■MMUcivnUi |iusuue> — fu
Leto XXII., št. 64
<»» uiatve. •^juoijMji«. Cuceuujev« ■lica 9 — reietOD tt. tl-ZL. 81-2» 11-24
Aseraini oddelek: LJubljana. PucctnJ-jev» ollca ft — relelOD S12& Sl-2i e»ooruzmca Nove mes te; ujuDijanaaa
eesta it VJ Računi za Ljubljansko pokrajino pri postno čekovnem zavodu St. 17.749 za ostale kraje Italije Servizio Conti Corr Post No 11-3118_
____. v ..c.ri.3 i ui il	ut Jgta.
m ui Kr Italije ld inozemstva ima >	Pnbhllrtt* Italiana 8. A.
LJubljana, četrtek 19. marca 1?42'XX
Cena cent. 7®
Izhaja vsak Jan razen ponedeljke Naročnina znaSa mesečno Ur 15.— sa inozemstvo pa L. 22.80
Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva uUea Stev § telefon 31-22. 31-23 31-24
Rokopisi se ne vrača Jc
CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubblicita d) provenienza Italiana ed estera:
Unione Pabbliettš Italiana 8. A-Ifllano
OdMt napad pri Tmimiju
Uspel protinapad — Več angleških vojakov zajetih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil
je objavil J 8. marca naslednje 655. vojno poročilo:
Sovražni elementi so napadli neko postojanko vzhodno od Tmimija. Bili so takoj nanadeni in zavrnjeni ter so pustili v naših (rKah nekaj ujetnikov, med- njimi enega oficitja.
Letalske bitke nad Malto
Siockholm. 13 marca. d. Iz Londona javljajo, da je bilo v snočnjem komunikeju z Malte objavljeno, da so si v torek ves dan brez prestanka sledili nemški in italijanski letalski napadi na Malto. Napadi so bili usmerjeni v prvi vrsti na tamkajšnja britanska letališča in na lad-
je, pri čemer je bila povzročena tudi škoda vojaškega značaja V zvezi s temi napadi so se nad Malto ponovno razvile silne borbe med nemškimi letali tipa »Jun-kers« in »Messerschmitt« ter med britanskimi »Spitfireji« in »Hurricani«.
Kraljica in Cesarica med ranjenci
Rim, 18. marca. s. Kraljica in Cesarica je bila včeraj obiskala bolnišnico Rdečega križa Zanimala se je za vse ranjene in bolne oficirje in vojake. Ustavljala se .je ob posteljah ranjencev in vsakega posebej tolažila. Bolniki in ranjenci so dali svoji hvaležnosti izraza z ganljivimi ovacijami.
ij potopljenih eriškl obali
Razbiti sovjetski napadi na polotoku Kerču — Pri Tobruku potopljena angleška petrolejska ladja
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo:
Na polotoku Kerču so bili nadaljnji sovražnikovi napadi deloma zavrnjeni, deloma p3 razbiti s topniškim ognjem in obstreljevanjem iz zraka.
Na ostali vzhodni fronti je napadel sovražnik na posameznih mestih tudi včeraj z močnim' s'!ami brez uspeha.
V	časn od 15 do 17 marca je izgubil nasprotnik na vzhodni fronti skupno 131 oklopnih voz Sovir*«ke vojno letalstvo je izsr»hilo včeraj P? !efal. izmed teh 56 v bo^-h v zraku Pogrešamo eno lastno letalo.
V	severni Afriki delavnost izvidnikih oddelkov.
Na Malti so povzročili nodnevnl ln po-nočni napadi nemških letalskih sil velike požare in c?Jne ek=«'o7<"je na letališčih in nr;=*?»n?=k5h rapravah.
Na Sredozemskem mor.ln Je
podmornica vzhodno od Tobruka močno zavarovan ansr'e«kl konvoj in je potonila petrolejsko ladjo z 80C0 br.-rcg. tonami.
Ob ameriški obali so potonile nem^-e pnr!Tnorn;re 5 sovra5n'Ttovih tr^av^kih ladij s skppno fil br.-reg. tonami in obf»'r>o strašno la^io volne mn^narire Ze-d'n?eriih držav Pri tem se ie posebno odlikovala podr^omiea pod poveljstvom karana fregate Rosf;na,
Eno Izmed ang:lešk"h letal le Izvršilo podnevi v varstvu n;zkib oblakov voja-3ko nenč;nkovit napad na zapadno nemško ozemlje.
Ha£e sovjetske fTgssbe
Berlin. 18. marca. d. Dodatno k včerajšnjemu službenemu vojnemu poročilu so s pristojne vojaške strani v Berlinu obia-vili. da so v ponedeljek sovjetske čete silovito napadale postojanke ene izmed nemšk;h divizij severnovzhodno od Orla. Posebno močan napad je bil usmerien proti odseku, ki ca drži en sam nemški bataljon. Ne slede na hud snežni v'har rn oster mraz je nemški pehoti uspelo zavrniti vse sovražnikove narode. V ogorčenih borbah so imele sovjetske čete pred črtami te?a bataliona zelo hude izgube, ne da bi dosesle kakršen koli uspeh. Razen tega so izgubile tudi obilico vsakovrstnega lahkega in težkega orožja za pehoto.
Prav tako hude izgube so bile prizadete sovražniku v teku njegov;h napadov na po^toianke nemškeea armadnesa zbora v sredniem odseku vzhodnega bojišča. Od 5 do 12. marca so bili tu odbiti vsi so-vražn5kovi napadi. bodisi podnevi ali tv>-noči. Na nobeni točki ni boliševikom usrveio prodreti v nemške črte V tem raz-dobiu so sovjetske čpte samo v tem odseku i7eiibiie pad 5000 voiakov. dočim je več sto nadaiipjih sovražnikovih vojakov padlo v nemško ujetništvo. 32 sovjetskih tankov ie bilo bodisi uplenjenih bod;si uirčenih. Med niimi je tudi 16 podobno težkh toni^ov. Ve^ie število radaliniih tanVov je bilo v teh borbah poškodovan ih Med oct^iirn voinim plenom ki ie nadel v ppm5Ve roVe. ie večie š+pv*to stroipic, protitankovskih topov in metalcev min.
Berlin, :8. marca s. Ostra zima na vzhod, ni fronti, I-akor jo je omenil Hitler v svojem zadnjem govoru, tra-'a dalje, beleži »Lokal an^eiger«. Po poslednjih informacijah nemškega vrhovnega poveljništva se razvijajo r cibe še sedaj ob temperaturi 30 in več "stopenj pod ničlo in sredi silnih snežnih vihorjev. Kljub temu napada o boljševiki v množicah kakor v prejšnjih tednih in obupno prizadevajo, da bi izrabili poslednjo priliko, ki jo daje izredno huda in Jo'ga zima. da bi dosegli kakršno, koli odločitev na kateremkoli odseku ogromne obrambne fronte, toda nemške in zavezniške čete vztrajajo in n'ihova vztrajnost je prav tako velika kakor njihov pogum.
Po poroči:ih z vzhodne fronte so dosegli snežni viharji posebno v nekaterih odsekih prav te dni izredno silo in intenzivnost, kakršnih Jos ej še niso nikoli zabeležili in množica sovjetskih čet prehaja v neprestanih valovil v napade, čeprav jim Nemci pri tem prizadevajo ogromne izgube. Nemške letalske in oklopne sile, beleži list, one_
mogočajo sovražniku sleherni uspeh,' če-orav igra vse na zadnjo karto.
LetalsK1 general Quade je objavil v listu »Borsenzei ung« kratek pregled delovanja letalskih sil v sedanji zimi. v katerem opozarja, kaKr velika opora je bilo nemško letalstvo vojski v njenih obrambnih borbah, čeprav so bile vremenske okoliščine naravnost nemogoče. Skupine transportnih letal, ki morajo oskrbovati čete na prednjih postojankah, so imele posebno težavno nalogo. Njihovi podvigi so bili naravnost čudežni General Quade podaja tudi pregled leiovanja nemškega letalstva na drugih frontah in posebno ob Rokavskem prelivu tei zaključuje da je že samo iz podatkov o i-gubah, ki jih je sovražnik sam objavil, ra/vidna pojx>lna nemška letalska premoč lad sovražnikom.
Sanje angleške in ameriške propagande
Berlin, marca s. Ko zmanjka sovražni propagardi slelierir argument, s katerim bi mogla ohraniti grad svojih laži, piše 5>Zwolfuhrblatt« v daljšem članku, se zmerom loteva že obrabljenega argumenta o politični obnovi po vo ni, s katerim vsaj odvrača pozornost javnosti od porazov, ki si slede kthor veriga bodisi v vzhodni Aziji bodisi na oceanih. Prav te dni so v Angliji pričel, zopet govoriti o smešni razdelitvi evropskih držav v prilog enega ali drugega boljševiškega zaveznika, predvsem pa v prilog; Sovjetske zveze same. Tako se je te dni vprašal radijski komentator v Londonu, Fraser, čemu se Angleži sploh bore. in njtgov severnoameriški tovariš vValter D .ranty. bivši moskov^i poročevalec lista >Now York Times«. se je v reviji ■»Klick« vp-ašai. ali bo svet po vojni oolj-ši, kakor je sedanji.
Prav ta severnoameriška revija pa je ob istem čas i objavila evropski zemljevid, iz katerega sc razvidne velike okrnitve nem. ške državo Po Durent.yju, pravi berlin«i iist, bi Sovjetska zveza po vojni prestavila svoje meje daleč proti zapadu. V njen sestav naj rji se vključila cela vrsta doslej neodvisnih držav. Obnovljena Poljska bi obsegala v; hodno Rusijo in tudi ozemlje Gdauska. 3r.Ikar.ske dežele bi se organizirale prefi-'sem na račun Romunije. Obnovila bi se Habsburška monarhija, ki bi obsegala vsi alpsko ozemlje. Madžarsko m Bavarsko Na Sredn em vzhodu bi Iran in še nekatere druge države prešle pod sovjetsko ob'ast.
jZwolfuhrblatt« beleži, da že samo te razprave in zemljevidi dokazujejo absurdno fantaziram .e Angležev in Američanov. List opozarja, da je 18. februarja tudi angleški državni podtajnik Vansittart dejal, da brdo po vojni S*?!in, Churchill in Roosevelt poskrbeli, da se v primeru Nemči e nikoli več ne bo ponovila napaka, kakor se je napravila 1 1925. Drugi angleški in ameriški pol.tiki, pravi nemški list, so celo predlagali uničenje vsega nemškega indu-stri'skega kompleksa in vojaško zasedbo Nemčije za dobo vsaj 5 let. Vsega tega pa bi ne bilo treba niti omenjati, če ne bi s komunistični strani značllo najjasnejši dokaz onemogle jeze, ki tare sovražnika .spričo neprestanih porazov tako. da se mora tolažiti s to nesmiselno igro z ozeml i svojih nasprotnikov.
Napad angleških letal
na severno Francijo
Pariz, 18. marca. d. Tukajšnji listi javljajo, da so britanska letala 13. marca napadla z bombami mesto Hazebrouck v severni Franciji. Mesto je utrpelo precejšnjo gmotno škodo. Mnogo poslopij je bilo porušenih ali poškodovanih. Med civilnim prebivalstvom je bilo 18 ljudi ubitih in večje število ranjenih.
Novi japonski poslanik
na pati v Kujbišev
Hsingkiog 18. marca d. Včeraj je iz Hsingkinga v Mandžuriji odpotoval proti sovjetski meji novoimenovani japonski veleposlanik pr sovetski vladi v Kujbišivu, Naotake Vato Zanimivo je dejstvo, da so bile za Satcja v Harbinu zbrane velike množine /fvkovrstnega živeža, ki ga bo vzel s seio., v Sovjetsko zvezo. Med živežem je mnoge riža. vsakovrstnega svežega in kandirarega sadja, japonskega vina in viskija. 1 slanik Naotake Sato je bil pred i odhodom iz Hsinekmga v avdijenci pri • mandžursKem cesarju.
Japonska ofenziva proti Avstraliji
Silovito bombardiranje Port Moresbyja na Novi Gvineji in Port Darwina v severni Avstraliji — Japonsko vojno brodovje ob zapadni
obali Avstralije
Curih, 18. marca. Borba za Avstralijo je postala že neposredno pereče vprašanje. Najnovejše japonske operaeje se lahko smatrajo že za napad na avstralski kontinent. Avstralske radijske postaje so včeraj dopoldne v izrednih oddajah objavile vest. da se je pojavilo veliko japonsko brodovje, ki je ščitilo japonske oddelke pri izkrcavanju na Javi, zapadno od Avstralije. Po informacijah iz angleškega in ameriškega vira, je v tem brodovju večje število križark, nekaj nosilk letal in okrog 60 manjših vojnih ladij. Japonci so si med tem že uredili nova zasilna letališča na Novi Gvineji in na letališčih so že zbrali mnogo japonskih težjih in lažjih bombnikov, lovcev, izvidnikov in prevoznih letal. (Ultime Notizie.)
Stockholm, 18. marca. Iz Šanghaja je prispela brzojavka, po kateri se* je japonska ofenziva .proti Avstraliji pričela včeraj zjutraj. Močni oddelki japonskih čet so se izkrcali na raznih točkah severne obale avstralskega kontingenta. Trenutno še ni točnih vesti o teh operacijah, dosedanja poročila pa jih označujejo za zelo obsežne, tako da segajo od enega do drugega konca severnega obalnega loka Avstralije.
Tudi v Melbourne so prispele iz severnih pokrajin vznemirljive vesti o ogromnem japonskem brodovju. sestavljenem '"z težkih in lahkih križark. nosilk letal in ru-šilcev, ki so ga opazili včeraj dopoldne v bližini avstralske obale in ki je spremljalo izredno mnogo prevoznih in tovornih ladij s četami in vojnimi potrebščinami Po zad-nj h vesteh je japonsko brodovje sestavljeno iz 14 križark, 6 nosilk letal in 56 rušilcev ter drugih ladij. Cele vrste japonskih konvojev, ki so jih opazili popoldne v vodah okrog Timorja v Toreški ožini, na Alpurskem morju in v bližini avstralske obale, se pomikajo proti kontinentu. (Piccolo.)
Proti Moresbyju
Tokio, 18. marca, fri^mei) Japonski glavni stan je v sredo dopoidne objavil, da so japonske letalske in pomorske sile v teku svojih napadov na Port Moresby 13. "marca sestrelile 11 sovražnih letal, dočim so istočasno bombniki japonske vojne mornarice izvršili slovite napade na utrdbe treh okoliških otokov, Istega dne so bombniki japonske mornarice preletel; severne in osrednje dele Avstralije, kjer so sestrelil; odnosno na tleh uničili še nadaljnjih 14 sovražnih letal.
Šanghaj, 18 marca. s. Zadnje vesti o japonskih operacijah na Novi Gvineji kažejo, da so pričele japonske čete naglo prodirat-' po kopnem proti Port Moresbyju Po še nepotrjenih vesteh so se japonski odde'ki izkrcali v neposredni bližini Ma-danga.
Curtin o japonskem napadu na Port Darw in
Šanghaj, 18. marca. d. Avstralski min. predsednik John Curtin je včeraj po poročil, h iz Canberre omenil nekaj podrobnosti o velikem japonskem letalskem napadu na Port Darvvin pretekli ponedeljek, Curtin je priznal, da je bil japonski letalski napad usmerjen izključno le proti vojaškim napravam luke Port Darwin in da so japonski bombniki merili predvsem' na naprave in objekte avstralskega letalstva. Curtin je nadalje tudi priznal, da je bila povzročena škoda na raznih poslopjih, zanikal pa je, da bi bila zadeta tudi na tleh razmeščena letala. Po njegovi izjavi sta bila dva moža pomožn h letalskih čet ubita, 11 pa ranjenih. Nadalje je avstralski min. predsednik sporočil, da je bil napad japonskega letalstva izvršen v dveh zaporednih valovih, v katerih je napadalo po 7 bombnikov hkrati. Vseh je bilo vrže-n h približno 100 bomb. Japonska letala so metala bombe iz znatne višine. Na koncu je Curtis še zanikal govorice, da bi bili Japonci izkrcali zopet kake nove čete na Novi Gvineji.
Šanghaj, 18 marca. d. Iz Canberre javljajo. da je bil tudi včeraj dan letalski alarm v luki Port Darvvin ter v luki Mo-resby. da pa japonska letala nobenega izmed obeh mest niso bombardirala. V Port Darvvinu je bil prvi letalski alarm ob 11 dopoldne in je trajal 15 minut. Tudi med drugim letalskim alarmom, ki je trajal 20 minut, ni bilo opaziti nad mestom nobenih japonskih letal. Luko Port Mo-resby je po poročilu iz Canberre preletelo samo eno japonsko letalo, ki pa mesta ni bombardiralo.
General Mac Arthur zapustil Filipine
Buenos Aires, 18. marca. d. Iz Washing-tona javljajo, da je v torek ameriško vojno ministrstvo objavilo, da je vrhovn; poveljnik ameriških čet. ki so se borile na polotoku Batangu na Filipinih, general Mac Arthur. opustil nadaljnjo obrambo tega poslednjega ameriškega oporišča na Filipinskem otoku ter je bil imenovan za vrhovnega poveljnika zavezniškh čet v Avstraliji. \Vashingtonsko poročilo pravi, da je general Mac Arthur že dospel v Avstralijo.
Buenos Aires 18 marca d. Iz Wa?hing-tona javljajo, da je Roosevelt včeraj izjavil predstavnikom tiska v zvezi z me-nov-iem general ]viac Arihurja za novega vrhovnega poveljnika zavezniških
kopnih sfl ▼ jugozapadnem Pacifiku, da obsega področje, ki spada pod njegovo poveljništvo, ves prostor vzhodno od Singapura. Roosevelt je nadalje izjavil, da bo danes predložil kongresu predlog za odobritev kredita nadaljnjih 17 in pol milijarde dolarjev, ki jih ameriška vojska potrebuje za izgradnjo svojega letalstva.
šanghaj, 18. marca. d. Iz Canberre javljajo, da je avstralski obrambni minister Forde danes objavil prihod ameriškega generala Douglasa Mac Arthurja v Avstralijo. Min. predsednik Curtin je nadalje sporočil prihod ameriških čet v Avstralijo in je pripomnil, da gre za edinice kopne vojske. Pripomnil je, da bodo ameriške čete »prispevale k vzpodbujanju poguma Avstralcev«.
Tokio, 18. marca. (Domei) Na današnji tiskovni konferenci je službeni zastopnik informacijskega urada omenil tudi beg poveljnika ameriških čet na Filipinih generala Mac Arthurja v Avstralijo. Hori je izjavil, da je ameriška vlada dovolj pre-vejana, da je našla za beg generala Mac Arthurja dobro opravičilo v tem. da ga je imenovala za zavezniškega vrhovnega poveljnika v jugozapadnem delu Pacifika. Hori je k temu pripomnil, da je edina presenetljiva točka pri begu ameriškega poveljnika s Filipinov ta, da so v Zedinjenih državah smatrali Mac Arthurja za nekakšnega ameriškega heroja, prepričani, da bo branil Filipine do zadnjega V resnici pa je samo eden v vrsti številnih zavezniških poveljnikov, ki so zapustili svoje moštvo in poverjene jim oborožene sile, kakor so zapustili tudi ljudstvo, čegar zaščita jim je bila poverjena. V tej vrsti so bili generali Popham. Bennett in Harf Hori je še pripomnil, da je pač neroden položaj za tistega, ki je izpostavljen napadu docela zapustil nedolžno prebivalstvo, ki mora potem samo trpeti posledice vojne.
šanghaj, 18. marca d. Iz Melbourna javljajo, da je bil sedanji poveljnik ameriških sil V Avstraliji general George H. Brett imenovan za poveljnika ameriških sil v jugozapadnem delu Pacifika in hkrati za vrhovnega povoljnika vseh zavezniških letalskih sil na tem področju.
Japonsko nrodiranje v Birmi
Rim, 18. marca. Japonske čete, ki so prodrle preko lrra\vadyja. so včeraj zavzele Rassein. ki ima 60.000 prebivalcev. Čepriv je od morja oddaljen kakih 100 km. ima ob reki vendarle veliko, pristanišče, ki je z globokimi prekopi povezano z morjem. Vse področje okrog Basseina je bogata pol'c-dč-'s.ka pokrajina, iz katere izvažajo mnogo riža Japonske siile seda i žc popolnoma <-b-vladujejo Martabansiki zaliv in so pričele prodirati v območje Bengalskega zaliva. Obenem s prihodom japonsike vojske v Bas.se m poroča io tudi o w>iavu japonskega nrod^v-ja v Bengalskem zalivu med Bassein>m in
Andamansikim otočjem. Kalkuta je fc na
pol evakuirana. (Piccolo.)
