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Kar po domače 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Prane Čeme: Bolezni nog pri pra- fiičlh 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Od melodile do melodije 15.46 Naš podlistek — K. MansO- eld: Filmanje. 17.05 Gremo v ki- no 17.35 Igramo aeat! 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Berto Ambrož 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za na- še izseljence. NEDEXJA, 24. DECEMBRA 6.0(^-8.000 Dobro Jittro! 8.05 Ra- dijska Igra BB otroke: Tone CSas- pari: iBurja«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravjalo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši... a) Vladislav Mrhar: Rešil si nam živ- ljenje, b) Lojzka Kranjc — Olga: Na Kozjaku ob meji. 11.00 PoroČL la — TurisUčnl napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušal- ci 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.40 Ne- deljska reportaža. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Vlado Vukmirovid: Mož, ki je ukradel čas 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zve- čer. PONEDELJEK, 25. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugoslovanskih studiov. 9.45 Mla- dinski pevski festival 1967. ll.OO Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Igrajo virtuozl. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. A Balasko: Program oskrbe kmetij- stva s stroji za prihodnje leto 12.40 Slovenske narodne v izvedbi ansambla in solistov bratov Avsbl nik. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 NaS poslušalci čestitajo m pozdravljajo; 15.20 Glasbeni inter- memo. 17.05 Operni koncert slav nih solistov. 18.35 Mladinska odda- ja: »Interna 469«. 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Skup- ni program JRT — studio LJub- ljana, TOREK, 26. DECEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Prekmurske melodije v priredbi Tončke Ma- roltove. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 »Poldan . . .« 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Mi- ran Veselič: Proizvodnja penečih vin, 13.30 Priporočajo vam . .. 14.25 Zvoki za razvedrilo. 15.40 V torek nasvidenje! 17.05 Igra Sim- fonični orkester RTV Ljubljana. 18.45 Pota sodobne miedieine — prof dr. Mirko Košak: Kirurgovi posegi v srce. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem NL nom Robičem. 20.00 Radijska ig- ra — William Shakespeare: Vi- har 21.15 Deset pevcev — deset melodij. SREDA, 27. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 11.00 Poročila — Turistični napot. ki za tuje goste. 11.15 Narodne in domače melodije za sredo do- poldne. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Alojz žumer: Izkoriščanje 'o- sa nekoč in danes. 13.30 Pripora čajo vam... 14.35 Naši posJušal- oi čestitajo In poedravljajo. 15.45 Naš podlistek — J. OlaJ: Kaj je groteska? 17.05 Mladina sebi In vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko EUto Vilesr. 20.00 Vihovi operne poustvarjaJ- nosti. ČETRTEK, 28. DECEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.40 Pet mL nut za novo pesmico. 11.00 Poroči- la — Turistični naipotki za tuje goste. 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Mirko Peter- nel: Izgledi za prodajo klavne ži- vine v prihodnjem letu. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Pripo. ročajo vam .., 14.06 Izbrali smo vam, 17 četrtkov simfonični koncert. "ra.l5 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe, 20.00 četrtkov večer domačih pesmi In napevov. 