Uspehi japonskih podmornic ob Indiji
Tokio. 18. marca. s. Včeraj popoldne Jo japonski glavni sitan objavil naslednji komunike:
Japonske podmornice, ki operirajo ob obalah Indije in Birme, so prizadele sovražnemu prevoznemu brodovju hude udarce. Do 16. marca so potopile nad 81.000 ton sovražnega brodovja. Potopljenih je bilo 11 sovražnih ladij, med njimi dve pomožni kri-žarki s sikupno 6500 tonami, nadalje dve petrolejski ladji z 20.000 tonami v kolumbijskih vodah, tri pomožne križarke s 24.000 tonami m ena 7000tonska petrolejska ladja v bližini Madrasa ter končno dve pomožni križarki z 19.000 tonami m ena 5000tonsks ladja v bližini Ranguna.
Japonski listi danes komentirajo rezultate. ki so jih podmoTniške sile dosegle r Bengalskem zalivu, in ugotavljajo, da japonske oborožene sile ogražajo sovražnika že neposredno pred njegovimi na;večjimi lukami. Tudi na Cejlonu se Angleži ne čutijo več varne pred japonskimi podmornicami in se zato silno utrjujejo Največja nevarnost pa je nastala za petrolejske ladje, ki vzdržujejo zveze s Perzijskim zalivom. Angleži, ki so svoj čas obvladali vsa morja, so sc znašli v obupnem položaju. Od rta Dontre v Katarandiji do Sumatre razvijajo japonske podmornice intenzivno delovanje in potapljajo sovražne ladje, tako da je plovba zanje postala na tem področju že docela nemogoča. (Ultime Notizie.)
Pogajanja indijskih knezov s Crippsom
Šan<*ha.i, 18. marca. d. V zbornici indijskih knezov, ki zaseda v New Delhiju, je bil osnovan poseben po-dndbor. ki mu je bila poverjena naloga »obravnavati zadevo z angleškim ministrom sirom Staffordom Crippsom«. Kakor jav<lJajo iz New Delhija, bodo razgovori med Staffordom Crippsom in tem pododborom po vsej priliki v Delhiju. Značilno pri vsem tem je. da osnovani pododbor v zbornici knezov nima pooblastila defnitivno sprejeti kakršnih koli predlogov ministra Crippsa, marveč jih sme samo vzeti na znanje in poročati o njih zbornici indijskih knezov, ki bo o predlogih nadalje odločala.
Kitajska unrava v Kantonu in Tiencinu
Nanking, 18. marca. s. V smis/lu sklepov
"anonc«ke vlade z dne 8. februarja, da se angleški koncesiji v Kantonu in Tiencinu prepustita v upravo nacionalni kitajski vladi v Nankingu. bodo zas+opn;ki nankinsSce vlade prevzeli oblast v teh koncesijah ob koncu marca. Ob tej priliki bodo priredili posebne svečanosti, pri katerih bosta nan-kinško vlado zastopala zunanji minister in generalni tajnik pravosodnega ministrstva.
Pomorska vojna ob obalah Amerike
Izdiham na Atlantiku se pridružujejo izgube na Pacifiku, ki so jih povzročile japonske podmornice
Tokio, 18. marca. s. Listi objavljajo prvo bilanco izgub, ki so jih japonske podmornice prizadele ameriški trgovski mornarici vzdolž ameriške obale. Doslej je bilo potopljenih skupno 160.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. Po večini so bile ameriške ladje potopljene v severnoameriških teritorijalnih vodah. Na ta način je bil prizadet silen udarec pomorskemu prometu nad severno in južno Ameriko. San Francisco je glavna luka na vzhodnem Pacifiku in »Asahi Šimbun« beleži, da . je bil ta udarec za Severno Ameriko posebno hud spričo vseh porazov, ki jih je doslej doživela na južno-zapadnem pacifiškem področju.
Santiago de Chile, 18. marca. s. V bližini Nevv Yorka je bila potoljena čilska tovorna ladja »Tolien«.
Buenos Aires. 18. marca. d. Iz Santiaga (C;le) javljajo, da se je snoči sestal k posebni seji čilski vrhovni obrambni svet pod predsedstvom obrambnega ministra Juvenaal Hernandeza, da prouči slučaj potopitve č;lskeca parnika »Tolten«. O seii. ki ii je prisostvoval tudi zunanji minister Juan Batista Rosetti skupaj z vrhovnimi voiaškimi šefi, ni bil objavljen nikak službeni komunike. Zvedelo se je. da so na seji obravnavali v prvi vrsti vprašanje nevtralne nlovbe v vodovju, ki spada v voino področje.
Santiago, 18 marca. d. Čilska vlada je snoči odredila, da morajo v bodoče vse č'lske trgovske ladje v vsakršnih okoliščinah pluti ponoči z vsemi predpisanimi signalnimi svetilkami ne glede na nasprotne odredbe, ki bi utegnile izvirati s kake druge strani. Ta odlok je izdala čilska vlada V zvezi s službeno objavo ameriškega mornariškega urada, da je treba potopitev čilskega tovornega parnika »Toltena« ob obali Zedinjenih držav pripisovati dejstvu, da je »Tolten« ameriški patrolni parnik pozval, naj u.easi svoje signalne luči. zaradi česar ga ni bilo m o? oče več prepoznati za nevtralno ladio. Nadalie ie č;lska vlada naročila oa-ro^rodarskim podietiem. nai še povečajo vel;kost na obeh 1'd'iskih bok;h naslikanih narodnostnih znakov in naj ponoči posebno razsvetle zastave na jamborih.
Buenos Aires, 18. marca. d. V Monte-
videu je bilo včeraj službeno objavljeno^ da je bil v bližini otoka Haiti potopljen urugvajski 5785tonski parnik »Monte-video«.
Buenos Aires, 18. marca. d. Kapitan potopljenega urugvajskega parnika »Monte-video« je podal včeraj nekaj podrobnosti o nesreči urugvajskega trgovskega parnika, ki ga je 8. marca neznana podmornica torpedirala pri Haitiju. Dejal je, da se je moštvo rešilo v čolne, ki pa so kasneje izgubili medsebojno zvezo. Trije člani posadke s kapitanom vred so se rešili na nizozemski parnik »Telammond« in pristali v luki Jeremie na Haitiju. O ostalih mornarjih, ki so bili na drugem reševalnem čolnu, ni ničesar znanega
V Montevideu je bilo obenem objavljeno, da je urugvajski obrambni minister Alberto Guani naročil poveljnikom vseh urugvaj skih trgovskih ladij, da naj do nadaljnjih ukrepov, dokler ne "bodo organizirani konvoji, ne zapuščajo luk.
Stockholm, 18. marca. s. Švedsko poslaništvo v Washingtonu je brzojavilo švedskemu zunanjemu ministrstvu, da je bila na Karaibskem morju potopljena 4500tonska tovorna ladja »Skane«, last neke gotoborške paroplovne družbe. Posadko 31 mož so rešili.
Severnoameriške čete v Venezueli
Buenos A'res, is. marca. Na otočju Cu_ racao ln / ruba so se izkrcali severnoameriške čete. Na otokih je biio proglašeno vojno stanj0 Oddelki ameriške vojske so se izkrcali tudi v Guairi in so od tam krenili proti Caracasu. Severnoameriški oficirji, ki vodjo te operacije, so bili vključeni v venezuelsko vojsko. (Piccolo.)
Lord Beaverbrock bo odpotoval v Ameriko
Stookholm, 18. marca. d. Kakor se je zvedelo s pristojnega mesta v Londonu, bo britanski minister za vojno proizvodnjo lord Beaverbrook v kratkem odpotoval v Zedinjene države. Podrobnosti e njegovi misiji še niso znane.
\
...	»JUTRO« št. 64	.
Navadna obroka kruha in moke skrčena
Dodatki za vse tri vrste delavcev ostanejo nespremenjeni
etrtek 19. JU. 1Q42-Xy_-
C0iB0darst¥0
Italijansko-nemški trgovinski sporazum
Ljubljana, 18. marca
Ekscelenca Visoki Komisar za Ljubljansko pokrijino je odločil, da naj se sklep medmlnistn- U ega odbora o novem obroku kruha in ir.eke takoj izvede tudi v tej po-krajinL
Zato bodo počenši z 18. t. m. obroki kruha, krušae Id koruzne moke, ki se dobijo na navad.ie živilske nakaznice, zmanjšani na 150, odnosno na 130 in 225 gramov.
Višina doeatkov za vse tri vrste delavcev ostane nespremenjena. Nespremenjena ostaneta tudi obroka priznana zavodarjem in nosečim ženam v višini 300 gramov kruha na dan.
Vojaško vojno sodišče H. Armije, odsek Ljubljana, je na svojem zasedanju 14. marca L 1. razpravljalo o naslednjih kazenskih zadevah:
Kane Ignacij, pok. Antona tn pok. Marije Petrovčič iz Verda pri Vrhniki, delavec, istotam bivajoč, je bil obtožen, da je 17. II. 1942. na Vrhniki razžalil čast in dostojanstvo narednika Maria Manfiolettia s tem, da ga je objemal, poljuboval ln trepljaj po spolovilih. Obsojen je bil na 4 mesece zapora, toda kazen se mu odloži za pet let.
Oblak Jakob, pok. Jurija in Marije Plati-ša iz Polhovega Gradca, bivajoč v Gorenjem Logatcu, je bil obtožen, da je imel v svojem domu brez dovoljenja oblasti puško tipa Manlicher s pripadajočo municijo. Dobil je dve leti zapora.
Gal Vladimir, pok. Vladimirja ln pok. Angele Budva, rojen v Cmureku, bivajoč v Tržišču pri Mokronogu, je bil obtožen sodelovanja v neki prevratni organizaciji. Bil je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
Zrimšek Ivan, sin Ivana in Marije Grum iz Bizovika, bivajoč v Dobrunjah, je bil obtožen, da je 24. februarja 1942 skušal oditi iz Ljubljane brez potrebnega dovoljenja.
Berlin, 13. marca. s. V krožku tujega tiska je neki visok uradnik nemškega gospodarskega ministrstva včeraj pred večjo skupino tujih novinarjev podal nekatere zanimive izjave o značaju sedanje nemške industrijske proizvodnje in o ukrepih za nadaljnji razvoj industrijske gospodarske tehnike po vojni.
Ugotovil je, da so skoraj vse proizvajalne energije Nemčije sedaj v službi vojnih tovarn in je poudaril, da v nasprotju z nekaterimi tendencioznimi vestmi sovražne propagande, po katerih nemška vojna industrija kljub vsem naporom ne more zadostiti zahtevam oboroženih sil, ta industrija ne krije samo popolnoma vojne potrebe, temveč proizvaja nekatere izdelke, ki bi jih smatrali v sovražnih državah brez nadaljnjega tudi v normalnih časih za izvenvojno proizvodnjo. Nemčija ne naznanja naprej mogočnih številk, ki se zde, da so samo na papirju. Zadovoljuje se proizvajati na tihem, toda morda z neslutenim ritmom. Naravno je, da se pri današnjem stanju notranji trg kakor tudi prijateljske države in odjemalke Nemčije zavedajo nekih omejitev, ki so potrebne tembolj, če pomislimo, da se sedanja borba Nemčije in njenih zaveznikov ne tiče samo bodočnosti Nemčije, temveč bodočnosti vse Evrope. Kljub temu je nemški izvoz v mnogih panogah še aktiven in zlasti v onih panogah, ki so direktno ali indi-rektno v pomoč gospodarstvu prijateljskih držav v naporu za dosego skupne zmage.
Govoreč nato o povojni gospodarski ureditvi, je visoki nemški uradnik ponovil znano načelo, ki so ga izrazili že večkrat voditelji nemškega gospodarstva, da Nemčija ne namerava biti varuh gospodarskega delovanja drugih držav, zlasti ne sosednjih, temveč da hoče zajam-čiti tem gospodarstvom popolno avtonomijo in podpirati plodno sodelovanje med gospodarskimi silami v obojestransko korist. Odgovarjajoč na nekatera vprašanja glede povojnega razvoja sedanjega nemškega proizvodnega organizma ni izključil možnost, da bo v bodoče sprejeta neka oblika centralizacije industrije vsaj določenih kategorij velike industrije, dočim bo značaj srednjih in manjših proizvajalnih organizmov ostal nespremenjen z obrtništvom yred. Ob zaključku je ome-«1 velike prednosti, ki jih bo jinela po
Iz tega sledi, da bodo vsi posebni boni
za kruh ali moko, ki so bili izdani zavodskim družinam, počenši % 18. t. m. upra-vičevale do prejema v njih naznačenlh količin, zmanjšanih za eno četrtino.
Da se f ieprečijo zlorabe in prevare, je bil vsem občinskim preskrbovaladm uradom dan nalog, da do 18. t. m. pri detajli«tih, pekih in zadrugah poberejo vse odrezke 'n vse bone, Ki so bili izkoriščeni do vključno 17. t. m. te; jih pošljejo takoj Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu.
Odrezki bi boni, ki so bili izkoriHenl pred 18. t. m. in bi jih Pokrajinski prehranjevalni zavod do 20. t. m. ne prejel, bodo veljali le za nakup skrčenih obrokov.
Obsojen je bil na 15 dni zapora in 100 lir globe.
Megoč Ivan, sin Gregorja in Magdalene Bregar, rojen v Motniku in tam bivajoč, ter Cimerman Adolf pok. Josipa in pok. Josipi-ne Novak, roj. v Ljubljani in tam bivajoč, sta bila obtožena prisvojitve vojaških predmetov, in sicer: Megoč je imel doma bivšo jugoslovensko bluzo, Cimerman pa sabljo, bajonet in nekoliko patronov. Prvi je bil v odsotnosti obsojen na mesec dni zapora, drugi pa na mesec dni zapora in na 200 lir globe z dodatkom, da se mu nastop kazni odlaga za 2 leti.
Majer Josip, sin Josipa in Marije Jenko, roj. v Ljubljani in tam bivajoč, in Košanc Leopold, sin Alojzija in Frančiške Bezlaj, sta bila obtožena, da sta v Ljubljani bila člana nekega prevratnega društva, naperjenega proti obstoječemu političnemu in socialnemu redu. Majer je bil obdolžen, da je bil organizator prevratnega gibanja OF ter rajonski zaupnik in poveljnik rajona pri Sv. Jakobu, Košanc pa, da je tvoril zvezo med drugimi člani organizacije. Majerja so obtožili tudi, da je odobraval umore Slovencev, ki so naklonjeni Italijanom. Oba sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov.
vojni nemška industrija, zlasti po odpravi birokratičnih oblik pri nakazovanju in razdeljevanju surovin. Te oblike so danes neobhodno potrebne zaradi stroge kontrole, ki jo zahteva sedanje stanje.
Poplave Dunava
Budimpešta, 18. marca. s. Vode Dunava, ki preplavile veliko podrete oorednje Madžarske in zlasti okolico Segedina so se pričele umikati. Z lodolomilci so na Dunavu razbili led, ki se je nakopiči*! v ožinah, in je pričeila voda hitreje odtekati. Komisariat za poplave je odredil izpraznitev nekaterih vasi južno od Budimpešte, v okoMci Sosedina pa je položaj vendarle še zelo resen. Tam stoji izven dunavskih bregov okrog 50 milijonov kubičnih metrov vode Avtomobilska cestar ki veže Segodin s. pokrajino' OTistran Dunava. je pono'noma pod vedo. Prometne zveze s Segedinom so sploh v veliki nevarnosti. Čete in inženjerski odde'ki še zmerom pomagajo prebivalstvu pri izseljevanju iz poplavljenih krajev.
Madžarsko-hrvatski razgovori
Zagreb, 18. marca. s. V Zagreb je prispela posebna madžarska delegacija, kj ss bo z zastopniki hrvatske vlade pogajala o ureditvi nekaterih vprašanj, ki se tičejo obeh držav. Pogajanja bodo trajala približno teden dni.
Protižidovski ukrepi v Bolgariji
Sofija, ig. marca d. Bolgarska vlada je izdala odlok, ki z veljavnostjo od 17. marca prepoveduje vsem na bolgarskem ozemlju bivajočim Židom nadal;'nje udejstvova-nje v svobodnih poklicih. "Bolgarski 2idje se bodo le na podlagi posebnih dovolilnic smeli do nadaljnjega udejstvovati na področjih, ki so priznana sicer le osebam arij-skega pikolenja.
Novi gen. tajnik
HHnko ve stranke
Bratislava, 18. marca. d. Tu je bilo objavljeno, da je bil za novega generalnega tajnika Hlinkove slovaške ljudske stranke imenovan član slovaškega parlamenta Aladar Kociš.
= 2
Napad bombnikov
na turško mesto Millas
Ankara, 18. marca d. Anatolska agencija potrjuje službeno vest o bombardiranju anatolskega mesteca Mlilaaa v jugozapad-nem delu Anatolije v bližini luke Izmira. Turške oblasti so takoj uvedle preiskavo o bombnem napadu, ki je v turški javnosti zbudil največje ogorčenje. Dasi preiskava fie m zak Jučena, se mora smatrati kot po-vaefn gotovo da so bile bombe na omesnje_ no mestece vržene v zvezi z britanskim letalskim napadom na cilje v italijanskem Dodekanezu Kot gotovo se tudi mora sma_ trati, da ao bombe na Millas metali britanski bombniki Glede na dejstvo, da je bombardiranje anatolskega mesta sledilo neposredno po napadu sovjetskih podmornic na turške ladje na črnem morju, je razumljivo, da	v ogroženih turških predelih med prebivalstvom velika vznemirjenost.
Švedsko odfikovanje
maršala Mannerheima
Helsinki, 18. marca s. Na Finsko je prispel švedjid princ Gustav Adolf skupno s posebno švedsko vojaško delegacijo. O priliki svojega obiska bo izročil maršalu Man-nerhelmu najvišje švedsko vojaško odlikovanje, ki ga je kralj Gustav podelil finskemu marčalu.
Finski tisk izraža veliko zadovoljstvo nad tem obiskom ln naglaša, da je bil redkokdaj odlikovan z velikim križem reda mečev 1. razreda. Poslednji odlikovanec je bil Napoleon m. Princ je z vojaško delegacijo že včeraj prispel v finski glavni stan. Ko 1e Mannerheimu izročil odlikovanje, je imel kratek govor, v katerem mu je čestital. Politični krogi poudarjajo, da si je treba to odlikovanje razlagati v smislu nadalsm'ega zbližanja med obema državama.
Huda letalska nesreča
v Južni Afriki
Lizbona, 18. marca. s. Na letališču Henil-worthu blizu Capetowna je nastala huda letalska neteča. Dve letali sta v zraku trčili skupaj in sta treščili na tla. Sedem južnoafriških pilotov in trije angleški letalci ter dva civilista so se ubili. Eno letalo je padlo na neko poslopje tako. da se je vnelo zaporedoma več hiš. Drugo letalo je padlo na neko šolo in je bilo več učiteljev in šolskih otrok ranjenih.
Nemško-švedska
trgovinska pogodba
Stockholm, 18. marca. s. Pravkar so se * srečno zaključila trgovinska pogajanja med Nemčijo in Švedsko. Po pogodbi, ki je bila včeraj podpisana, bo Švedska dobavila Nemčiji celulozo, 50.000 ton umetne svile, 40.000 ton papirja in večje množine sulfatov.
Ob desetletnici mandžurskega cesarstva
Tokio, 18. marca s. Mikado je sprejel včeraj v f->t ebni avdijenci mandžurskega min. predsednika Cangkinghuja, ki mu je v zvezi z 10 obletnico mandžurskega imperija iziočil posebno poslanico mandžurskega vladarja. Takoj nato je mandžurskega državnika sprejeli tudi japonska vlada, rlca. Manažurski min. predsednik je ostal na dvoru tud' pri obedu, ki so se ga udeležili imperialni princi, japonski min. predsednik, zunanji minister in druge osebnosti. Mandiurrki min. predsednik je izročil japonskemu vladarju tudi darove, ki jih Je prinesel iz Mandžurije. Japonska cesarica se je brzojavno zahvalila mandžurski vladarski dvojici za poklonitev in za darove.
Tečaj za občinske tajnike
Tečaj za pouk o vodenju registra prebivalstva se prične v petek, dne 20. t. m. ob d. dopoldne.
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek, 19. marca ob 14.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene od 10 lir navzdol.
Ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Petek, 20. marca: Zaprto. Sobota, 21. marca cb 17.30: Lepa pustolovščina. Red B. Nedelja, 22. marca ob 14.: Jurček. Mladinska igra. Premiera. Izven.
Ob 17.30: Človek, ki je videl smrt. Izven. Znižane cene od 12 Ur navzdol. Praznik sv. Jožefa v Drami. Ob 14. ponovi Drama Golievo mladinsko igro »Princeska in pastirček«. Zabavno dejanje, v katerem nastopajo slikoviti, »junaški« veterani, medvedki, zajčki, ubog pastirček in njegova zaščitnica. dobra in lepa princeska in še mnogo drugih, pripravijo mladini in tudi odraslim užitka polne ure. Za to predstavo so cene znižane od 10 lir navzdol. — Zvečer ob 17.30 ponove Cenzato-vo salonsko komedijo »Zaljubljena ženas, v kateri nam avtor pokaže boj žene in ljubice za ljubezen moža, ki neodločen koleba med obema. V glavnih vlogah: Sever jeva, Vida Juvanova, Nablocka, J. Boltarjeva, Nakrst, Gregorin. Za predstavo so cene znižane od 12 lir navzdol.
Pavel Golia: »Jurček«. V nedeljo 22. t. m. bo v Drami premiera mladinske igre »Jurček«. ki jo je napisal Pavel Golia. Igra slika čudežne dogodivščine dečka Jurčka, ki jih doživlja v družbi treh popotnih godcev. Mnogo zabave bo pripravil mladini cirkus »Čudež« s kamelo in ODico, prav tako ji bodo ugajali tudi poosebljene naravne sile Veter, Nevihta. Snežak, gozdni mo-žički in drugo. Scensko glasbo je kompo-niral Bojan Adamič.
OPERA
četrtek, 19. marca ob 14.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
Ob 17.30: Don Pasquale. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Petek. 20. marca ob 17.: Orfej in Evridika. Red A.
V četrtek, na praznik, bosta v Operi dve predstavi in sicer popoldne ob 14. opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« v sledeči zasedbi: župan — Zuoan. Lenka, njegova hči — Barbičeva, Fieldova — Japljeva, Klement — B. Sancin. Riba — M. Sancin, Tome — Janko, Maruša — Po-ličeva, sluga — Rus, godec — Simončič. Dirigent R. Simoniti, koreograf ing. Golovin. — Zvečer ob 17.30 bodo peli Donizetti-jevo komično opero »Don Pasquale«. Peli bodo: Pasquala — Betetto. Malatesta — Janko, Ernesta — Sladoljev. Norino — Mlejnikova, Notarja — Jelnikar. Dirigent A. Neffat. režiser R. Primožič.
Abonenti reda A bodo imeli v petek 20. t. m. ob 17. v operi predstavo Gluckove opere »Orfej in Evridika« v sledeči zasedbi: Orfej — Golobova, Evridika — Vidalijeva, Amor — Kušejeva. Dirigent D. Zebre, režiser C. Debevec, zborovodja R. Simoniti, koreograf ing. P. Golovin.
Kakor smo že poročali je bila 13. t m. med Italijo in Nemčijo sklenjena vrsta sporazumov, ki urejujejo gospodarsko in finančno sodelovanje med Italijo in Nemčijo do konca leta 1942. K sklenitvi teh sporazumov je minister za izmenjave in valute Eksc. Riccardi v posebni izjavi pojasnil naslednje:
Italijansko in nemško gospodarstvo se skladno in solidno dopolnjujeta po vojnem načrtu za isto stvar in za isto zmago. Vse kar je Italija mogla dati, je brez egoistič-nih misli dajala, da se le ni oslabilo zato naše notranje gospodarstvo, da se ni kratila naša pripravljenost za vojno in da se ni vzemalo bl^go, ki omogoča krepitev trgovinskih zvez z ostalimi evropskimi državami. Enako odkritosrčno je ravnala Nemčija v razmerju do nas. Tako so bili izpopolnjeni gospodarski odnošaji med obema velikima državama, ki sta že dolgo in trdno vpreženi v vojno, katere izid bo spremenil geopolitično obličje zemlje. Ne gre le za promet blaga, temveč tudi za prevoz, plačilni promet, industrijsko sodelovanje, oskrbo ostalih dežel, vojaško pomoč v finančnem in industrijskem pogledu, za izmenjavo delavstva in za skupne ureditve raznih ozemelj itd. To sodelovanje bo izoblikovalo os kot vedno popolnejše orožje vojne sile in gospodarske solidarnosti kontinenta v okviru novega reda.
Sporazum se tiče zlasti tudi surovin. Italijansko gospodarstvo ima tekstilne, kemične in industrijske surovine, ki so nepogrešljive za vojno in s katerimi lahko oskrbuje tudi industrijo našega velikega zaveznika. Tako prispeva Italija v mejah svojih možnosti k oskrbi Nemčije s surovinami. V smislu vzajemnosti evropske celine in načrta za gospodarsko ureditev Evrope bo Italija pospeševala tiste panoge kmetijstva in rudarstva in industrije, s katerimi lahko prispeva v ta namen. Tudi na področju živil je naša vzajemnost popolna. Vse tisto, kar ni strogo nepogrešljivo za prehrano italijanskega naroda in kolikor ni neobhodno potrebno za izravnavo trgovinske izmenjave z drugimi državami je zagotovljeno Nemčiji. Kontigenti za izvoz vrtnih pridelkov, sadja, suhega sadja, konzerv in drugih živil v Nemčijo so na novo določeni in pomenijo za prehrano prijateljskega naroda močno oporo, pri čemer je posebej poudariti pomen zelenjave
Kaj bo z zlatom
Spričo okolnosti, da se je že več ali manj vsa Evropa odvrnila od zlata kot osnove za valuto in je že preko 80% vsega monetarnega zlata na svetu v rokah Zedinjenih držav, je nastopilo vprašanje, kakšna naj bo še vloga zlata v plačilnem prometu med narodi in v valutnem ustroju posameznih držav, odnosno kakšen smisel ima, da se nadalje z velikimi stroški pridobiva zlato. V prejšnjih vojnah so posamezne države lahko svoje zlate rezerve uporabile za nakup orožja in vojno važnih surovin, v sedanji vojni pa je le še Amerika do zadnjega sprejemala zlato za plačilo, dokler ni skoro vse razpoložljivo zlato na svetu priteklo v ameriške trezorje. Se v letu 1940. so Zedinjene države prevzele za 4 milijarde dolarjev zlata od drugih držav, lani pa le še 0.75 milijarde dolarjev. 2e v novembru lanskega leta pa je prenehal vsak dotok novega zlata v Zedinjene države in v zadnjih mesecih je bila ameriška bilanca prometa z ziatom že za malenkost pasivna. V Evropi je že vrsto let opažati, da zahtevajo posamezne države za plačilo svojih dobav drugo blago in surovine, ne pa zlato. V zadnjem času pa se tudi južnoameriške države postavljajo na stališče, da ne sprejemajo plačila v zlatu, temveč zahtevajo blago za blago. Tako izgublja zlato postopno svojo obvladujočo pozicijo v mednarodni trgovini in nekatere države so že spoznale, da v resnici nima smisla z velikim trudom in stroški nadalje pridobivati zlato v rudnikih, saj so v Sedanjem času druge kovine mnogo bolj potrebne. Pravkar prihaja iz Avstralije vest. da so v tamošnjih rudnikih zlata ustavili proizvodnjo, ker bodo razpoložljive delovne sile bolje uporabili v ostali industriji, zlasti v oboroževalni. Tudi v Južni Afriki se prinravljajo k omejitvam proizvodnje zlata, češ, za zlato se itak ne more danes mnogo kupiti v svetu in je bolje pridobivati druge kovine ali pa surovine. Odločitev Avstralije je tembolj značilna, ker je bila Avstralija doslej dežela, ki se je najbolj krčevito držala zlatega standarda.
Gospodarske vesti
— 1'deležha tujih držav na milanskem velese'mu. Mednarodnega velesejma v Milanu, ki bo otvorjen 12. aprila, se bo udeležilo osem držav, in sicer Belgija, ftrvat-ska Madžarska. Nemčija. Rumuniia, Slovaška. španiia in Švica, številni razstavljavci na so oriiavili svoio udeležbo tudi iz Bolgariie. D»"ske, Finske, Francije, švedske in Norveške.
= Opozorilo glede izložb. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine je izdalo naslednje opozorilo članstvu: Visoki komisariat je ugotovil, da so v izložbah trgovin z oblačilnimi predmeti in živili, razstavljene take količine in vrste blaga, ki so v nasprotju z dejansko zalogo v trgovinah samih. Zato se trgovci opozarjajo, da ure-de svoje izložbe tako, da bodo v skladp z zalogo in ponudbo oz. da postopno in razumno skrčijo izložbe na skromnejšo in umestnejšo mero.
= Delavna sposobnost vojnih ujetnikov v Nemčiji. V zvezi s predpisi o kalkulaciji stroškov v gradbeni stroki, je nemški komisar za cene izdal navodila za določitev delovne storitve vojnih ujetnikov, ki so zaposleni pri gradbenih delih. Znano je, da je storitev vojnih ujetnikov znatno manjše kakor storitev nemških delavcev, kar je upoštevano tudi pri določitvi urnih mezd aa zaposlene vojne ujetnike. Manjša storitev vojnih ujetnikov pa mora biti merodajna tudi za kalkulacijo stroškov. Komisar za cene navaja v svoji okrožnici naslednje povprečje storitve vojnih ujetnikov posameznih narodnosti: storitev francoskih ujetnikov znaša od 80 do 90% storitve nemškega delavca^ pri belgijskih vojnih ujetnikih znaša storitev 75 do 85%, pri poljskih vojnih ujetnikih 65 do 75%, pri srbskih 60 do 70%, pri angleških 45 do 55% in pri ruskih 40 do 50%.
in sadja glede na veliko vsebino vitaminov. Tudi na drugih področjih je izpopolnjeno gospodarsko sodelovanje. Italija pa dobiva iz Nemčije razne industrijske surovine za vojne in civilne potrebe, med njimi zlasti premog, stroje, orodje in druge predmete življenjske važnosti. Kljub vremenskim in drugim težavam je uspelo urediti brezhiben prevoz in bo mogoče te napore pravilno oceniti šele po vojni. Vrhu tega pa bo Italija dobila velike množine kmetijskih proizvodov, rib itd. iz drugih dežel v zamenjavo za industrijske izdelke. Vse to dokazuje našo zmogljivost, ki smo jo dosegli in ki še ni izčrpana z izvozom v Nemčijo. Z nemškimi dobavami premoga se povečuje produkcijska sila celotne osi.
Važen momerrt je v i talijan sko-nemškem sodelovanju tudi politika obojestranske utr ditve cen pri izvozu. Način blokade cen pomeni prispevek Italije k ustalitvi zunanjih cen, denarja in pogojev izmenjave z drugimi deželami. Italijansko-nemško sodelovanje pa ne sloni samo na sporazumih in gre preko ozirov na obseg medsebojnih
dobav, ker ima za končni cilj le zmago. *
K sklenitvi novega sporazuma objavljajo nemški listi v posebni objavi še naslednje informacije. Lani predvideni obseg trgovinske izmenjave v višini 1 milijarde* mark na vsaki strani, sta obe državi izpolnili in deloma celo prekoračili Nemške obveznosti glede dobave premoga, ki slone na pogodbi o dobavi premoga z dne 13. marca 1940, so bile v predvidenem obsegu 1 milijona ton mesečno v celoti izpolnjene. Te dobave premoga predstavljajo na področju prevoza izredno storitev. Navzlic težavam. so se izkazali kot neupravičeni dvomi sovražnega inozemstva glede izvršljivost] tega sporazuma. Leta 1940, ob sklenitvi sporazuma, so Angleži poskušali dokazati neizvršljivost s tem. da bo moral vsakih 20 minut oditi po en vlak s premogom v Italijo. Nemški listi še poudarjajo velik pomen pomoči, ki jo nudijo Nemčiji italijanski delavci. Lani je Italija stavila na razpolago 200.000 delovnih moč za nemško gospodarstvo. To število se bo v letu 1942 še bistveno povečalo in omogoča izravnavo medsebojnih storitev glede na okolnost. da so čiste blagovne storitve Nemčije za »Italijo za 10—15 odstotkov večje.
= Trgovin siva pogajanja Hrvatske » Francijo, Španijo in Nemčijo. Iz Zagreba poročajo, da je odpotovala hrvatska trgovinska delegacija v Viehy, kjer se bo pogajala za obnovo trgovinskega prometa med Hrvatsko in Francijo, kakor tudi za ureditev prevoza preko Francije, kar je pogoj za vzpostavitev trgovinskih odnoša-jev Hrvatske s Španijo, ki je seiaj mogoč samo po železnici preko Francije in Italije. Hrvatska bo po urediitvi vprašanja tranzita lahko izvažala v Španijo železniške pragove, les, celulozo in jajca, uvažala pa bi iz Španije zemeljske orehe, pomaranče, banane, plutovino, kolofonijo in bombažno prejo. — Včeraj se je pričelo v Zagrebu zasedanje nemško-hrvatskega stalnega gospodarskega odbora, na katerem bodo razpravljali v podrobnostih o vprašanjih, ki se tičejo medsebojne blagovne izmenjave in kontingentov.
= številne likvidacije trgovin z avtomobili v Ameriki. Kakor je znano, je ameriška vlada prepovedala vsako nadaljnjo proizvodnjo avtomobilov za civilne potrebe. Ta ukrep je zelo prizadel gosto razpreženo mrežo ameriških trgovin z avtomobili in po ameriških vesteh bo moralo zaradi! tega samo v Zedinjenih državah likvidirati 60 tisoč tvrdk, ki prodajajo avtomobile. Odpuščeni bo okrog 500.000 nameščencev teh tvrdk; od njih bodo le oni, ki imajo primerne tehnične sposobnosti našli zaposlitev v oboroževalni industriji. — Tudi filmska industrija je zarali vojne prizadeta, ker se je znatno zmanjšala prodaja filmov v inozemstvo Velika družba Paramount je imela še leta 1940. 20% vseh dohodkov iz mrv zemstva, lani pa le še 12°'«; pri družbi Fox pa je ta delež padel od 35 na 12%. Za letošnje leto računajo še z nadaljnim skrčenjem izvoza filmov.
= Naraščajoči vojni stroški AngBje. Čeprav prinaša zadnje četrtletje finančnega leta (januar—marc) v Angliji največje davčne dohodke, se je moral angleški zakladni minister Wood obrniti na zbornico za odobritev naknadnega kredita 250 milijonov funtov za vojne izdatke, tako da bo celotni kredit za vojne izdatke za tekoče leto dosegel 4.25 milijarde funtov. Poleg tega zahteva zakladni minister še novo kreditno pooblastilo v višini ene milijarde funtov. V tej zvezi Je zakladni mmister izjavil, da so vojni stroški v zadnjih tednih narasli na 14 in pol milijona funtov na dan.
Ciklon v južnih pokrajinah Severne Amerike
Buenos Aii os, 18. marca s. Iz New Torka poročajo, da je divjal v srednjih in južnih deželah Zedinjenih držav silen ciklon-Katastrofa je zahtevala 100 človeških žrtev 600 liudi je bilo ranjenih. Več tisoč hiš Je bilo'porušenih in je tudi škoda ogromna. Ciklon je napravil posebno veliko škodo v državah Illinois, Kentuchy, Ten-nessee, Indiana in Mississippi.
Poostrene odredbe
za angleške delavce
Rim, 17. marca. s. Angleška vlada je v sporazumu z angleškimi strokovnimi organizacijami izdala posebne odredbe, po katerih se noben delavec ne bo s>mel odstraniti iz tovarn orožja in drugih vojnih potrebščin, razen v primeru bolezni. Sleherna neupravičena odsotnost z dela bo kaznovana po zakonu.
Smrtna kazen za tajno klanje prašičev
Praga, 17. marca. s. Posebno sodišče ▼ Brnu je obsodilo na smrt dve osebi, ki sta na skrivaj klali prašiče in prodajali mesa zelo drago in brez nakaznic. Obsojenca sta bila obglavljena.
Pogreb
ge. Kristine Batističeve bo na ljubljanskih Žalah iz kapelice sv. Jožefa danes na praznik 19. marca ob 13.30 uri, nakar bo truplo prepeljano k večnemu počitku t Stražišče pri Kranju.
Seja ljubljanskega mestnega sveta
Fond za ureditev šubičeve ulice in potrebe mestnega vodovoda — Združitev mestnih podjetij pod enotnim
vodstvom
Ljubljana, 18. marca
Ljubljanski občinski svet je imel včeraj popoldne s* jo, na kateri je obravnaval tekoče zadele. Zaradi prometnih ovir je bila udeležba zelo pičla.
župan dr. Adlešič se Je v svojem pred-sedstvenem poročilu najprvo spominjal umrlih zaslužnih meščanov, med njimi kanonika dr. Sušnika, delovodje mestnega vodovoda Ferdj Vovka, magistratnega ravnatelja Ivana Seska, v. s. s. dr. Vladimira Foersterja, učitelja Jurija Režeica, profesorja Rudolfa Grošlja, biv. ministra dr. J. Gostinčarja, dvornega svetnika Franca Dukiča, industrijca Avgusta Praprotnl-ka, kanonika dr. A. Merharja, ravnatelja Rada Sturma in dr. Josipa Cepudra.
Nadalje je župan poročal o izdaji knjige o Plečnikovih mojstrovinah in ugotovil, da je kritiKa sprejela to 'delo z velikim priznanjem. Zahvalil se je vsem sotrucinikom pri .zdaji tega pomembnega dela.
Poročilo finančnega odbora je podal obč. sv. dr. Ažman Posebna komisija je pregledala poslovanje glavne mestne blagajne ln našla vse v najlepšem redu. Odobren je bil nakup 13.000 kv. metrov zemljišča pri Mo-stecu na P-ožniku od posestnika Franceta Kogovška iz Dravelj. Po odloku Visokega komisarljiita mora mestna občina opustiti predpisovanje mestne davščine na vozila. Uradu za i;-dajo osebnih izkaznic je bil odobren kredit 25.000 lir. Za ureditev Su-
bičeve ulice in za potrebe mestnega vodovoda se osnuje poseben fond, da se na ta način zagetevi angažiranje vseh odobrenih kreditov, ki bi sicer zapadli. Za napravo javnih razgl&snih desk je bil odobren kredit 1200 lir Socialnemu oddelku je bilo odobreno 100-odstotno črpanje odobrenih kreditov s primernim virmaniranjem proti naknadnemu obračunu. Zaradi nazadovanja prometa De mestni klavnici zniža letna priznavalnina in upravni prispevek, nasprotno pa se pogrebnemu zavodu predpiše naknadni dod3tni upravni prispevek v višini 50.000 lir. Razni ugovori proti predpisanim mestnim davščinam so bili zavrnjeni, deloma pa jim je bilo ugodeno.
Poročilo personalno-pravnega odbora je podal obč. sv. Novak. Brez debate je bil odobren nov' statut mestnih podjetij, ki določa združitev vseh mestnih podjetij v enotno vodstvo, kakor imajo to urejeno tudi že druge večje mestne občine. Mes.na delavska zavarovalnica je z odobritvijo občinskega sveta dala Kreditni zadrugi mestnih uslužDencev posojilo v znesku 100.000 lir. Občinski svet je vzei na znanje odlok Visokega lumisarijata, da je za sprejem ostavk članov mestnega sveta pristojen edinole Visoki Komisarijat.
Po izvolitvi nekaterih članov v razne odbore je bila javna seja zaključena, nakar Je sledila tajna seja, na kateri so se obravnavala razna personalna vprašanja.