21.00 Literarni večer. mmsmi:nt-DOLEI\IJSKI ust * tednik* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvo^vi 15 trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo TEHNO-mercato^ * e 11 e , se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča GOSPODINJE! VAS CAS JE ZLATO, zlato je pa denar. Eno In drugo si boste prihranili, če boste uporabljali sodobna in kvalitetna pralna ter čistilna sredstva, ki vam jih v največji izbiri in po konkurenčnih cenah nudi poslovalnica »IVIAVRICA«. Stanetova 19. Takole je bilo preteklo soboto v Celju, ko je srednješolska mladina skupaj z občani pred poslop- jem muzeja NOV izražala svojo solidarnost z bojem vietnamskega ljudstva in svoje ogorčenje zoper zločine, ki jili nad tem ljudstvom že polnih sedem let počenjajo Američani na povelje političnega in vojaškega vodstva te države. Trg V. kongresa je bil poln. Po približni ocenitvi se je manifestacije udeležilo vsaj 4.000 ljudi — predvsem mladine. Na zborovanju je govoril predsednik mladinskega ko- miteja tov. JOŽE VOLFANT ter predstavniki mla- dinskih aktivov iz celjskih srednjih šol in deloraih kolektivov. Zahtev manifestantov ni treba posebej opisovati — dovolj jasno jih lahko razberemo v geslih in transparentih. — (Foto: L. Srše) Odločitev zagorskih občanov Včeraj so občani Zagorja ob Savi na referendumu od- ločili za uvajanje krajevnega samoprispevka za izgradnjo in preureditev šolskih pro- storov. Od 10.200 vpisanih vo- lilcev, je prišlo volit 8935 lju- di. Od tega je glasovalo za uvajanje samoprispevka 7206 občanov, ali 70,2 odstotka. Za včerajšnji referendum so v občini Zasrorje ob Savi lepo uredili 45 volišč. Razen tega so na mnogih poslopjih in ustanovah razobesili zasta- ve. Občani so prihajali na volišča že v zgodnjih jutra- njih urah. Z včerajšnjo odločitvijo so Zagorjani pokazali visoko za- vest in razumevanje za po- trebe šolstva. Zato lahko tr- dimo, da je bil včerajšnji re- ferendum dejansko samo- upravni dogovor delovnih ljudi oziroma občanov. S krajevnim samoprispev- kom, prispevki delovnih orga- nizacij in drugih virov, bo- do v Zagorju v prihodnjih petih letih zbrali skupno 476 milijonov S din. Preureditev in izgradnjo šolskih prosto- rov bo vodil poseben odbor, ki bo vsako leto dajal obra- čun svojega dela. Koroški borci med Solčavci v nedeljo je bila v Solčavi slovesnost, da je ljudje tega planinskega področja že dol- go ne pomnijo. Dvorana za- družnega doma je bila pre- majhna, da bi se udobno na- mestili vsi, ki so prišli, ta- ko domačini ispod Olj še ve, Raduhe in iz Matkovega ko- ta in vsi, ki so se pripeljali iz raznih krajev Slovenije ter z one strani meje. Praznik v Solčavi je imel več pomenov. Bila je 25. ob- letnica osvoboditve kraja, na- dalje zbor koroških borcev in proslava Dneva JLA. Pred- sednik krajevne organizacije ZB JOŽE PRUŠNIK je skrb- no zbiral besede, da bi mo- gel izraziti veselje občanov, da se po tolikih letih spet vi- dijo s svojimi borci. Tovariš PAVL.TE ZAVCER-MATJA2 je opisal bojno pot koroških partizanov, zlasti pa dan, ko so osvobodili Solčavo, ki je od takrat i>a do konca voj- ne ostala eno od središč par- tizanskega gibanja, od koder se je partizanstvo širilo čez alpske vrhove k, Dravi, do Velikovca in k Žili. V imenu zveze koroških partizanov z one strani meje je prinesel, pozdrave nekdanji borec pr-j ve koroške čete in sekretar' okrožnega komiteja za Koro-^l ško tovariš KAREL PRUš-j NIK-KAREL. d Otroci solčavske šole sol skupaj s člani domačega kul-''| turnoprosvetnega društva in ' graničarji pripravili pester : program s petjem, recitacija- mi, ritmičnim plesom. Sliša- ' li smo lahko tudi redek ljud- ski instrument — citre. Svečanost je bila zaključe- na z obdaritvijo enote JLA, ki straži mejo in tudi dru- gače najtesneje sodeluje v gospodarskem in kulturno- prosvetnem življenju kraja. Vojake so obdarili predstav- niki občinske skupščine iz Mozirja. In kot nekoč, z edino raz- liko, da se ni bilo treba ba- ti hajke, se je razvil v tem idiličnem gorskem kraju pravi partizanski miting. J.Kr. Odborniki potrdili nove cene za odvoz smeti v Celju Odborniki