Izpred vojaškega sodišča
Industrijska proizvodnja Nemčije je kljub povečanim vojnim potrebam na višku
Panamski prekop je strožje zastražen
Kakor poročajo iz VVashmgtona, razpravljajo ▼ ameriškem ministrstvu za vojsko m mornarico o nujno potrebni učvrstitvi obrambe v območju Panamskega prekopa. Zadnji nastopi nemških podmornic in spretna gibljivost japonske mornarice so zadali Ameriki mnogo strahu in vzbudili prepričanje, da zlasti območje Panamskega prekopa ni varno pred presenečenji. Nemški višji pomorski častnik Widenmann je napisali o pomenu Panamskega prekppa daljši članek, iz katerega posnemamo: *
Že 1881 je genialni francoski graditelj L esse p s, ki je bil 1869 dovršil Sueški prekop, ustanovil francosko družbo za zgradbo Panamskega prekopa. Zavoljo nepričakovanih težav pri gradnji v pokrajini, ogroženi od mrzlice in potresov, je družba po osmih letih doživela polom z velikanskimi dolgovi. To je bili znani škandali, po katerem še danes imenujemo velike finančne polome kratko za »panama«. Škandal, ki je v letih 1892 do 1894 razkril velik notranji nered v
v dolžina Tam, kjer je prekop najbolj ozek, meri samo 92 m v širino, globina, pa je povprečno 12 in pod metra Iztočnica pogorja Kordiiljarov. ki dedi gladino dveh oceanov, je biila presekana in je bila gladina v prekopu umetno dvignjena. Na atlantski strani se imenuje vhod v prekop »Culebra Cut«, na Tihem oceanu pa »CaiMami Cut«. Tn je bilo treba ob gradnji prekopati ogromne kopice zemlje in obe iztočišči sta še do nedavnega zahtevali stalno mnogo skrbi, ker so vulkanska tla venomer ogrožala obstanek prekopa. Bile so potrebne venomer nove betonske zgradbe za varstvo prekopa. Kljub vsemu temu še danes niso izključen« presenečenja, ki lahko nenadno ogrozijo plovbo po prelivu.
Ladje, ki priplovcjo z Atlantskega oceana, se dvignejo s pomočjo »topniških dvigali na gladino preliva. V Tihi ocean pa »plovejo s pomočjo zaporniških naprav. Zapore pri obeh izhodih in jez na Gatunskem jezeru so najbolj ranljive točke vsega Panamskega
Franciji in podkupljivost francoskih politikov, je bal ZedinjenAm državam ugodim pretveza, da so nakupite razvrednotene deleže Panamske družbe in s#i pridobile vse pravice. Ko je morala Anglija deset let pozneje odstopati Zedinjenim državam dotlej venomer pridrževano monopolno pravico za gradnjo srednjeameriškega prekopa, je bilo treba samo še z denarjem podnetiti revolucijo v Kolumbiji. Pri tem se je dotedanja pokrajina Panama odcepila od Kolumbije in se proglasila za samostojne republiko. Nova država je voljno odstopila prezidentu Teodorju Rooseveltu ozemlje, prepotrebno za gradnjo kanala, in razen tega še 8 km širok pas na obeh straneh prekopa. Tako ustvarjeno politično področje segajoče od ocoarta do oceana, so krsituli za »Istmično kanalsko cono«.
Panamski prekop je izpeljan v smeri od severozapada proti jugovzhodu. Na atlantski strani stojita mesti Colon in Cristo-b a L Mesto Panama pa ima gospodujočo lego ne daleč od izhoda na Tihi ocean. Panamski prekop je dolg 82 km, torej samo polovico toliko kakor Sueški, ki meri 167 km
prekopa. Kajti, če bi kdo uničil te naprave, bi voda v nekaj urah odtekla iz kanaila in bi ga biilo mogoče napolniti šele po nekaj mesecih, tem teže, če bi se to zgodilo v ne-deževni letni dobi. Zavoljo zapornic traja vožnja po komaj 82 km dolgem prekopu najmanj osem ur. Vendar pa vse ladje, ki plovejo v Atlantskega oceana na Tihi ocean, prihranijo mnogo časa. saj bi sncer vožnja okrog rta Južne Amerike zahtevala neprimerno več časa in goriva Zato je plovba trgovskih ladij po Panamskem prekopu kljub znatnim dajatvam prav živahna, ieta 1936. je preplulo Panamski prekop 5487 ladij. Sueškega pa 5575. Odkar je Panamski prekop (od leta 1920.) odprt za sve^ tovni promet, se je slika ladijskega prometa med obema obalama Amerike ter med Evropo in ameriško zapadno obalo docela spremenila.
Pri vsem tem ima. Panamski prekop za Zedinjene države prvenstveni pomen v strateškem pogledu. Nagel premik vojne mornarice je omogočen z enega oceana na drugega. Dasi so Zedinjene države že od nekdaj računale z vojno z Japonsko in so
"N
temu primemo imelo večino svojih pomorskih ednic na Tihem oceanu, je vsekakor sirih edinic na Tihem oceanu, je vsekakor Ameriška poročila prepričujejo, da lahko Zedinjene države spravijo celotno tihomor-sko vojno mornarico preko Panamskega prekopa v treh tednih. Vn to od Havajskih otokov k atlantski obali, medtem ko bi bili za pot oikrog Južne Amerike potrebni trije meseci. Po takem je razumljivo, zakaj hočejo Zedinjene države za varstvo Panamskega prekopa ustvariti mogočne utrdbe in druge vojaške naprave na obeh izhodiščih, kakor tudi na kopnih mejah kanalskega področja. Daljnostrdni obalni topovi, številna letala in posadka 20.000 mož. ki ie bila že v mirni dobi štacionirana v prostranih, kar razkošno urejenih bivališčih, je stalna straža te pokrajine. Bližnje morje je bilo že doslej ob vsaki večji krizi zavarovano z minami. Otoki Las Per las ležeči v Panamskem zalivu blizu izhoda iz prekopa, so utrjeni, da bi kot notranja obrambna črta
SS^Oto^^ain^ioo (jalapagoa. ki leži precej daleč v Tihem oceanu, ao pa Zedinjene države vzele v najem od Ekvadorja, da na njih uredijo zunanje varnostno območje prekopa. Na atlantski strani so Veliki Antiii, Kuba, Haiti, Portoriko, od Anglije najeta Jamajka in Bahamski otoki obrambna črta na severu. Ma&i Antiii z doslej angleškim Trmidadom p« tvorijo utrdbeno črto na vzhodu. Letalske patrole, ld stalno nadzorujejo razmeroma ozke prelive med otoki, naj bi preprečile vsak presenetljiv sovražni napad. Tako je dobilo Karibd-sko morje značaj ameriškega osrednjega morja
Po takem je tembolj razumljiv poplah, ki je nastal, ko so nemške podmornice priplule v Kari bd sik o morje ter so začele obstreljevati otoka Arubo in Curacao, ki ležita znotraj opisanih obrambnih črt. Razumljivo je, zakaj ameriško časopisje toži. da je Panamski prekop resno ogrožen. Bojazen pred poškodbami Panamskega prekopa, ki bi razdrobile ameriško podmornico, je utemeljen.
V podmornici na ekvatorju
Nek japonski pomorski častnik, ki ja a svojo podmornico operiral v bližini ameriške obale, takole opisuje svoje potovanje v podmornici: Na svoji poti sem se prvič prepričal, kako je lahko tudi morska voda vroča. Na ekvatorju Je znašala ^gmperatura vode 31 stopinj Celzija in če smo se potopili, je bila toplota v podmornici še višja. Kadar smo morali ostati po ves dan pod morsko površino, je bilo v podmornici tako vroče, da je znoj dobesedno tekel z nas. Odstotek vlage v zraku se je dvignil tudi do 100 odstotkov Ln je zrak v podmornici naravnost kipel.
Razumljivo je, da je posadka podmornice ostajaa tudi pri tako neznosni vročini na svojih mestih in z največjo pažnjo vršila svojo naporno službo. Prej,. za časa vežbanja, bi mnogi vojaki zaradi dušeče vročine in vlage zboleli in se onesveščali, zdaj pa za čudo ni bilo nobenega takega primera. Aločna volja mornarjev je obvladovala njihevo začasno telesno slabost.
Naša podmornica je bila razmeroma majhna, vertilacija v njej slaba in nikakor zadovoljiva. Bivali smo v gostem aasi-čenem ozračju; ventilatorji nam niso mogli nič koristiti, ker niso zmogli drugega, kakor da so jekvarjeni zrak poganjali iz enega kraja v drugega. Podmornica tudi ni imela posel/iega prostora za živež. Bil je v istem prestoru z nami, izpostavljen ve-
liki vročini, zaradi česar se je začel kvariti ln smrdeti. Težko je bilo prenašati z znojem, strojnim oljem in vonjem po pokvarjenih živilih prenasičeni zrak. Imeli smo edino željo, da se dvignemo čim prej na morsko gladino in vdihnemo sveži zrak. Za vsakega člana posadke je poseben dogodek, ko se podmornica dvigne na po vrlino. Kadar se enkrat pljuča napolnijo s svežim zrakom, se že javlja želja po cigareti. Straitni kadilci prižigajo drugo za drugo, da bi se s tem odškodovali za pre-stano premagovanje ir se naužili tobačnega dima za kasneje, ko bo treba spet pod vodo.
Vse, kar «>e dogaja v okolici podmornice vidi in ve e«?mo poveljnik, ki vsakomur odreja njegovo delo. Odločitve morajo biti hitre. Izkoristiti je treba vsak trenutek. V podmornici ne vidi nihče nič drugega kakor poveljnika in izpolnjuje njegove zapovedi. Pofadka izstreljuje torpeda ln ve le po eksploziji, če je bilo orožje dobro namerjeno. Zadetek s torpedom je radosten dogodek ln plačilo za vse napore in tegobe, k! jih je morala posadka podmornice pretrpeti na vožnji. Kolikšni ao napori, se lahko presodi ie po tem da po več dni nihče cd moštva ne more leči ln zaspati. Zato je najbolj vroča želja vsakega izmed mornarjev, da bi se iznašlo sredstvo, ki oi preprečevalo občutek utrujenosti in potrebo po spanju.
ŠPORT
Tudi v XX, kol u ni bilo brez senzacij
Napet razvoj italijanskega nogometnega prvenstva v obeh
najvišjih divizijah
Glavne podatke o nedeljskem kolu prvenstvenih tekern na italijanskih terenih smo objavili že v naši torkovi številki, danes pa dodajamo po zdaj uvedeni praksi še nekaj splošnih opomb o stanju prvenstva v posameznih divizijah in pa imena in številke, ki se nanašajo na vseh 34 udeležencev, ki se v njih borijo za velike in male naslove med najboljšimi italijanskimi nogometnimi klubi.
Najprej povejmo to, da tudi XX. kolo ni ostalo brez senzacij. Medtem ko je Torino na igrišču v Modeni dobil obe točki in se je tudi Roma, čeprav tesno, toda z vso avtoriteto spet povzpela do zmage nad Fiorentino, je morala Venezia položiti orožje pred Bologno in se umakniti z vodilnega mesta na tretje po vrstnem redu.
Toda prave in še bolj pomembne senzacije iz tega kola so bile prav za prav v Genovi, kjer je razgibana enajstorica Milana ustavila Genovčane na poti proti vrhu, in nič manjša v Torinu, kjer je Ata-lanta odščipnila Juventusu prav tako pol uspeha in ga tudi ustavila na njegovem petem mestu. 2e zaradi teh nekaterih nepričakovanih izidov se položaj med najboljšo trojico klubov ni prav nič razčistil in je nejasnost, kdo se bo držal do konca in kdo ne, še zmerom prav tako velika, zanimanje za preostalo tretjino tekmovanja pa od nedelje do nedelje večje.
V ostalem bi bilo treba uvrstiti med senzacije tudi izdaten uspeh Lazia in pa najmanj pričakovano zmago Triestine, ki je s — skoraj bi rekli zgodovinskim — čeprav samo slučajnim golom v Napoliju prekinila svojo večno serijo negativnih izidov. Podroben pregled, kako so razvrščeni kandidati v diviziji A v tekočem tednu, daje naslednja tabela:
1.	Torino	20	11	6	3	30	20	28
2.	Roma	20	10	7	3	30	14	27
3.	Venezia	20	10	6	4	27	16	26
4.	Genova	20	7	9	4	32	11	23
5.	Juventus	20	8	6	6	32	28	22
6.	Bologna	20	9	3	8	34	24	21
7.	Lazio	20	7	7	6	35	28	21
8.	Ambrosiana	20	5	9	6	24	25	19
9.	Triestina	20	5	9	6	19	22	19
10.	Milano	20	7	4	9	36	32	18
11.	Atalanta	20	7	4	9	27	27	18
12.	Livorno	20	6	6	8	25	35	18
13.	Liguria	20	6	5	9	28	36	17
14.	Florentina	20	6	5	9	29	37	17
15.	Napoli	20	4	6	10	19	35	14
16.	Modena	20	3	6	11	13	40	12
	v	diviziji			B			
je preteklo nedeljo izginila iz prvenstvene tabele zadnja ničla, ki so jo še pisali tamkaj, in sicer na onem mestu, kjer bi morali biti zabeleženi porazi do tedaj prvopla-sirane Vicenze. To moštvo je v nedeljo izgubilo važno igro proti Padovi — prvo po 19 nedeljah — in zaigralo dragoceno priložnost, da bi si bilo močno okrepilo vodilno postojanko. Neposredna posledica tega poraza je bila še ta, da je Bari po lahki zmagi nad Pro Patrio na domačih tleh — spet zasedel prvo mesto med vsemi. Ker je tudi Novara zmagala nad Brescio, se je število klubov, ki po trenutnem stanju z vso pravico lahko računajo na eno izmed boljših ali najboljših mest. povečalo na štiri, kar pa po vsem, kar je pokazala gornja polovica udeležencev, še ne pomeni, da bodo med ožjimi kandidati ostali samo ti štirje. Tudi Brescia in Pescara sta v zadnjih igral pokazali velik polet in ni izključeno, da bosta tudi še posegli v dogodke.
0 nabavljanju čebel
Letos je marsikateri čebelar prišel na te ali oni način ob čebele. Kdor je že več let čebelaril mu je prešlo to opravilo tako ▼ meso Id kri, da bo le težko živel brez čebel, ali bolj pravilno — dolgčas mu bo po njih, jiše v zadnji številki »Slovenskega čebelarja« Fr. L. in nadaljuje: Prav tako veljajo te vrstice začetnikom, ki si mislijo na novo nabaviti čebele.
Vprašarj«. je, kdaj naj čebele kupimo. Na vsak način je najbolj primeren čas za to spomladi, nekako v začetku aprila. Toplotne razmere so takrat že toliko ustaljene, da se v normalnih letih ni treba več bati dolgotrajnejšega mraza. Čebele pri prevozu ne sme nadlegovati mraz. Zavoljo razburjenja pri premikanju in tresenju panjev zapuščajo gnezdo, se razlezejo po panju in bi « mrazu otrpnile. S tem bi bila tudi zalega končana, ki ob vsakem prevozu kolikor toliko trpi. Ce bi kupovali in nre-važali čebele pozneje, ko so panji že močno zaleženi, oi bila ta škoda še občutnejša. V. tem času sicer ni še nevarnosti, da bi se satje zaradi teže podrlo, vendar ni dobro, če se panji preveč stresajo in čebele v razburjenju zapuščajo zalego. Vse to ix>v-zroča v razvoju zmešnjavo.
Prevažanje v prtljažnem vozu po železnici je čisto primerno. Na navadnem vprež-nem vozu brez vzmeti bi bilo treba podložiti na debelo slame in sena, da panji ne odskakujejo sunkoma, če so pota nasuta in preprežena z jarki. Boljši so seveda vozovi z vzmetmi, a tudi tu je treba panje podložiti. Avtobusi navadno prevzamejo po nekaj panicv in je vožnja s temi prav dobra. Kdor pa kupi večje Stavilo panjev za pleme, bo pa že moral poiskati voz, ki je prav namenjen za prevažanje čebel.
Kakšne vrste panjev pa naj kupi začet-
nik? SploSno so to najbolj primerni kra-njičl, in sicer iz sledečih vzrokov: nižja cena, preprosto ravnanje z njimi in preprečitev, da bi začetnik v svoji preveliki radovednosti in neizurjenosti kar naprej drezal v pani ter motil čebele pri njih delu. Pa saj daje tudi kranjič mnogo prilike za opazovanje, življenje na bradi je verno ogledalo notranjega snovanja. Tu vidimo, če je- paša dobra ali slaba, po donašaniu vode in obnožine sklepamo o množini zalege in še marsikaj sklepa, kdor zna dobro opazovati in bistro razsojati. Ce pa pri zadnji končnici pogledaš v panj — o koliko novega ti pove tak trenuten pogled! Močno zasedeno satje ob najbolj živahnem letu nam razveseli srce, ker sklepamo iz tega, da se čebelam dobro godi. Kako lepo se nam zasmehlja iz temne gruče čebel deviško in snežnobelo satje, ki so ga čebele v dobri paši mimogrede »čez noč« potegnile' Ce je pa zadaj in spodaj prazno — takrat se čebelar ne bo držal prijazno. — Vse to lahko opazujemo pri kranjiču, ne da bi motili čebele s premika, njem satja za kar ima začetnik še premalo va/e. V svoji preveliki radovednosti in morda še nepraktičnosti naredi lahko kako prav grdo napako.
Za opawvanje in za začetno čebelarjenje je tedij kranjič kakor nalašč. Od njega dobimo navadno vsako leto kak roj, ki ga lahko vsadimo v panj s premičnim delom. Tu se bo začetnik polagoma uvedel v modernejše čebelarstvo. A če se ne bo vedno uči1, ga bodo že čebele same izučile in mu ob L1 dovratnem nerazumevanju Prej ali slej pokazale — hrbet.
Preden kupimo čebele, moramo tudi vedeti, kam jih bomo deli. Kdor nima še stalnega čebelnjaka, bo za dva, tri panje že dobil *aK prostor pod nadstreškom in ga vsaj začasno obil z deskami. Tu bi mo-
rale ostati čebele do zazimljenja, ker vsako preseljevanje panjev v letnem času in v bližini "njih navadnega bivališča čebele zelo moti. Ix>lgo časa bodo se priletavale na staro ^esto, osta.ale tam tudi čez noč v celih gručah in se pogubljale.
Ko ku^. "cš čebele za pleme, glej, da ne boš kupoval »mačke v vreči«. Obrni se v prvi vrsti do znanega in vzornega čebelarja. Ta li mora zagotoviti, da so matice dobre in mlade, lanske ali vsaj predlanske, m da je dnžina zdrava. Tudi pri kranjiču vidimo zadaj, če ni satje le prestaro. Mera naj bo pravilna, kot je določena za kra-njiče. Panii, ki niso enake velikosti in dobro izdelani, ti bodo vedno delali zmešnjavo. Lanski drugei in tretjeci morajo imeti vsaj polovico dela, to je izdelanega satja. Stavba satja je v kranjičih prav različna: prečna, po"h ižna, gorka ali poševna. Pravijo, da čebele nekako najbolje prezimuj.ejo na poševni stavbi, kjer je satje več ali manj v poševni meri.
Dobro si moramo ogledati, kako čebele lete ob gerkem vremenu. Kjer jih lahko šteješ — tam se boš gotovo uštel. V ugodnih letih morajo boljši kran.iči že aprila mescca zasedati satje, zlasti če je v kraju kaj spomladanske paše, posebno na resju. Ce so panj' zadaj suhi, so družine premalo živahne in bomo težke dobili v tem ietu od njih kak roj.
Paziti moramo zlasti na to, da dobimo čisto pa3n>o naših kranjič. Kjer opažamo rumenopasaste, tam sc se že zmešale naše sivke s tjjo pasmo, ki ni primerna za naše kraje in razmere. Gledati moramo, da ohranimo in gojimo čiste kranjice, za kamere nas zavida ves svet. Pri nas pa še danes pravijo nekatere trde glave: »Muha je muha«.
Čebelarjem po drugih dejelah, ki goje svoje pasme, je seveda ta naša nezavednost
silno všeč. Ce bi bilo to obratno in bi eni imeli našo pasmo, bi bili gotovo mi obsojeni na večne senco. Ceno pristnim maticam pa bi oni določevali na borzah po
cenikih ..
Nekaj vtisov s pota v Turčijo
Milanski »Corriere della Sera« je objavil te dni dopis svojega znanega sotrudnika Cesca Tomasellija iz Carigrada, iz katerega posnemamo nekaj zanimivosti:
Prehod iz Bolgarije v Turčijo je postal pred kratkim zopet normalen, vendar pa pot ni posebno lahka. Med postajama Svi-lengrad, do kamor vozi bolgarski vlak. in turško postajo Babaeski, kjer vas čaka turški vlak, je proga prekinjena v razdaljo nad 100 km, ker sta porušena dva mosta, in sicer eden preko Marice, drugi pa preko nekega njenega pritoka. Onkraj Svi-lengrada je namreč železnica Sofija-Cari-grad speljana preko grškega ozemlja ta prav na tem ozemlju sta bila med vojno porušena navedena dva mostova. Nastal je dvom, kdo naj prav za prav zopet zgradi oba mostova. Baje se je Nemčija zavezala, da bo nudila gradivo, medtem ko naj bi mostove postavila Turčija, toda poteklo je med tem že 11 mesecev in noben vlak še ni prevozil grškega ozemlja na poti lz Sofije v Carigrad. Med postajama Svilen-grad in Babaeski je namreč uveden avtobusni promet, kolikor ga seveda ceste dopuščajo.
Svilengrad je bolgarska obmejna postaja, kj ne nudi potniku nobenih zanlmlvo-> sti, razen povsem nove gamituse vlaka, ki ga je Nemčija dobavila Iranu, ki pa je med
Do prihodnje nedelje			ao	klubi te dlvfr*			
žila v tabeli razvrščeni po				temle redu:			29
L Bari	20	12	5	3	29	17	
2. Vicenca	20	9	10	1	31	8	23
3. Padava	20	11	6	3	31	11	23
4. Novara	20	11	5	„ 4	30	13	27
5. Brescia	20	9	6	5	35	20	24
6. Pescara	20	9	6	5	27	17	24
7. Aleseandria	20	10	3	7	27	28	23
8. Spezia	20	9	4	7	31	24	22
9. Fanfulla	20	9	4	7	31	24	22
10. Udinese	20	8	4	8	19	26	20
11. Savana	20	7	4	9	28	26	18
12. Pisa	20	8	2	10	25	36	18
13. Siena	20	7	2	11	26	28	16
14. Pro Patria	19	4	6	9	17	23	14
15. Prato	20	4	6	10	16	34	14
16. Fiumana	20	4	5	11	29	37	13
17. Reggiana	20	3	6	11	14	28	12
18. Lucchese	19	2	2	15	13	56	6
		m	> ^		mm		
v formi
Španska nogometna reprezentanca je porazila francosko s 4:0 (2:0)
V stadionu v Sevilli je bila v nedeljo pred 25.000 gledalci odigrana mednarodna nogometna tekma med Španijo in Francijo, v kateri so Španci slavili že drugo in neoporečno zmago. Doseženi rezultat s štirimi goli v dobro ustreza poteku igre in je bolj kakor kdaj zadovoljil množice navdušenih gledalcev, ki so vsi zapuščali teren v zavesti, da je španska garnitura prav dobro pripravljena za skorajšnja težka srečanja z Nemčijo in Italijo.
Špansko moštvo se je predvsem odlikovalo po odlični skupni igri. je pa tudi v vseh vrstah pokazalo solidno znanje. Bilo je ves čas igre v vidni premoči in je tako v prvi polovici zasluženo dvakrat potreslo francosko mrežo in enako ponovilo tudi v drugih 45 minutah. Med posamezniki so se v španski reprezentanci najbolj izkazali oba krilna igralca jn vsi trije krilci. Poznavalci so mnenja, da je španski nogomet spet V nekdanjem zamahu in da bodo vsi, ki bodo zadeli v teh dnevih nanj. imeli težak posel.
Tekmo v Sevilli je sodil neki portugalski sodnik.
V nekaj vrstah
V	nogometnem prvenstvu Ostmarke sta bili zadnjo nedeljo dve dvojni prireditvi na Dunaju, na katerih je bilo skupno okrog 15.000 gledalcev. Izidi teh štirih tekem so bili naslednji: Austria - Florids-dorfer AC 1:1, Vienna - Rapid 1:0, FC Wien - Wacker 4:2 in Admira - Wiener Sportklub 2=2. Glede na te izide je Vienna še zmerom ostala v vodstvu, pa tudi vse-nemški prvak Rapid se ni mogel premakniti s svojega šestega mesta.
V	saškem nogometnem prvenstvu so imeli v nedeljo majhno senzacijo, ker je nogometna enajstorica SC Planitza gladko porazila moštvo prvaka Dresdner SC s 3:0, s čemer je draždansko moštvo zaigralo skoraj vsako nado, da bi si tudi letos osvojilo prvenstveni naslov.
Na table-teniškem turnirju za okrožno prvenstvo Štajerske v Celju so večinoma zmagali Celjani. Med posamezniki je postal prvak Tschoch, ki je skupno s Siffer-jem osvojil tudj prvenstveni naslov dou-blu. V nižjem razredu se je utegnil na prvo mesto plasirani eden Gradčanov.
Na Švedskem se zelo hvalijo z velikimi uspehi, ki so jih imeli v tako imenovanih športnih stavah, kakršne so zdaj uvedli po vzgledu konjskih dirk tudi pri vseh drugih športnih prreditvah. Kakor beležijo iz verodostojnih virov, je zanimanje za te stave vsako leto večje in so na primer samo lani vrgle švedskim športnim organizacijam čistih 5 milijonov kron.
Bandit: »Ce se zganete, boste mrtev mož!«
Profesor: »Neumnost, ljubi prijatelj! Ce se zganem, bo to baš znamenje, da sem živ!«
•
PREGOVOR Učitelj razlaga v šoli pregovore, ki imajo isti pomen če jih obrnemo:
— Na primer: »Pes, ki laja ne grize,« Ali pa: »Pes, ki grize ne laja.« No, Janezek, povej ml kak podoben primer! Janezek: »Bolha, ki grize, ne laja«
tem obtičal v Svilengradu. Obmejne formalnosti gredo precej počasi izpod rok Končno so potniki zasedli avtobus in se odpeljali proti Turčiji. Pri kraju Kapikulž se izvrši izmenjava avtobusov in presedanje potnikov. Vsak dan gre tod mimo 20 do 30 potnikov, ki se morajo vsi postiti najmanj 24 ur, kajti nihče se še ni domislil. da bi tu prodajal karkoli. Seveda, če se to doslej ni zgodilo, mora biti za to kak razlog. Najbolj verjetno se zdi, da ni danes potniški promet nobeni državi, pa naj bo v vojni ali izven nje, posebno ljub. Zato tudi nima nobena interesa, da bi kakorkoli šla potnikom na roke. V turškem avtobusu, pripominja dopisnik, pa smo potovali zelo naglo, tako da nam je precej razrahljalo kosti, kajti ceste so tu poglavje zase. Kasneje smo zvedeli, da se Je šoferju tako mudilo predvsem zaradi tega, ker je moral še pred večerom dospetj "v Adrianopol (Odrin, turško Edimč), kajti ob solnčnem zatonu zapro v Odrinu most za ves promet in kdor ne dospe pravočasno tja, mora čakati do naslednjega dne. Na mostu so turške straže in en sam pogled nanje prepriča potnika, da bi se ti vojaki prav nič ne šalili, ako bi se kdo pregrešil proti predpisom.
Tudi od Odrina dalje je avtobus drvel z vso naglico, toda potniki so to pot z večjo potrpežljivostjo prenašali neprijetne sunke, ker so že imeli v mislih vlak v Baba-eskiju, kateremu je samo trikrat na teden priključen spalni voz. Zato se je vsem mudilo in niso šoferju prav nič zamerili, da je tako poganjal svoje vozilo. Končno doseže potnik tudi ta svoj cilj in pozabi na težave sicer kratkega, a vendar dolgega pota.
ehljiva smrt
Američan Rand Herron, eden Izmed članov nemško-ameriške odprave na Himalajo, je izgubil življenje, ko je sestopal z velike piramide v Gizeliu. Herron je oii izvežban alpinist, sprehod po veliki piramidi je bil zanj v resnici sprehod, nedolžna igra. Od zgoraj je hotem napraviti samo fotografski posnetek, potem je skočil z iah. kimi nogami spodrsnilo mu je in...
To je bil tragičen slučaj. Gotovo. Toda Schopenhauer pravi: Kako pogosto potegne človek sam karte, ki jih meša usoda! — izvežban alpinist bi se pač ne ubil, ie bi stopal po piramidi prav tako previdno, kakor je bil navajen na pobočjih Himalaje. Nezgodna kronika nam dokazuje vedno znova, da vodi občutek prevelike varnosti zelo pogosto do podcenjevanja majhnih, toda us.dnin virov nesreče. Mož, ki je v ocr bi s silami izvršil čudeže, pogine neredKo za kakšno vsakdanjo malenkostjo.
Znana je zgodba tistega letalca, Ki je med prvo svetovno vojno izvršil najdrznejše polete nad sovražnimi črtami, ae da bi se niu kdaj kaj pripetilo. Kmalu po vojni si je privoščil nekaj počitnic na očetov m podeželskem posesivu. Nekoč se je zabaval na gugcunic in baš kc je bil v največ, ern zagonu, sc jt pretrgjia vrv — obležal je z Zlomljenim tilnikom. Ta dva primera i-as spominjata tudi na zgodbo osvajača ste-viiiiiii gorskih velikanov v Kavkazu in Himalaji, \Vhitneya, ki se mu na njego. ih drzn:-i turah, čeprav jih je opravljal po navadi čisto sam, nikoli ni nič pripetilo. Nekega večera, ko hc-tel po predavanju o svojih potovanjih stopiti z odra, pa se je spotaknil ob majhen rob in je padel tako ncsi^čno, da si je pretresel možgane ter umrl.
Polarni raziskovalec Shackleton, Ki je brez škode prebil strašne napore in mraze Antarktiae, je umrl za majhnim prehladom v domovini. Artist Bobbv Leach, ki se je v sodu spustil preko Niagarskih slapov in je zdrarv, čeprav malo opraskan, pristal pod njimi, je kmalu nato izgubil življenje, ko mu je spodrsnilo na zavratni pomarančni lupini. Tudi znameniti siiak Sandow ni umrl v svojem poklicu, temveč v cvetu svojih let, ko se je malenkost urezai v palec in se mu je rana inficlrala. Enako ie postal tudi atlet Siegmund Breitbart še v dobi svojega sijaja žrtev zarjavelega žeblja.
O kanadskem častniku Godefreyu Hindlu pripovedujejo, da je dalj časa lovil leve v Afriki. Pet in dvajset teh nevarnih z-eri je položila njegova puška. Ko se je vrnil domov, ga je ugrizn.l stekel psiček in lovec je od tega umrl. Nič drugaCe se ni godilo nad vse drznemu avtomobilskemu dirkaču Strangeu Na nekem izletu se je med počasno vožnjo pod njegovim vozom udri majhen most, dirkač je izgubil pri padcu življenje.
Tu seveda ne gre več za neprevidnosti, tu se pričeDja skrivnostna igra smrti, ki meče svoje kocke na prav tako zagoneten način kakor usoda, če je eden izmed redkih ljudi, ki so preživali katastrofo >Ti-tanica«, kmalu potem utonil v majhni mla-
ki, Je to že bridka ironija, za vraten slučaj, proti kateremu nI leka.
Na parišk1 Sorbonni se je zgodilo pred leti, da je eden izmed najpomembnejših francoska zgodovinarjev prof. Matthiez, predaval o veliki revoluciji, zlasti o sovraštvu -neo Robespierrom in Dantonom. Baš ko je z ognjevitimi besedami opisoval Dantonovo smrt, se je nenadno sesedel. Zadela ga je kap. Toda Matthiezov prednik, zgodovina* Edmond Douay, je na istem i mestu in enako sredi predavanja učakal ! isto smrt. v »pravem« trenutku je umrl 1 tudi baselski profesor in pastor Jacob Me.
j*r. Ka je v
rekel besede: »Kakor drevo pade, tako obleti ..re Je zrušil pred očmi pogrebeev ln i«Wmii. Smrt, ki je bil« ▼ skladu s možem, je utakal sloviti posmehljivec in pam-fletist Aretino. Nad nekim dovtlpom se je tako krooctal, da je padel ■ stola in za posledicami tega padca umrL Anakreon, poet vinske omame, se je — seveda We ▼ svojem letu — zadušil od grozdna jagode, ki mu je zašla v sapnik.
Toda Dotra smrt se nemara nikoli ni tako zarežala, kakor v primeru leksikografa Kriinitza. Ta je delal 23 let svojo »Eko-nomsko-tehnološko enciklopedijo«. Umrl je pri 73. zvezku in ob geslu »Truplo«. Njegov leksiKon so nadaljevali drugL
cvljar in poet
Literarni Pariz je pred nedavnim odkril meža, ki opravlja iste rokodelstvo kakor nekoč Hans Sachs v Nerimberku in je poleg tega en? ko obdarovan z literarnimi talenti. Moderni pesnikujoči oziroma pisate. 1 ju j oči čevljar je mojster Margravou aa Montmariru, kjer visi nad vrati njegove delavnice i«ieč škorenj. Prvič je širša iav-nest zved-U- zanj, ko so mu prisodili nagrado 10.000 frankov, ki jo je lansko >eto razpisal časopis »La France Nouvelle« za najboljši roman. Margravoujev roman je imel nas lov »Rdeča strupenjača« (La Vi-pere roug&\ objavila ga je najprvo nova revija »Toute la vie«, a sedaj je izšel v knjižni obliki, kar je dalo povod, da se literaturi naklonjeni krogi znova zanimajo za nadarjenega moža. Saj ni kar take* če je nekdo preprost rokodelec in obenem mož, ki --.o ga strokovnjaki proglasili za avtorja najboljše francoske proze.
Margravou je svoj roman pisal poleg svojega vsaVdanjega dela, to se pravi: med krpanjem starih čevljev in nabijanjem podplatov si je delal zapiske na pripravljene listke, ki jih je potem izkoriščal za pravo pisanje v nečnih urah. Tako je delal prav za prav že dvajset let in med kupi njegovih rokopisov se je nabralo nič manj aego dvajset romanov — na žalost pa prej ni mogel dobiti nobenega založnika zanje.
Sedaj, ko je postal slaven, je nastalo vprašanje, katero izmed obeh rokodelstev, čevljarenje ali pisarenje, bo opravljal v bodočnosti. »Oboje«, je odgovoril radovednim ljudem, »kajti jaz ne računam s to novopečeiic slavo, računam s popravili čevljev. Ron"tn prinaša nekaj denarja morda vsako leto enkrat, čevlji pa ga prinašajo vsak dan. Brez literature lahko živiš, brez čevljev ne moreš. Pri nas doma pravimo čitanju iuksus.«
Margravou je z dežele doma, iz Morvana v Burgundiji, kjer je njegova rodbina častnica prastare vegaste hišice. In baš okrog te hišice se plete njegov roman »Rdeča strupenjača«' Njegov način pisanja se drži strogo resničnosti, njegovo pisanje je prepolno krepkih izrazov njegove ožje domovine. Zgodba se plete povsem okrog vsakdanjih, realnih stvari in on sam pravi, da
ŽivŽv:
f
Med najhujšimi sovražniki gozdnih plemen v črni Afriki so leopardi. Orožje, s katerim ■e črnci spravljajo nadnje, je skrajno primitivno, a vendar je običajno leopard tisti,
ki v borbi podleže
stoji z ob-^na nogama na trdnih tleh. Ka-kor sam privi, je zelo malo čl tal: »Nekoliko sem barbar«, je dejal. »Pišem prav z« prav samo zategadelj, ker ne morem tega opustiti — saj drugače bi tako gotovo ne ravnal.« Na vprašanje, kakšno delo name. rava izdati kot drugo svojo knjigo, je odgovoril: »Kn*iigo novel. Malo bom pomedei med neznanimi mojstrovinami, ki mi ležijo na kupu že dvejset let. Toda najprvo moram opraviti še nekoliko naročil za občutljive noge.« Mož ima torej v resnici mnogo prirojenega humorja.
A navzlic temu, da je njegov primer tako nenavaden Margravou vendarle ni prvi pariški pišoči čevljar. Nasprotno, bilo jih je že cel kup, tako da bo tičalo v tem rokodelstvu res nekaj, kar človeka navdihuje. Omenjamo n. pr. oba pesnikujoča čevljarja Ludovika XIV., Nikolaja Lestangea in Henrija Selliera, ki je drugi o samem sebi dejai: 5 Jaz sem popravljač Apolono-vih čevljev in zaponko.« Beranger je odkril poeta Saviniena Lapointa, ko si je dal v ulici Clialande potemplati svojo obutev. Alfred Fradin, Vestrepain, Lous Veuillot so bili drugi odlični zastopniki te stroke. Gniaf, ki sc je imenoval prav za prav Jacques ie Lorain, je napisal celo dramo »Don Kišot«, ki so jo uprizorili z uspehom, čeprav ni imel avtor nič od svoje slave, ker je še pred uprizoritvijo umrl za suši-co. Zato ni doživel niti tega, da je Masse-net njegovo delo uporabil ket tekstno podlago za svojo istoimensko opero. Kakor Margravou so tudi imenovani literarni čevljarji ostali vse življenje zvesti svojemu rokodelstvu, pokorili so se pač tudi v Franciji veljavnemu reku: čevljar ostani pri svojih kopitih.

Z ruske fronte: Italijanska protiletalska strojnica t akciji
Špekulanti v zadreg 1
Londonska borza je v zadnjih dneh, kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, doživela takšne udarce, in sicer na različnih, ne samo vzhodnoazijskih področjih, da so interesenti v veliki zadregi, v kakšne papirje naj vložijo svoj denar. Sporedno z japonskim prodiranjem so padali tečaji podjetij, ki so delovala na Kitajskem, na Malaki, v Burmi in Hclandski Indiji. Temu nazadovanju so se v zadnjih tednih priključile avstralske, revozelandske ter indijske vred-notnice. Nekaterim bankam in tudi zasebnim špekulantom je uspelo, da so ogrožene kolorua!ne vrednosti še pravočasno oddali, kupovali so si za to domače papirje. Tako so dosegle baš v dneh, ko je šel Singapur v izgubo, delnice gledaliških in kinematografskih j>odj?tij najvišje tečaje. A tudi ti tečaji se sedaj majejo, pri zadnjih kabinetnih spremembah je bilo govora o omejitvah vsakovrstnih zabav in potrebščin. NaJaljno skrb je povzročil vstop levičarskih krogov v kabinet, špekulanti dvo_ mi jo v bodočnost liberalnega gospodarskega ustroja.
Pred vojno je imel kapital, ki si je iskal naložb, skorp j neomejeno izbero; med papirji, me 1 tri takimi, kontinentalnimi in kolonialnimi vrednotnicami si je lahko izbiral tiste, ki so obetale največ dobička. Toda sedaj ao vse vrednosti nezanesljive, najbolj nezanesljiv pa je videti angleški funt sam, tako da ne tvegajo špekulanti niti tega izhoda, da bi se vrednostnim papirjem odpovfdali in nalagali svoj denar v bančna dobroimetja, ki itak ne nosijo nobenega dobička.
Kinematografijam krvni obtok
Norveški zdravnik Nils Westermark je sporočil, da mu je uspela iznajdba, ki ima največjo važnost za medicinsko vedo. Potem ko je irjiciral živemu kuncu v kri neko barvila, je lahko brez vsake težave izvršil jasne kinematografske posnetke -je-govega krvnega obtoka. Poročilo ne omenja. da-li ci e v tem primeru za rontgenske posnetke ali ne.
ZA SMEH IN KRATEK CAS
»Lahko vam rečem, ta mladi človek Je v našem zavodu zvedel mnogo dobrega!«
»O kom pa?«
*
Boječi oboževalec: »Ali si, gospodična, ne želite pogostoma. da bi bili mož?«
»Ne! Nikoli! In vi?«
*
Na postaji malega mesta je izstopil gospod z majhnim kovčegom v roki. Približal se mu je nosač: »Gospod, ali vam smem nositi kovčeg?«
»Hvala«, je dejal gospod, »saj je zelo lahek in razen tega stanujem zraven postaje!«
»O, to je isto kakor z mano,« je menil nosač, »tudi jaz ne nosim rad dosti in daleč!«
*
»Daj mi. prosim, cigareto'«
»Koliko cigaret, pa pokadiš na dan?«
»O, vsako dano število!«
*
»Ali jemlje vaša hči še vedno drage pevske lekcije?«
»Seveda! Toda te drage lekcije so se že bogato poplačale. Skoraj zastonj sem že
lahko kupil tri hiše v sosedstvu!« *
»Gospod stražnik, na cesti sem našel ta zavitek telečjega mesa.«
»Vi ste pošten človek, če se leto dni ne javi i z gubi tel j. bo to meso pripadlo vam!«
Pred hotelom, v katerem je bival znamenit igralec, je imel stojnico prodajalec časnikov. Pri tem je umetnik vsak dan kupoval svoj časnik. Nekega dne mu Je moral ostati dolžan, ker prodajalec ni imel drobiža, da bi izmenjal
»Nič ne de, plačali boste pač jutri,« je dejal prodajalec.