celjske občinske skupščine so na svoji šesti redni seji med drugim potr- dili tudi nove cene za odvoz smeti v Celju. Sklep so spre- jeli po burni razpravi in še potem z minimalno večino. Zakaj je pravzaprav prišlo do spremembe v ceni za od- voz smeti? Potem ko je svet za urbanizem, gradbene, ko- munalne in stanovanjske za- deve sprejel pobudo, da je treba razširiti območje, na katerem je odvoz smeti ob- vezen, se je pojavilo tudi vprašanje višjih stroškov za to nujno potrebno komunal- no uslugo in s tem višjih cen. Z razširitvijo območja se je v krog, kamor bodo vo- zili posebni avtomobili podje- tja Javne naprave, povečal za 722 hiš s približno 73.172 kva- dratnimi metri stanovanjske in 8294 kv. metri poslovne površine. Na novem območ- ju bodo morali stanovalci in ostali kupiti okoli 850 do 900 posod za smeti. Zaradi razširitve območja je podjetje kupilo tudi nov avto za odvoz smeti, poleg tega pa bo moralo na novo zaposliti pet delavcev. Tu so torej vzroki, zakaj je prišlo do novih cen, ki na videz pomenijo bistveni od- stop od starih, v resnici pa prav malenkosten. Tako "je nova cena za odvoz smeti za gospodinjstva 7 starih dinar- jev za kvadratni meter povr- šine, za ustanove prav tako 7 ter za gospodarske organi- zacije 10 starih dinarjev. Po- višanje cene prizadene samo ustanove, gospodarske organi- zacije ter zasebne lastnike stanovanjskih hiš oziroma za- sebne obrtnike, medtem ko prebivalci v stanovanjih Sta- novanjskega podjetja tega ne bodo občutili, niti plačevali. Po odloku, ki je še v veljavi, bremeni namreč strošek za odvoz smeti podjetje, ne pa nosilca stanovanjske pravice. -mb VEDNO VEČ DELOVNIH SPOROV Leta 1964 je ustanovil občinski sindikalni svet Trbovlje pravno posvetovalnico. Za lo se je odlo- čil zaradi naraščanja števila de- lovnih sporov. Pravna posvetoval niča je doslej obravnavala poleg delovnih sporov še pritožbe s po. dročja pokojninskega zavarovanja in prevedb pokojnin. Največ delovnih sporov je v de lovnih organizacijah s področja terciarnih dejavnosti, v industriji in rudarstvu. V Trbovljah pa do- slej še niso zabeležili delovnega spora na področju družbenih služb, pogostejši pa so v teh služ- bah spori glede osebnih dohodkov, dodeljevanja stanovanj itd. Uspešen tečaj Organizacija Rdečega križa v Tr. novljah je že dolgo znana po svo- jem uspešnem delu, zato ima med ljudmi tudi mnogo zaupanja in zvestih sodelavcev. Ena zadnjih akcij krajcvne.ca odbora RK v Tmovljah je bila organizacija tečaja za nego bolni, kov na domu. Tečaja se je udele- žilo 18 tovarišic, ki so bile zelo zadovoljne z organizacijo in pri. dobljenim znanjem. Pri organiza- ciji tečaja, ki ni prvi te vrste, »o pomagali še krajevna skupnost, prosvetDo društvo Zarja in Občin- ski odbor RK Celje. VSAK MESEC NOV MEDNARODNI DANCING PROGRAJM ob 23. uri, razen v nedeljo ZA DOMAČINE,- IZLETNl KE, POSAMEZNIKE IN SKUPINE HOTEL CELEIA v Celju ob glavni cesti Tovarištvo, neizmerno tovarištvo Na vse štiri strani naše domovine smo poslali nekaj pisem mladim fantom — vojakom s prošnjo, da nam na kratko opišejo, kaj so doživeli v novi sredini lepega, plemenitega, česar se bodo spominjali tudi v poznej- šem življenju. Njiliova pisma govorijo o velikem pono- su, da so postali vojaki ljudske armade, govorijo o to- varištvu in o odgovornosti do domovine. VOJAK DRAGO TR.\UNER iz slavonskega mesteca Virovi- tica piše med drugim: »Ko sem prispel v vojašni- co, so mi prijazni bodoči pri- jatelji stiskali roko v po- zdrav. V začetku me ie ne- koliko zmedla njihova prisrč- nost, saj so me sprejeli brez predsodkov in dvomov. Spre- jeli so me v družbo prijate- ljev najrazličnejših narodno- sti in poklicev, sprejeli so me kot brata. Tak sprejem me je zelo presenetil in osre- čil ter mi bo zato ostal za vedno v spominu. Letos sem tudi sam doča- kal sprejem bodočih mladih vojakov. Zato sem se potru- dil, da ti doživijo enako kot sam, pa ne da bi koga po- snemal. To so mi velela mo- ja čustva.