»Kaj pa, če jutri ne bom več živ?« se je pošalil igralec.
»Ah, tudi to ne bo takšna škoda!« Je menil prodajalec.
•
Potem ko je kupec že celo uro postopal okrog prodajne mize, je zahteval končno obešalnik za obleko.
»Imamo ga — stane deset lir!«
»Deset lir? Ali nimate nič cenejšega?«
»Seveda — vzemite žebelj!«
K D 0 T A
Slavnega skladatelja Glucka so vprašali v neki družbi, kaj mu je na svetu najljubše. »Denar, vino in slava!« je odgovoril s smehom.
Vsi so bili presenečeni, tega odgovora niso pričakovati. »Kako, vi postavljate denar in vino pred slavo?« je dejal nekdo. »To je pa čudno!«
»Prav nič,« je odvrnil Gluck. »Z denarjem si kupim vina, vino zbuja moj genij in temu se moram naposled zahvaliti za svojo slavo. Kakor vidite, gre vse po svojem redu!«
Zakaj nI Adamson našel ovratniškega gumba
Hnltnrnl pregled
F. S. Fistlgarja Zferi
Deseti zvezek Zbranih spisov F. S. F5n-
žgarja (Nova založba, 1942-XX. str. 316) vsebuje dve daljši noveli »Deteljica« in »Kvišku« ter krajši pripovedni prozi »Srnarnic nikar« in »Pomlad se poslavlja«. Ce izvzamemo povesti, ki jih je spisal že kot dijak (»Zaroka o polnoči«, »Gozdarjev sin«), so ti, L 1899—1900 nastali spisi prvi dokumenti Finžgarjeve dozorevajoče pisateljske osebnosti. Poznejša dela, ki so bodisi po obsegu ter po miselni in literarni vrednosti pomembnejša, bodisi stilistično in jezikovno bolj do-gnana, so dobila večjo zrelost prav iz tvorne izkušenosti, ki si jo je tedaj že tridesetletni pisatelj pridobil s pisanjem lirično-psihologičnih novel za »Dom in svet« v letih 1399—1903 Zato te novele vzlic svojim narativnim pomanjkljivostim in naivnostim izpopolnjujejo Finžgarjev pisateljski profil in nujno sodijo v njegovo zbrano delo
Pisatelj je občutil, koliko se tem njegovim stvaritvam pozna čas. v katerem so nastale- čas. ki se ne tiče samo življenjskega okolja, iz katerega je čroal snov. marveč tudi stopnje pisateljevega razvoja. Zato je poslal ta zvezek v svet s kratko uvodno besedo, ki v nji obuja spomin na neki razgovor s svojem mladostnim Mentorjem in vzornikom nnkoj-nim Krekom Govoril? s+a o uspehu in neuspehu iavriega ^ela V 'pm razgovoru je dejal Janez Evangelist med drugim »Tako je na svetu! Sejem, pa je zemlja
preplitva, to so ljudje, in rastlinica pogine. Ne bom hodil nazaj pestovat in previjat hiravega otroka! Tako je z vsakim delom. Naredi, pusti in pojdi ter si že vihaj rokave za novo delo! Ce ima delo v sebi življenje, ga ne ubije noben kap, nobeno nasprotovanje. Ce je za nič, je prav, da pogine. To velja za pisatelje še posebno. Piši, ko ti notranja zapoved veli, da moraš ljudem nekaj povedati. Ko poveš. ne hodi samega sebe,poslušat. Pojdi, delai dalje in pozabi. Ce je kaj vredno, ljudje ne bodo pozabili, če ni, je zelo prav. da pozabijo.«
Tem modrim besedam dr. J. E. Kreka je Finžgar dostavil: »Štirideset let je. odkar je bilo napisano, kar je vsebina te knjige. Vse sem pozabil Celo zunanji potek zgodb. Ko sem jih bral po tolikih letih, sem se smehljal svoji mladosti.«
Ni treba, da bi bili tej literarni deci Finžgarjeve zrele mladosti prizanesljivejši od samega očeta. Spisi, ki so zbrani v pričujočem zvezku, so zares dokaz pisateljeve »vzgoie okolice in dobe«, kakor izjavlja Finžgar v zadnjem stavku svoje uvodne besede Ne samo pisatelj, zlasti v delih ki so nastala v prvih dveh desetletjih našega ctoletia. tudi velik del naše pripo-vedne književnosti ie prerasel skromno ume-mško raven teh novel Vzlic temu jih bralec 5e danes orečita ? neorisiHeno ra-Hovednostio. zlasti če nožna novejša slov-d-tver*'-' nomembneiša F;rt7?arieva dela Te novele nudijo nrav nriie+no branle V njih je ostalo nekaj idilične lepote časov,
ki se nam zde dandanes tako neznansko daleč in katerih »problemi« in »drame« so z današnjega vidika prave idile.
Novela »Deteljica« sega v svet naše malomeščanske gospode, ki se je po študijskih letih v velikem tujem mestu znašla v preprostih in tesnih družabnih razmerah slovenskih trgov in mestec ter se rešuje pred puščobo vsakdanjosti s pijančevanjem in ženitvami. Pisatelj opisuje tako triperesno »deteljico«: zdravnika, odvetnika in sodrijskega pristava, ki skupno stanujejo v majhnem mestu, pijejo in pi-jančujejo ob dolgih večerih, se bore zoper drobne malomeščanske spletke in varujejo samsko svobodo pred nevarnostmi, ki jim prete z ženske fronte. Naposled se dva lista samske deteljice vdata čaru dveh mladih deklet, zdravnik in odvetnik se oženita, samo tretji tovariš še ponavlja v svoji samski sobi znani napev iz »Ri-goletta«: »Ženska le vara nas...« Pisatelju ni šlo za samo zgodbo, ki je po za-misleku zelo preprosta, marveč tudi za oris našega malomestnega okolja in za psihološko karakterizacijo oseb Pri tem je ostal v splošnem zvest ozračiti slovenske novelistike od Kersnika dalje in ni šel ne v slikanju okolja in ne v orisu posameznih karakterjev v kakšno večio globino. ni nam nokazal kai prida novega. Ooravljive gosposke žene. ki so nezadovoljne s svojimi možmi in spletkariio druga zoper drugo, so skoraj že neosiben in kar shematično opisovan pojav v naših novelah prav tako je tu dobrodušen oštir z lepo hčerko dalie mlada naivna dekleta, ki se jim - če 'majo «reeo — prva naivna ljubezen oreoelie v vam' zakonsk' pristan Julka in Arfa sta dekleti. ki oorav'čuip+a nisa+eliev moral"' nauk ob koncu zgodbe: »Se Imamo vzo^vh hčerk in blagih mater, ki so in bodo bla-
goslov domačega ognjišča in zdravje naroda.« Moški značaji prav tako niso nič kaj izraziti, čeprav so na splošnem prikupno opisani. Pripovedna sredstva, ki se jih poslužuje pisatelj v tej noveli, ne segajo visoko nad raven podlistkarske literature. Čitatelju pa se ob koncu izvije vzdih za časi, ko so lahko ljudje tako živeli in si delali take skrbi! Formalno novela ne zadovoljuje višjih zahtev pripovedne umetnosti, vendar vzbuja od začetka do konca prikupno zanimanje. Zapadni novelisti si gotovo ne bi dovolili takih posebnosti, da bi v noveli citirali Aristotela v grškem izvirniku, kakor je storil mladi Finžgar na str. 88. Toda tako neor-ganično vpletanje učenosti, moralnih naukov in filozofije v tok povesti, je bilo zlasti pri nas nekaj časa priljubljeno; Cankar ga je odpravil, ker je čutil, da gre v pripovedni prozi za kaj drugega.
Novela »Kvišku« se dogaja v krogu mednarodne družbe avstrijske barve, kakor se je zbirala v primorskih mestih in v slovenskih letoviških krajih v dobi predzadnjega Habsburga. Plemiči, obogateli trgovci, nune plemenitega rodu in kakor Laringer — ljudje, ki z močnimi sposobnostmi in trdno voljo zrasejo iz nižine kvišku in prerasejo trhlo, komedi-iantsko družbo, ki se oklepa kastovskih predsodkov in žrtvuje človeška srca Mo-lohu — to je svet. ki ga je tedanji goreli ski kaolan postavil v okvir prelepe alpske krajine Jedro novele tvori možitev oremožne meščanke Margite_ s pokvarjenim in zapravljivim madžarskim baronom Lotariem Weglom. Povest je slovenski primer družinske novele, kakor so iih prinašali v izobilju tedanji srednjeevropski mesečniki, samo da 'ma slovensko kraiinsko kuVsarijo in nekatere odseve našega življenja, mimo tega je tudi
ponekod zabel jena z rahlimi moralističnimi dodatki. Tudi za njo je danes značilen idiličen nadih časa, ko so se na tem prostoru mešali med seboj razni življenjski stili, narodnostna in verska stremljenja, vendar brez večje dinamike in dramatične silovitosti.
Iz L 1900. sta tudi ostali dve prozi, ki ju označuje predvsem prevladujoč lirični ton. Novela » Šmarni c nikar« je komponi-rana na poezijo šopka šmarnic kot simbola majniško čiste in vrele ljubezni Julija Struga do grajske hčere Tončte, ki gre rajši s puhloglavim plemičem. — »Pomlad se poslavlja« je povest z motivom »temnega cveta«: umetnik Pavel nagloma vzljubi mlado, lepo dekle, a spozna, da je že nevesta in da ne bo nikdar njegova; podoba Vesne, ki jo je naslikal, in v kateri je izrazil svoje plaho doživetje ljubezni do lepe Emice, postane podoba poslavljajoči se pomladi. Lahen ton odpovedi zazveni v duši: začetek tistega razdobja, ko bo odpoved tolikokrat življenjsko pravilo...
Tako so Zbrani spisi F. S. Finžgarja dosegli kmalu po pisateljevi sedemdesetletnici deset knjig in se uvrstili med tiste izdaje slovenskih literarnih del, ki sodijo v zakladnico naše literature in med zrele dokumente naše umetniško ubrane besede.
Razstava društva »Slovenski lik"
Dva- prostora Galerije Obersnel sta prepolna slik m kipov. V njih razstavlja France Kralj s svojimi učenci, ki jih je nazval »generacijo najmlajših«. Namesto običajnega kataloga je bila izdana knjiga o slovenski moderni umetnosti, ki prina-
»7TJTRO št. 64
ronika
*	Zaradi praznika izide prihodnja številki >juua<i v petek proti večeru. — Vsem Jo.&i.cam in Jozecom iieUmo zadovoljno go-dovanje!
*	Gora Atos ostane še naprej avtonomna. Preti časom se je v cas^pioju razša-ila vest, da je grška viaua au^^aanji statut meniške repuoiike na gozi Atos spremenila. Ministrsko piedseosivo zdaj pojasnjuje, da so avtonomne pravice aiosne r^puui.Ke ostale nedotaknjene, le pristojnost je prenesena z zunanjega numstrscva, ki vec ne oostoja, na ministrsko predsedstvo.
*	Bolgari in itiilijaiiiska k uit ura.. Po pravkar objavljeni scat-surti ojio^uje srednješolske tečaje italijanskega jezika v Bolgariji devet tiso« cujakov. 2o ooigarskih visoKošolcev je dobuo štipendije za stuiij v Italiji.
*	Sest smrtnih žrtev povodnji v Bolgariji. O veliki povodnji v Bolgariji smo že poročali. Zdaj so piisie vest., da je mesto Vid-in izven nevarnosti. Voda je tako hitro upadla, da se evakuacija lahko vrši že z vozovi in ne s čolni. V mnogih drugih krajih ob Donavi pa je položaj še veuno nevaren, zlasti v Orehovu, Nikopolu, Tutra-tanu, Silistri in Rušah, kjer so preplavljene še cele četrti in se je zrušilo mnogo hiš. Poplave so zadnje noči zahtevale na žalost šest smrtnih žrtev.
*	Poplave tudi v Turčiji. Iz Carigrada poročajo, da je reka Džeihan prestopila bregove in popolnoma preplavila 12 vasi, več naselbin pa odrezala od njihove okolice. Obiastva so v ogrožene kraje poslala reševalce. Doslej še ni znano število žrtev.
*	Umetnost in vojna. Med pripravami za letošnjo beneško Biennale omenjajo poročila iz Rima tudi zbiranje materiala za posebno razstavo, ki bo pokazala v umetniških oblikah italijanska vojna priza.levanja na kopnem, v zraku in na morju. Razstavi bo odmerjen poseben paviljon.
*	Na Madžarskem bodo pridelovali kavčuk. Po nekaterih uspešnih poizkusih so se pristojni krogi na Madžarskem odločili, da bodo na veliko gojili rastlino, iz katere se dobiva kavčuk. Rastline bouo prepeljali iz Ukrajine. S posebnim postopkom je mogoče dobiti iz kvintala te rastline 1 kg kavčuka.
*	Koruzni kruh v Rumuniji. Rumunska
obiastva so poleg pšeničnega uvedla tuii prodajo koruznega kruha. Količina slednjega bo zvišina dnevno na 500 gramov. Kilogram koruznega kruha stane Ti lejev.
*	Izraba krompirjeve vode. Iz Berlina poročajo, da so delali v Nemčiji poizkuse za koristno izrabo vode, v kateri se je kuhal krompir. Poizkusi so pokazali, da se da taka voda" s pridom uporabiti za perilo in da ne zaostaja dosti za vodo, v kateri je raztopljeno milo.
*	Sintetično snov za podplate so dali v promet v Nemčiji. Zatrjujejo, da je ta tva-rrna trpežnejša ol usnjenih podplatov. Za sedaj so jo dobile samo večje čevljarske delavnice.
*	Uvedba delavskih knjižic v Rumuniji.
Ministrstvo za delo je izdelalo zakonski osnutek o enotni organizaciji delavske zaposlitve. Osnutek predvideva med drugim uvedbo delavskih knjižic, ki jih bo moral v bodoče imeti vsak nameščenec in dela-vic. Uvedba knjižic bo olajašala izdelavo natančne statistike o zaposlenosti delavstva.
*	Velika zbirka aluminijastih konzervnJh doz v Nemčiji. Zadnji čas prodajajo v
Nemčiji različna živila v aluminijastih dozah, ki imajo vtisnjeno oznako »Alu-Din<s.' Listi opozarjajo, da so take doze dragocena surovina, ki jo je treba vedno znova, uporabiti. Treba je zbirati tudi po-krove, ki se sicer odreže jo in zavržejo. (Pokrovi imajo 20 odstotkov celotne teže). Kakor razne druge odpadke, zbirajo tudi porabljene aluminijaste doze po šolskih zavojih. Vsako dozo je treba izročiti šolarju ali šolarki, ki se mu nato vpiše točka v dobro. Seveda je treba oddati tudi vse porabljene doze iz pločevine.
*	Prvo zborovanje športnih ribičev iz vse Vzhodne marke (bivše Avstrije) je bilo preteklo nedeljo na Dunaju. Med prvimi je bila ustanovljena športna zveza za Gornje Avstrijsko, ki šteje nad 50 društev in 3.700 članov. Nadaljnja društva se ustanavljajo.
*	Bankovce so požrle miši. Temu tn
onemu štedljivcu se primeri, da mu miši zgrizejo bankovce, če jih ima shranjene doma. Tako neprijetno presenečenje je doživel delavec Vincenc Piichling v Zeltvvegu na Gornjem štajerskem. Ko je te dni pogledal, koliko ima prihrankov v omari, je moral z žalostjo ugotoviti, da so se z bankovci zadnji čas hranile miši. Bankovce za 32 mark so popolnoma zgrizle, napravile so pa še r.ekaj druge škole.
*	Velika razprava proti 38 Poljakom. V Bidgošiu se je pričela velika kazenska razprava proti 38 članom bivšega poljskega vojaškega spremstva, ki so avgusta in
Znana ljubljanska restavracija »Pri šestič i« obratuje od danes dalje pod vodstvom novega poslovodje g. Fran j a M. Robiča. Izkušeni strokovnjak bo poskrbel za kar najboljšo postrežbo v pogledu jedi in pijače. Obisk restavracije »Pri šestici«, ki je v najprometnejšem delu Ljubljane, je priporočljiv meščanom kakor dežela-nom.
septembra 1939 spremljali večji oddelek
interniranih Nemcev iz Torunoja v Varšavo. Vodja te odprave je bil bivši poljski stotnik Jan Drzewietski. V ekspediciji je bilo 580 Nemcev. 29 mož in žena je bilo ustreljenih.
*	Tobak in alkohol v Turčiji sta se podražila. Nedavno zvišanje cen za tobačne izdelke in alkoholne pijače je znašalo od 20 do 50 olstotkov, v nekaterih primerih pa tudi 80 in 100 odstotkov. Službeno utemeljujejo zvišanje cen za monopolske izdelke z visokimi izdatki za državno obrambo in s podražitvijo sirovin in proizvajalnih stroškov.
*	Izšla je 3.-4. štev. »Slovenskega čebelarja«. V ovojni številki je zbranega mnogo tehtnega in zanimivega gradiva, ki ga z zanimanjem prečitaš, četudi se ne pečaš s če-čelarstvom. Posebej je treba opozoriti na uvodni članek, ki vsebuje mnogo koristnih pobud, kako bi bilo treba izboljšati čebeljo pašo. Čebelarji naj skrbno prečitajo članke »Od česa je odvisna količina zimske porabe živeža«. Predvsem začetnikom je namenjen članek o nabavljanju čebel. V nadaljevanju je izšla zanimiva razprava o dolenjskem čebelarstvu. Iz članka »Lastnosti pravega čebelarja« zvemo, kakšen bi naj bil vzoren čebelar. Nadaljuje se obširen zelo poučen opis raznih načinov čebelarjenja in v njem je navedena Armbru-sterjeva posebno zanimiva razprava o kranjskem čebelarstvu in o našem slovitem čebelarju Janši. List objavlja še mnogo poučnega in zanimivega drobiža. Da je ves prostor bolj izrabljen, poslej list nima več ovitka.
Zanimiv koncert
Spored klavirskega koncerta, ki ga bo izvajala Rossana Bottai v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 18.30 v veliki Filharmo-nični dvorani: Najprvo bo zaigrala Vival-dijev koncert v d-molu. Nato naslednja Chopinova dela: Cherzo v h-molu, dve etu-di in Polonaise v as-duru. Tretji del koncerta prinaša Musellovo Marino, Pick-Man-gialijev Rondo in Lisztovo II. rapsodijo. Kjerkoli je nastopila mlada umetnica, povsod je imela najlepše ocene. Publika je bila navdušena od njene igre ter je zahtevala ponovno in ponovno dodatke k izvo.-janemu koncertnemu sporedu. Rossana Bottai štejejo k najboljšim mladim italijanskim pianistom. Vstopnice za ta klavirski koncert so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo pod pokroviteljstvom Instituta za italijansko kulturo in institutovi člani dvignejo lahko brezplačne vstopnice v institutovem tajništvu do sobote, dne 21. t. m. do 13. ure.
IZ LJUBLJANE
u— Pogreb dr. Josipa Cepudra. Na mnogoštevilna povpraševanja prijateljev in znancev sporočamo, da bo pogreb dr. Josip Cepudra v četrtek 19. t. m. ob 16.30 z žal k Sv. Križu.
u— Smrtna nesreča. V bivši Pollakov! usnjarski tovarni se je v torek smrtno ponesrečil tovarniški delavec Ivan Avguštin-čič. Zaposlen je bil pri skladanju kož v skladišču. Stal je na visoko naloženem kupu in sprejemal suhe kože od tovariša, ki mu jih je podajal. Nenadno se je Avguštin-čič s temenom dotaknil električne napeljave na stropu, ki ni bila dobro zavarovana, in se zgrudil. Na pomoč so takoj poklicali reševalce, ki pa ponesrečencu niso mogli več pomagati, ker je Avguštinčič še pred njihovim prihodom izdihnil. Uvedena je bila preiskava, žrtvi dela naj bo ohranjen blag spomin!
u— Oddaja odrezkov za moko in kruh.