« , MILAN KROFLIC IZ PO- STOJNE; »V armadi sem že 9 mese- cev. Življenje je tu lepo, pa tudi težko, posebno prve dneve, ko je vse mini; mini frizure, mini pKičitek in mi- ni izhod v mesto, kjer se sprehajajo dekleta v mini krilih. Vsekakor mi bo iz voja- škega življenja ostalo marsi- kaj v spominu, posebno pa vojaške vaje v Beli Krajini. Bilo je naporno, ko smo na položajih čakali »napadalca« do rane zore, vendar so mi moči vlivale misli, kako so se naši očetje borili v II. svetovni vojni proti sovraž- niku. PAVEL KOMERIČKI IZ POŽAREVCA: »Sredi julija je bilo, ko nas je kapetan postrojil in razložil našo nalogo. Oprtali smo si puške in puškomitra- Ijeze in odšli na strelišče. Šlo je za pravi preizkus na- šega znanja. Razpostavili smo puškomitraljeze, jih na- polnili in čakali. Kmalu za tem je sledilo povelje. Moč- neje sem stisnil svoj puško- mitraljez, nameril in sprožil. Sprožili so tudi moji tovari- ši. To je bilo ropotanja in na koncu presenečenje. Veči- na nas je dosegla odličen uspeh. V vojašnici so nas spet postrojiU ter nam pode- lili značke odličnega strelca. Tudi naš kapetan nas je po- hvalil in zaklical: »Odlično, tovariši!« Mi pa smo mu od- zdravili: »Služimo narodu!«. RUDOLF GRAČNAR, GO- RAŽDE: »Posebno začetni dnevi v uniformi so mi pomenili po- vsem novo življenje. Bilo je lepo, ker sem se vsak dan srečeval z novostmi. Toliko novega so pomenili mladi ljudje iz cele naše domovi- ne. Postali smo prijatelji in to prijateljstvo je lepo, saj se počutimo kot bratje. Sploh me je prve dni ob- dajalo nekam čudno čustvo. Ko sem prvič oblekel voja- ško uniformo, sem stopil pred ogledalo »Je to mogo- če? Saj sem čisto drugačen, jaz — Rudi!« Sem torej eden izmed tisočev, ki nam je naložena dolžnost bdeti nad našo tako težko priborje- no svobodo.« ANDREJ KUŽNIK, MOR- NAR Z BRIONOV »Desetarja Dragana Fuštar- ja iz okolice Karlovca niko- li ne bom pozabil. Njegov lik bo živel z menoj. Dragan je velik del svojega prostega časa preživel z menoj, ga po- svetil meni. Tudi pri vežbah in drugih vojaških opravilih je bil ob meni. Njegove to- ple besede in nasveti so mi vedno prišli prav, kakor da še sedaj slišim njegov glas: »Andrej, dobro si to napra- vil in zato nikoli ne odne- haj«. Tudi pri pouku mi je vedno pomagal, še zlasti, ka- dar nisem razumel kakšnega strokovnega izraza. Sprva sem se namreč bal, da zara- di jezika ne bom mogel ta- ko dobro shajati. Odšel sem v drugo enoto in spet dobil nove, dobre to- variše in prijatelje. Prav go- tovo mi bo najteže razi ti se z njimi — z Markom Sušo iz Knina, Miroslavom Kova- čevičem iz Valjeva, Bran- kom Cijanovičem iz Nikšiča, Vladimirom Gruikom iz Sen- te, Vladom Martinovskim iz Tetova in mnogimi, mno- gimi drugimi. TEDNIK — Uredništvo tn uprava Celje, Gregorčičeva 5, poStni predal 161. Orejuje urednlša odbot. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNIK — Časopis ]e ustanovil otu-ajru odbor SZDL Celje. Izhajal je Itot »Nova pou, »Na delot, »NaSe delo« (1945) Sot »Celjsfcl tednlkt (1948—1950) nato feot »Savinjsld vestnlk« (1950— 1954) In od 1955 ponovno kot »Ckjijsto tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine (3elje, La^o, Mozirje, Slovenske Konjloe, Sentjui pn Celju, Šmarje prlJelSah in Žalec. TEDNIK Izhaja ob četrtkih Izdaja: CP »DELO« — deltmia enota »Informacije — propaganda« (3elje Tisk tn kllSeJl: CP »DEIX3« Rokopisov ne vračamo CJena posamezne številke 60 par (60 starih din), letna naJX)6nlna 30 novih (3.000 starih) din, polletna 15 no»?m staoih) din, tujina 60 (6.000) Tekoči račun: 507-1 1230 — TELEFONI: Uredništvo 23-69, nmli oglasi In naročnine 31-09, ekonomska propaganda 30 8S. Radio Celje 20 09 TEDNIK