Ker se je 18. marca zmanjšala vrednost odrezkov navadnih živilskih nakaznic za kruh in moko so morali trgovci in gostilničarji oddati vse zbrane odrezke za moko že včerajšnjo sredo mestnemu preskrboval-nemu uradu, da jih obračuna še po starih predpisih. Ker pa včeraj teh odrezkov niso mogli oddati vsi trgovci in gostlničarji, bo mestni preskrbovalni urad odrezke za moko in kruh sprejemal tudi še na današnji dan sv. Jožefa od 9. do 13. ure v H. nadstropju Mestnega doma. Po tem roku bodo predloženi od rezki brezpogojno računani po novih predpisih. *
u— Za višjega oficirja potrebuje mestno poglavarstvo takoj dve primerno opremljeni sobi za spalnico in sprejemnico čim bližje Zvezdi. Prosimo vse stranice, naj čim najbolj upoštevajo nujno potrebo ter takoj naznanijo sobi v glavnem mestnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata.
u— Danes, na Jožefovo predvaja »Veseli teater« zadnje tri predstave svojega tekočega sporeda. Pričetek ob 14.30, 16.30 in 18.30. Pridite tudi Vi, nasmejali se boste do solz! i Pri vseh dosedanjih predstavah smo imeli izreden uspeh. — Predprodaja vstopnic v četrtek od 10. ure dopoldne do večera. — V soboto 21. t. m. je premiera našega 17. programa.
Danes ob 14.JO, 16.30, 18.JO
VESELI TEA1ER
u— Namesto cvetja na grob pokojne Marije Berthold daruje rodbina polkovnika Pretnarja iz Zemuna 100 lir za revno bolno ženo. Dalje so darovali še neimenovana 40 lir in družina Aleksander Iv. LavrLč, Nova vas p. Rakek, 100 lir.
u— Starokatoliška služba božja bo 19. t. m. — na dan sv. Jožefa ob četrt na dvanajst.
Z Gorenjskega
3400 obrtnih obratov na Gorenjskem.
Celovški dnevnik beleži, da je na Gorenjskem vsega skupaj 3400 obrtnih podjetij. Je tudi nekaj večjih obratov, pri katerih pa je obrtniška stran odločilna. Vsi ti obrati so vključeni v vojno proizvodnjo. Obrtniška gospodarska organizacija daje smernice. V splošnem se gorenjsko obrtništvo ravna po surovinah, ki jih nudi pokrajina; zdaj pa se po različnem šolanju seznanjajo obrtniki tudi z nadomestnimi snovmi. Celovški dnevnik pravi, da ima gorenjsko obrtništvo za razliko od obrtništva v rajhu še zadosti strokovnih moči.
V	Dobu pri Domžalah je bilo prvo javno zborovanje narodnosocialistične stranke. Govoril je okrožni kmetijski vodja Burg-staller o snovi: »Skupna pot, skupna zmaga.« Z enakim geslom je bilo sklicano zborovanje v Moravčah, kjer je najprej govoril nadučitelj Ferschy, nato pa okrožni vodja Pilz iz Kamnika. Zborovanje je bilo sklicano tudi v Komendi, kjer je govoril okrožni vodja Kuss iz Kranja o nastanku nemške države, o vojnem položaju ln o splošnih prilikah na Gorenjskem. V Smar-tnu pri Litiji je govoril okrožni govornik Helmut Prasch.
V	Bohinjski Bistrici Je bilo sklicano zborovanje uradnih oskrbnikov koroškega Volksbunda. Na sporedu je bil razgovor o poslovnih delih za izgraditev narodnosocia-listične stranke na Gorenjskem. Udeleženci so dobili smernice za sodelovanje voditeljev celic in blokov. Nadalje je bilo v Bohinjski Bistrici zborovanje ženstva in je krajevna voditeljica govorila o nalogah nemškega ženstva v sedanji vojni.
V	Mežiški dolini sta se spet zgodili dve hudi nesreči. V jeklarai na Ravnah pri Gu-štanju je padla os kolesa lokomotive na delavca Janeza Berložnika in mu hudo poškodovala desnico. Delavcu Srečku Petku pa je kalup za odlitke poškodoval hrbtenico in desno nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico.
V	Tržiču so dobili novega župana ln sicer je to inž. Hugo pl. Kurz, ki je nedavno prispel v Tržič in prevzel županske posle. Te dni ga bo deželni svetnik iz Radovljice slovesno uvedel v urad.
ženstvo v radovljiškem okrožju je začelo izdelovati copate za vojaške bolnišnice. Doslej je bilo izdelanih 650 različnih parov. Nekaj teh izdelkov je razstavljenih v izložbi Savnikove trgovine v Radovljici. Copate izdelujejo ženske tudi po drugih krajih.
Vzgoja otroških vrtnartc tn negovalk.
Obmejni seminar za otroške vrtnarice v Celovcu je razširjen in lahko sprejme še nekaj gojenk za bodoče letnike. Novi tečaji za otroške vrtnarice in otroške negovalke se prično 1. junija, šolanje otroških negovalk, ki je zdaj na novo vpeljano, je bolj preprosto in krajše kakor šolanje otroških vrtnaric. Dekleta morajo dopolniti. 16. leto, za seboj morajo imeti 8 let šolanja in dokazati, da so že opravile obvezno letno službo v, kakem gospodinjskem podjetju. Kandidatinje za otroške vrtnarice pa morajo biti stare najmanj 17 let. Ko dovršijo tečaje, bodo negovalke nameščene kot voditeljice skupin v večjih otroških domovih, kakor tudi po raznih podjetjih, kjer je treba oskrbovati otroke.
S Spodnje štajerske
Spominske svečanosti za padlimi so bile preteklo nedeljo prirejene tudi v Mariboru in po raznih spodnještajerskih krajih. Mariborski dnevnik pravi, da je nekdanji 47. polk izgubil v prvi svetovni vojni 7.000 vojakov. Mariborska žakia svečanost je bila na Glavnem trgu. Igrala je vojaška godba, častna mesta so bila pripravljena za svojce padlih. Po uvodni paradi je spregovoril neki polkovnik, ki je obujal zgodovino mariborske garnizije. Svečanost je bila zaključena z nemškima himnama.
Mariborsko razvedrilo. Heimatbuni priredi v nedeljo 22. t. m. v Gotzovi dvorani dve predstavi za razvedrilo svojih članov. Predstavi se bosta vršili pod geslom »Dve uri neumnosti«. Sodelovali bodo šarlota Waldowa in še nekateri drugi humoristi.
Trgovsko zborovanje v Celju, ki ga je sklical poverjenik državnega komisarja za učvrstvovanje nemštva, je obiskalo 200 trgovcev in skrbnikov prevzetih trgovin, obrti in industrije. Najprej je govoril poverjenik Seftschnigg, nato pa je okrožni vodja Dorfmeister v daljšem govoru razlagal zgodovino Spodnje štajerske ter je dal smernice, kako se po plemenski politiki razlikujejo Slovenci, Cič5, V&ndišarji in Spodnji Štajerci. Nadalje je naglasil, da se trgovec v Nemčiji ne sme imeti za »veličanstvo«, marveč za tovariša in posvetoval ca vseh odjemalcev.
E. I. A. R. - Radio Ljubljana
Parliamo lftaliano
Schema della XXIX lezione che verra tenuta dal prof. dott. Stanko Leben mercoledi, 18 Maržo 1942/XX, ore 19.00.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob po-nedeljskih, sredah in petkih, vedno ob 19.
LEZIONE VENTESIMA NONA Primo pelo
Chiara m'fe tuttora nella memoria la fac-cia olivigna e butterata dl quel mio primo barbiere che, mentre finiva di sfrascarmi a gran colpi di cesoie il forteto duro dei ca-pelli, con voce mellifua mi domando: «Fac-ciamo la barba ? ...»
La barba? II sangue mi dš. il solito tuffo fra cuore e gola. Si, ha proprio detto cosi: la barba... Io mi passo una mano sulle gote, come per sentire che bisogno ce n'č. E intanto faccio i conti dei poehi soldini che ho in tasca. Centrerebbe, sl, anehe la barba...
«Allora, slgnorlno ? Barba ?» ripete Me-lillo.
«Certo» rispondo. «Barba.»
Beato, rovescio il capo sull'appoggiatoio. Melillo comincia a insaponare. Fra le pal-pebre socchiuse ml guardo nella specchiera verdastra. Bella, quella gran schiuma che m'incornicia il viso, e cresce e si gonfia sotto il pennello. Mi ricorda le belle nuvole candide che stan nel cielo d'estate. Anche quello spennellio che va e viene sulle gote e sulla gola fe slmpatico, pare una carezza. £ molto divertente farsi radere. Anche Melillo fe un simpatico tipo, con quella pancia, quei baffoni, quei capelli morati e lucidi. Quando sorride ha una faccia proprio ami-ca. Ed fe un bravissimo barbiere. Basta sentire e vedere, come insapona, movendo la mano con quella disinvoltura e leggerezza, e tenendo 1'altra sul fianco, nella mossa classica. Ecco, ora ha finito d'insaponare, ha passato e ripassato, il rasolo sulla cote, se lo ripassa due o tre volte sulla palma, e attacca a radere. Che piacere! £ proprio un peccato che finisca cosi presto. La barba e cosi poca!
«Una barba facile, slgnorlno. Non c'fe ne-anehe bisogno di contropelo* dice Menillo.
Na naselitvenem področja ▼ brežiškem okraju, poroča mariborski dnevnik, je potreben zlrav obrtniški stan. Ta je zagotovljen z načrtnim nameščanjem obrtnikov in z ojačenjem kupne moči naseljenih kmetovalcev. V brežiškem okrožju se bodo tudi doslej še neizkoriščeni zakladi mineralov in rudnin izkazali ugodno za gospodarstvo, še zlasti za industrijo. Poročevalec zaključuje, da se bo gospodarstvo v brežiškem okraju razbohotilo in da bo vsak Nemec, ki bo voljan sodelovati, našel tu delo in kruh.
V	Rimskih Toplicah so pretekli teden zabeležile en porod, dve poroki in en smrtni primer. Poročili so se Franc šmerc in Amalija Kranjčeva ter Mihael Mejič in Roza čadejeva. Umrla je Josipina Knezova iz Marijinega Gradca. V Laškem so v enem tednu zabeležili 4 porode.
V	Slovenski Bistrici je bilo gibanje v januarju in februarju naslednje: 15 porok, 32 porodov in 17 smrti Prirastek po rojstvih znaša 15' prebivalcev.
Dva roditeljska večera. V Velenju je nastopila mladina s pestrim sporedom. Predvajala je športne igre, plese in prizore iz tabornega življenja ter je prepevala. Podobna prireditev je bila v Slovenjem Gradcu, kjer so poleg drugega uprizorili mladinsko igro in boksarsko tekmo. Obe prireditvi sta bili zadovoljivo obiskani.
50.000 mark je zadel Henrik Schweiger v Brežicah na osminko srečke nemške državne razredne loterije. Tudi ostale tri če-trtinke so bile v Brežicah prolane, vendar niso bile pravočasno plačane in tako je ostalo 350.000 mark v blagajni razredne loterije.
Novi grobovi V Mariboru sta umrli železničarjeva hčerka Marija Kirbiševa in 651etna zasebni ca Marija Ritonja. V št. Lovrencu na Pohorju je umrla v visoki starosti 85 let zasebnica Antonija Autor-jeva, v Ptuju pa vdova Ana Skaza.
Nezgode. V Pekerjah je padel 181etni ko-vaškn pomočnik Anton Sauperl s kolesa in se hudo poškodoval. Posestnica Jožefina BilarbeCkova, stara 74,let, je v okolici Maribora po nesreči padla in se takisto hudo poškodovala
Enodnevni tečaji za rez po vinogradih se vršijo na vinarski šoli v Mariboru od 18. do 21. L m. Udeleženci morajo prinesti s seboj škarje in nož, ostalo dobe na šoli.
Iz Hrvatske
Wagnerjev večer, 20. marca bo v hrvatskem državnem gledališču pol pokroviteljstvom maršala Kvaternika Wagnerjev večer, ki ga bo vodni znani dirigent Lovro Matačič. Sodelovale bodo najboljše moči
Peccato, anche questo. Ma lnaomia, barba 6. Giovane, facile, ma barba. Ora Menillo ha finito, ha passato l'allume augli sbruffoli sbucciati, ha lavato e spruzza. Chiudo gli occhi, e mi vien da ridere. £ una cosa alle-gra quello spruzzo che f a il solletico e pizzi-ca. Melillo mi asciuga, mi pettina in su, al-1'Umberto, mi passa anche un po' di brillan-tina sui capelli. Un servizio ottimo. Bravo Melillo. Mi alzo, mi ripasso una mano sul viso. Com'fe liscio e morbido! Ma anche, ad andare contro pelo, si sente il sehlo della barba fatta. Un viso d'uomo, insomma. Pago, mi riguardo nello specchio, sto per uscire.
«Ragazzo, spazzola!» dice Melillo. H ra-gazzo infatti fe ritornato. Mi frugo in tasca, trovo aneora due soldi. Via anche quellL Non importa. Ecco fa gik freddo, lo stoma-co mi dš. dei morsi. Non importa. Accendo una sigaretta, m'awio verso la Posta. Son certo che ci šari una lettera. Che voglia di cantare!
Carina, quella bimba che fe passata. Buo-no, quest'odore che porto con me. E quello scemo, che ha da guardare? Se si volta aneora, lo pesto.
(Guelfo Civininl)
Eserclzio
Rlspondete alle aeguentl dom and e bo~-1-tuendo alle parole stampate in grasso le forme deboli dei pronomi personali: Volete cedermi il Vostro pošto? — Quando le hal il biglietto al portiere? — Perchfe non ci dite la Vostra idea? — £ vero che ora si mandato le tue notizie? — Avete gia dato rimprovera la sua azione ? — Mi parlate sul serio di queste eose? — Chi Vi insegna l'italiano ? — Hal letto la lettera a tua mo-glie? — Perchfe non mi hal parlato dei tuoi progetti? — Volete spiegarmi questa rego-la ? — Quando si fe procurato U dannaro ? — Ti ricordi aneora dei bei giorni passati in-sieme? — Potete figurarvi lo stato di quella povera donna? — E non si vergogna di un simile linguaggio? — Ti sei accorto della sua gentilezza? — Perchfe non le chiedi seusa? — Perchfe non vuoi darle la mano? — Hai raccontato loro la nuova di ieri sera?
hrvatske opere, časti dobdček je namen je i za velikonočna darila hrvatskim legiona jem na vzhodni fronti.
Gozdno gospodarstvo v letošnjem leiv, V hrvatskih gozdovih hočejo letos pr vodnjo zelo dvigniti. Iz državnih gozdov bodo dobavili 548.000 tramov, 132.000 železniških pragov, 28.400 kosov jamskega lesa, milijon kubičnih metrov drv, 86.450 kubičnih metrov lesa za celulozo, 97.270 kubičnih metrov lesa za proizvodnjo tanina in 150 vagonov oglja. Proizvajalni stroški so preračunani na 287,800.000 kun.
Nemška znanstvenika v Zagrebu. V zadnjih dneh sta obfskala Zagreb nemška profesorja dr. Mezger in Reinarth. Prvi je imel na zagrebški pravni fakulteti več predavanj o osnovah narodnosocialistične zakonodaje, drugi pa je predaval o staro-hrvatski zgodovini, ki so se je udeležili razen ministra dr. Puka vodilni predstavniki hrvatskih pravnikov.
10. april državni praznik. Izšla je zakonska odredba, po kateri bo 10. april kot spomin na osnovanje Nezavisne Države Hrvatske državni praznik. Delavci bodo imeli pravico zahtevati od svojih delodajalcev za ta dan osemurno mezdo.
Iz Kostanjevice
Gibanje prebivalstva. V farl Kostanjevici m v letošnjem februarju nihče umrl, d očim so bili v fari Sv. Križ 4 smrtni »lučaji.
Na Slfnovcah pri Kostanjevici bo ▼
ponedeljek po tihi nedelji dne 23. t. m. sejem za konje, govedo in prašiče ter za vso kramo. Občina bo pravočasno opravila vsa potrebna dela na sejmišču.
Lastniki koles naj se čimprej zglasljo na občini v svrho registracije biciklov. Registracija mora biti izvršena do 25. t. m.
Novomeško skladišče Kmetijske družbe v Ljubljani poziva vse kmetovalce, da takoj prijavijo potrebo za galico, vsa semena in umetna gnojila za vse leto. Prijave je treba oddati do 25. t. m. v navedenem skladišču ali pri domači podružnici K. d.
Za plemenske merjasce bo tudi letos Visoki komisarijat prispeval polovico nabavne cene. Doplačilo prejemnika bo predvidoma znašalo 10 do 15 lir za kilogram žive teže. Plemenskega merjasca bo moral rejec ohraniti za pleme najmanj do starosti dveh let. Prijave je treba oddati na občini.
V mestu Kostanjevici je več tečajev za italijanščino. Razen nekaterih čisto zasebnih tečajev je v šoli vsak ponedeljek in torek od 17. do 19. tečaj, h kateremu se lahko vsakdo prijavi, ker je učnina malenkostna.
ša program društva »Slovenski lik« in slogovno označitev posameznih njegovih članov.	_ _ j
Ob priliki te razstave se nam zdi potrebno načelno pogledati na dvoje vprašanj. Prvo vprašanje bi mogli označiti kot problem odnosa učenca do učitelja. Vsi razstavljalci so učenci Kralja in imamo tako razstavo učitelja in učencev. Zato je popolnoma jasno, da pred seboj še nimamo izdelanih osebnosti, temveč le večjo ali manjšo odvisnost od vzornika. Pre-uranjena je torej beseda o umetninah. Pred nami so šolska dela, med njimi jih je premnogo iz vajeniške dobe. Učitelj je dal delom premočen svoj pečat, dal jim je svojo zunanjo formalno podobo, ne da bi jih uvedel v osnove risarskega in slikarskega znanja. Nadarjenost ni vse, k izpopolnitvi spadata še predvsem pridnost in študij. Vsak slikar se mora učiti svoje abecede in si pridobiti onega osnovnega znanja, ki je potem podlaga samostojnemu ustvarjanju. Ce pa začne takoj ustvarjati brez podlage, se ukoreninijo v njegovem delu napake, ki se^ jih ne bo potem nikoli ali vsaj zelo težko otresel. Kar se Janezek nauči, to Janez zna ali v našem slučaju boljše: česar se Janezek ne nauči, tega Janez ne zna! Napake v risbi, neštudiranje anatomije, površnost, dis-proporcioniranost udov, slaba perspektiva, neobdelovanje slikarskih vprašanj in problemov, slabo komponiranje v ploskev in v prostor itd., vsega tega se potem ne bo mogel otresti in ga bo vedno spremljalo, če se tega v začetku ne bo naučil. Z obvladovanjem vseh podrobnosti, ki so važne za nastanek dobre slike ali kipa, si bo potem mogel privoščiti licence poetike, četudi na račun pravilnosti naučenih osnov. Vendar ootem nikoli ne bo giožno, da bi se za modnim ali slogovnim načinom skrivalo neznanje, kakor moremo to da-
nes mnogokje opaziti. Vsega tega se mora učenec v polni meri zavedati in prva leta le študirati in delati ter zato le malo ustvarjati. Zato je popolnoma napačno, če jim učitelj v knjigi poje slavospeve in visoko povzdiguje njihovo »vnetniško kapaciteto. Taka neobjektivna hvala ustvari napačno predstavo o lastni visoki vrednosti, napravi slikarja za umetnika, še preden je kaj resničnega ustvaril. Pravilneje je, da se mladega iskalca navaja k študiju in delu, da se ga opozarja na napake in tako vodi k pravi umetnosti. Edino tako se tudi izogne razočaranju, da bi moral potem ves čas življenja nositi nimb nerazumljenega umetnika. Ne da bi hoteli s tem omalovaževati prizadevanja mladih ljudi, na začetku njihove poti se nam zdi potrebno opozoriti na ta dejstva.
V ozki zvezi s prvim vprašanjem je takoj tudi že drugo: kaj razstaviti? V istem prostoru, kjer je Mušič razstavil le 20 del in priredil prijetno intimno razstavo, visi ali stoji danes okrog 80 del. Razstava je mnogo prenatrpana, da bi si človek mogel podrobnosti zapomniti in odnesti splošno * dober vtis. Za umetnostno razstavo mora predvsem veljati merilo kvalitete in mera pri izbiranju mora biti najstrožja. Ce pa ima namen veljati za šolsko razstavo, potem jo je treba za tako tudi označiti. Krivda na natrpanosti ni na prostoru, marveč na izbiri. Načelna in jasna beseda je tu potrebna in na mestu, ker nosi razstava ponosen naslov slovenske moderne umetnosti. Doživeli smo že preveč izrabljanja teh treh pojmov, da moramo enkrat s tem prenehati. Kakor ^ je lanska pomladanska razstava v Jakopičevem paviljonu nudila le del slovenske moderne, tako imamo tu opravka le z i umetnostjo Franceta Kralja in njegovih učencev, kar pa je oboje še daleč od res-i ničnosti naslova. S temi besedami smo
hoteli le dobro, kajti nivč razstav je treba obdržati na dostojni višini. Obenem s splošnimi besedami smo v glavnem tudi označili povprečni značaj del in se pri posameznikih ne bomo mnogo mudili.
Med razstavljalci se za mnogo razlikuje od vseh, njih učitelj in vzornik France Kralj. On je vodilna osebnost razstave, kar je med učenci razumljivo. Neka elementarna primitivnost označuje njegova dela, v skladu s snovjo je tudi oblika pr-votnostna, idealizirana. Vse naj služi misli, ki jo hoče s sliko povedati. V tem načinu je izdelan »Paradiž«, ki tudi kom-pozicionalno in barvno odgovarja ele-mentarnosti nastrojenja. Barvno in kompozicijsko so dobre tudi nekatere manjše slike (Pri senu, Možje s konji itd.), čeprav v podrobnosti niso izdelane. Manj uglašena so druga večja dela (Krst, Stav-barji, Vesele kmetice), ki izdajajo v ho-teni primitivnosti nekaj surovega, čeprav dekorativne razdelitve ploskve ne smemo zanikati. Namerno iskanje po originalnosti in vedno novih domislekih, ki je skoro glavna poteza Kraljevih del, ga zavede ponekod do nemogočih rešitev (Materina radost), ki jih ne moremo smatrati za enakovredne drugim, občutenim stvaritvam (Glava Križanega).
Ostali udeleženci razstave kažejo bolj ali manj jasne učiteljeve vplive. Franc Ahčin vzbuja pozornost s svojimi plaketami, kjer pa še skrajna finesa v subtilm plastičnosti manjka. »Pojoči angelci« mu, sicer pri dobri kompoziciji, tehnično niso uspeli, ker je globina reliefa za to plitvo plastičnost prevelika. Mnogo izdelkov bi lahko opustil slikar in kipar Lado Brejc. V akvarelih je še popolnoma šolski in slab z napakami v barvanju kot v predstavljanju upodobljenih predmetov. Plastike pa so diproporcijonirane in neizrazite. Sorazmerno lep uspeh kaže Srečko
Kotar s svojimi umetnoobrtnimi keramičnimi izdelki, ki jih pač ne moremo smatrati za polnovredne plastike. Le škoda, da nagomili in nakopiči v gnečo preveč figur na škodo enostavne preglednosti. Tudi historična vernost noš ni vedno pristna (Zeleni Jurij). Dekorativna keramična obrt je našla v njem nov, upapoln naraščaj. Da more isto dekorativnost prenesti tudi v velike ploskve brez škode za kvaliteto, dokazujejo »Trnovski ribiči pred sto leti«. Kipar Ivan Strekelj je nedvomno nadarjen in lahko od njega še kaj pričakujemo, ko bo premagal začetne formalne težave, kakor obljublja z dobro plastiko »Materinstvo«. Sedaj so ponekod kompozicije še prisiljene in trde (Pieta), telesa pa nepravilna (Akt). Vinlko Turk razstavlja večinoma p>ortrete, ki jih označuje predvsem podobnost z upodobljen-cem. Toda do prave verne slike bo dospel le s sprostitvijo in opuščanjem trdote, ker bo le na ta način uspel dati figuram resnično življenje, ki sedaj tako ne-dostaja. Izmed vseh bi mogli mnogo pričakovati od Antona Znidaršiča. Zaenkrat pa je še mnogo preveč soroden Kralju, da bi mogli govoriti o samostojni osebnosti. Toda skozi nekatera dela (Pri fari, Na sejmu itd.) pusti prosevati že lastna doživetja, ki govore o samostojni oblikovni moči. Otresti se bo pa moral premočnega učiteljevega vpliva in začeti z neposrednim študijem po naravi. Znidaršič je talentiran slikar, ki bi se ob primerni široki razgledanosti in v drugačnem okolju mogel uspešno razviti. Franc Kuhar, Tomaž Kvas in Janez Tomazin so razstavili le po eno delo.
Naše sporočilo ne bi bilo popolno, če se ne bi h koncu dotaknili tiskanega programa društva vsaj v toliko, v kolikor govori o slovenski šoli, ki ji po napisanem ni treba po vzore na tuje, ker ima doma
edino prave nadaljevalce stare tradicije. Toda mlademu umetniku je treba razgledanosti in širokega obzorja, zato je prav, če spozna tuje misli in struje, dobro, če prinese te tudi domov, toda pri tem mora ostati ukoreninjen v domačih tleh. Ne zgolj prevzemanje tujih spoznanj, marveč presaditev uporabnih zdravih v domače okolje, je pravilni način slovenskega umetnostnega izživljanja.
Razstava predstavlja izdelke ene šole. Ker imajo le redki naši umetniki svojo neposredno šolo in učence, je prav zaradi tega razstava toliko bolj zanimiva in potrebna ogleda s strani našega občinstva.
Dr. F. K. Kos.
ZAPISKI
Uspeh komedije Rirta Alessifa v Hamburgu. V okviru italijansko-nemskega kulturnega tedna ▼ Hamburgu so u pr izori H komedijo odličnega dramatika, direktor;« lista »Picootlo« Rima Alessdja, čigar »Katarina Medičejska* je uspešno začela letošnjo sezono v ljubljanski Drami. Prvič v nemščini uprizorjena »Tereaa Gasati« ima zgodovinski značaj. V nji nastopa med drugimi knez Metternich. Delo je našlo v Hamburgu odlične igralce in doseglo močan uspeh. Na premieri je bil prisoten tudi veleposlanik Alfieri.
Pod vodstvom F ran za von Hossttna bo 22. t. m. v Trieste v gledališču Verdi velik simfonični koncert z Beethovnovo Šesto simfonijo in z večjimi skladbami Wagnerja, Webra in Malipiera.
Tisk v Nemčiji. Kakor poroča »Italpress«, izhaja sedaj v Nemčiji 2500 dnevnikov v naldadi 19 milijonov izvodov. Globalno Število vseh revij cenijo na 10.000 z naklado 26 milijonov izvodov. Zaradi omejitve papirja je bilo ustavljenih neko število izrazito znanstvenih revij.
Zaupna posvetovalnica
Vsak človek bi hotel biti srečen. Na vse načine si prizadeva najti srečo. Redki pa so tisti, ki vedo, da srečo že Imajo v rokah in da je v prvi vrsti od človeka samega odvisna njegova usoda. Premnogo pa je tudi takih, ki si domišljajo, da so nesrečni, celo najnesrečnejši na svetu... In ne ^edo zakaj! Kako to? Odgovor je lahek. Sami sebe ne poznajo.
V	ponedeljski izdaji »Jutra« je najprej izhajala »Is':nika za dušo in srce«, po njeni ukinitvi pa »Minuta pomenka«. Na naslov obeh rubrik je kar deževalo najrazličnejših vprašanj. Tudi potem, ko je bila ukinjena »Minuta pomenka«, se število vsakovrstnih vprašanj nI zmanjšalo. Kogar je kaj težilo na srcu, kdor ni vedel, kako bi ukrenil to sli ono, se ja zaupno obrnil na »Minuto pomenka«, da bi našel uteho. Taka in podobna vprašanja pa še vedno prihajajo v naše uredništvo, zato smo sklenili otvoriti podoben, a še izboljšan kotiček pod imenom »Zaupna posvetovalnica«.
V	»Zaupni posvetovalnici« bo strokovnjak odgovarjal in svetoval samo v resnih, konkretnih zadevah osebnega značaja. Prerokovanje za bodočnost je seveda izklju_ čeno. Za odgovor je treba: Lastnoročno točno opisana zadeva, v kateri se želi nasvet; kdor želi zvedeti značaj svojih bližnjih, mora priložiti rokopis dotične osebe. Seveda j 3 treba navesti tudi spol in rojstne podatke dotičnega. Anonimni dopisi ne pridejo v poštev.
»Zaupna posvetovalnica« bo izhajala v ponedeljski izdaji »Jutra«. Za odgovor je treba vprašanju priložiti kupon, ki bo uvrščen v vsake nedeljsko številko »Jutra«. Navesti ,e treba tudi značko, pod katoro naj se objav; odgovor. Vprašanja brez ku_ pona ne bodo upoštevana. V vsaki ponedeljski št3\riki »Jutra« bodo objavljeni odgovori, ki bodo prispeli v uredništvo vsaj do četrtka zvečer.
Radio LJubljana
ČETRTEK, 19. MARCA 1942-XX
Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 11: Peta maša iz bazilike sv. Pavla v Romi. 12.15. Ažmanov kvartet na pihala 12.40: Ambrosianov trio. 13: Napoved časa in poročila \ 'talijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih SU v slovenščini. 13.17: Ljub'ianski radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca: orkestralna glasba. 14: Poroči'a v italijanščini. 14.15: Prenos iz Nemčije 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Nove gramofonske plošče Cetra. 18: J. Ahčan: Koristni nasveti in navodila o čebelarstvu (kmetijsko predavanje v slovenščini). 19.30: Poročila v slo vensoini. 19-45: Kmečki trio. 20: Napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.50: Klasični orkester pod vodstvom Mari-ja Fighera. 21.25: Predavanje v slovenščini 21.35: Orkester pod vodstvom Angelinija. 22.10: Koncert pianistke Emme Contesta-bi!e. 22.45: Poročila v italijanščini.
PEfEK, 20 MARCA 1942-XX
7.30: Pcrcčila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poniila v italijanščini. 12.15: Koncert pian.sta Marijana Lipovška, 12.40: Jandolijev sekstet. 13: Napoved časa in poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega s'ona Oboroženih Sil v slovenščini. 13. .7: Ljubljanski radijski orkestei pod vodstvom D. M. šijanca: lahka glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Godalni orkes.er pod vodstvom Manna. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Komorni zbor pod vodstvom D. M. šijanca. 17.40: Koncert violini-ita Kajetana Burgerja, pri klavirju Marijan Lipovšek. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba. 20" Napoved časa in poročila v italijanščin:. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Orkestralna glasba pod vodstvom Petralia. 21.20: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca ob sodelovanju sopranistke Ksenije Vidaijeve in basista Friderika Lupše: operna g!a.«ba 22: Koncert violinista Karla Rupla in fianista L. M škerjanca. 22.45: Poročila v italijanščini.
Mali oglas
Kampia^am?
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za _šifro L 3.—.
Prevzela sem
gostilno
Židovska steza 1 in vabim vse stare in nove goste na odlična vina ter dobro postrežbo. — Se priporočam Franja Mihelčič. 3420-18
Knpnf te
edino pri naših oglaševalcih!
VSAK
naš naročnik je zavarovan
ALI
ste poravnali naročnino?
E. Salgari:
Službo dobi
Stenodaktilografko
t perfektnim znanjem ilo-veasko-italijanskega tezika, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Seriji
vere dettagliamente«.
3353-1
Pomočnico
prvovrstno, za plašče in kostume, sprejme modni salon. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3402-1
Dipl. pravnik
* večmesečno pob«, teli primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5. V.«. 3378-2
Frizerko
dobro izvežbano, sprejmem takoj ali po dogovoru. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poznejša možitev ni izključena«.
3401-1
Kuharico
varčno, samostoino gospodinjo, takoj sprejmem k dvema gospodoma. Nastop takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Samostojna gospodinja«.	3400-1
Fotografskega
pomočnika
mlajšo moč, sprejme foto-trgovina Joško Šmuc, Tvr-ševa c. 5.	3398-1
Službo dobi
samec na mali kmetiji, ki je pošten in priden, neoporečnega obnašanja, ki zna orati in sejati na lahki in težki zemlji. Poleg tega mora biti vešč sadjarstva in čebelarstva. Hrana stanovanie na kmetiji. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 3383-1
Čevlj. pomočnika
sprejmem takoj. — Kurent, Cesta ▼ Rožno dolino 12.
3435-1
Čevlj. pomočnika
sprejmem takoi. Plačam dobro. Meše, Ljubljana, Medvedova 19. 5429-1
Uradnica
mlada, z večletno prakso, s perfektnim znanjem italijan ščine, slovenščine m nemščine ter stenografije, išče službo korespondentke, oz. tajnice. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Praksa«.
3432-2
Mlajši uradnik
z abiturientskim tečajem, perfektnim znanjem italijanščine, francoščine, nemščine, srbohrvaščine, stenografije in strojepisa, sprejme takoi kakršno koli službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen 23«.
3446-2
Beseda L —.60, taksa —.60. 'a dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Mlado gospodično
skromno, za pouk in kon-verzacijo romanskega (italijanskega), germanskega, event. slovanskega jezika, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober honorar«.	3381-4
Italijanščina.
Iščem gospodično ali gospo, katera bi bila pripravljena hoditi poučevat v Ljubljani dvojico na dom, vsaj trikrat na teden. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trikrat na teden«.
3392-4
.j> *> cd ie c~: p ■vri ij t
Vajenci (-ke)
Beseda L —.60. taksa -.60. za dajanie naslova ali za šifro I i.—.
Staro vi jo lino
ia fotoaparat Kodak, proda trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 3388-6
Trgovske police
pulte proda knjigoveznica Bonač, Puccinijeva ul. 2.
3413-6
Kupim
Beseda L —.60. taksa -.60, zt dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Oblačila
Beseda l —.60, taksa — .60, za dajanje naslova ali za šifro l 3.—.
Gg. natakarji — eleganten smoking
Lepo sobo
s posebnim vhodom, oddam stalnemu in solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3399-23
Sončno sobo
prazno ali opremljeno brez postelje, oddam takoj bolj-
nerablien, poceni naprodaj, ši osebi. Souporaba kopai-Naslov v vseh poslovalni- niče. Malejeva 23-1., Ko-
čah Jutra.
3395-13
Krojaške volnene
odpadke
pletilne nove ostanke, ši-
viljske	ter volnene jopice
kupuje	po najvišji dnevni
ceni R.	Višnjevec. Vožarski pot 1. 2898-7
Volnene, krojaške
pletilske, šiviljske odrezke. ovčjo volno in mešane bombažne odrezke, kakor vse tekstilne surovine kupuie »Jugovolna« Tyrševa 41 — nasproti sv. Krištofa.
3063-7
Karbid in vreče
vsako količino kupimo. Generator delavnica, Tyršcva C. 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27. 3443-7
Dva modroca
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena«.	3445-7
Mizarski pomočnik
dobi stalno delo. Tržaška cesta 17.	3426-1
Del a voljni ženski
ki bi hotela pomagati pri vsem gospodinjskem in vrtnem delu, nudim zatočišče. Stanovanje, hrana in plača. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3422-1
Dekle za vse
zdravo, z daljšimi spričevali, vajeno vrtnih del, išče družina dveh članov. Oglasiti se popoldne v Langu-sovi 21.	3421-1
Služkinjo
pošteno in zdravo, vajeno vsakega dela. iščem za deželo. Plača in hrana dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3382-1
Modistinjo
prvovrstno, ter učenko, sprejme salon Julči Klop-čič, Resljeva c. 8. 3415-1
Frizersko vajenko
sprejme takoj salon Švab, Novi trg 2.	3396-44
Brivsko-frizerskega vajenca (-ko)
sprejme Hešik, Šiška, Jer-nejeva 53.	3444-44
Zaslužek
Beseda L —.60. taksa —.60. 'a daianje naslova ili za šifro l 3.—.
Beseda I -.60. taksa -.60. za daianje naslova tli za šifro l 3.—-
Kupim
celotno kazalo Gruden-Ma-
Beseda L —.60, taksa — .bO. za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Vse denarne in
trgovske posle
izvršim hitro in točno. Obrnite se na:
RUDOLF ZORE
Gledališka ulica 12. Telefon 38-10.	3427-16
Največ oglasov ima
wJUTR0"
lnserira.it" torej tudi Vi!
V najem
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3-—.
Oddam v najem
njivo, 11.000 m2. na Smar-
tinski cesti blizu	šole. Po-
lzve se. Avšič,	Liubliana,
Komenskega ul.	36, sedai
Petrarkova ulica.	3376-17
deljevo.
3411-23
Prazno sobo
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3428-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice, takoi oddam v centru. — Ogled od 10. do 17. ure: Emonska c. lOa. 3424-23
Sobo
oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3414-23
Opremljeno sobo
lepo, z eno ali dvema posteljama, oddam samo boljši osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V vili«.
3412-23
nformacije
Beseda L —.60, taksa — .00, za dajanje naslova ali za šifro l 3.—.
Objava.
Sporočamo vsem cenj. tvrdkam, da g. Ravnikar Karlo ni pooblaščen vršiti kakršne koli posle za podpisano podietje. Ing. Du-kič, družba z o. Z. za gradnjo železnic in cest, Liubliana.	3361-31
Beseda L —.60, taksa —.60 za daianie naslova ali za šifro l 3-—.
Statve
80 cm širine, na električni pogon, z 1 čolničkom, naprodaj. Na ogled Rožna ulica 19-1.. popoldne.
3335-29
Fildtelija
Beseda L — .t>0. taksa - .60 za dajanie naslova ali za šifro l 3.—.
Znamke
vsako količino, kompletni zbirke, partiie. ali nekom pletne. kupim Ponudbe n ogl odd. Jutra z opisor m ceno pod »A leras« 3134 ;
Kupim
1	kom. znamko za 40 Din iz serije »Zračna« s pre-tiskom, 3 kom. znamke za 15 Din iz serije Co. Ci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračna«.
3436-39
Prodam
2	serije znamke ALTO, 15 vrednot od 0.25 do 20 Din. Ponudbe na ogl. odd. , Jutra pod »ALTO«.
3437-39
Glasbila
Beseda l -.60. taksa — .60 •a dajanje naslova ali za šifro 1 3.—
Kdo bi prodal
ali morda odstopil za igranje proti dobri odškodnini pianino ali klavir. Stanovanie suho, čisto in sončno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klavir v shrambo«.	3389-26
Beseda L -.60. ukM -.60, za daianje aaslova tli za šifro L J.—
INSERIRAJ
V »JUTRU"!
Dražba lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljub-liani, Cesta 29. oktobra št. 24, bo prodala na dražbi dne 2. aprila 1942 pri svoji Šumski upravi v Straži
ca. 500 plm izdelanih bukovih hlodov.
Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornjih upravah. 3394-32
**v*t© n^r^c*"**^ t
Njivo v najem	Ženski šivalni stroj
v Herbersteinovi ulici, 1200	J" šiva naprej in nazaj in
kv m, proti odstopitvi sa-	°va * dolgim čolničkom,
------ ------- --------- m0 percentuelnega pridelka	. tfgovina »OGLED«,
love zgodovine. Ponudbe krompirja, oddam pridne-	Mestni trg 3. 3386-29
na ogl. odd. Jutra pod ; mu, poštenemu obdelovalcu.	--
»Zgodovina«. 3441-8 Ponudbe na ogl. odd. Ju-	Stružnice
tra pod »Obdelovanie«.
3327-17
rt rt
/J
Prevzamem na dom
prepisovanja na stroj v italijanščini. slovenščini, nemščini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitro«.
3362-3
Beseda L 1.—. taksa —.60. za daianie naslova ali za
šifro 1 3. — .
Beseda l — 60. taksa -.60 za daianie naslova »t> šifro I 3,-
Hladilnik
električni,	220 voltov, v najboljšem	staniu. prodim. Naslov v	vseh poslovalnicah Jutra.	3346-6
Služkinjo
pridno in pošteno, sprei
HrNadoTČv%sPehČ posli0 Zaf»di odpofovanja ........ .........
valnicah Jutra. 3417-1 Prod2™ nov radio (3 va- r;ialt p0 ugodni ceni na-
I Aimn rlAin rin I >n MI^ 7/,	i	1 I l'Y1__ -.1 1
Radioaparat
poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3423-9
Heseda 1 - 60. taksa -.60. zt iaiame naslova tli za šifro l 3.—. »
1 in poltonski
tovorni avto
kot v novem staniu. s 5 rezervnimi gumami, predelan ri't pogon z ogliem, za
.	tV ______i _ . n------1
Njivo iščem
1000 in 1500 mm, z Norton ali brez, Shaping 600 mm in druge stroie dobavi takoi : Gustav Levičar, Med-v najem, po možnosti Be- vedova 14, telefon 47-91. žigrad. Kupim kozo mle- j	3440-29
karico. Najemnino plačam , —--.--
na željo v živilih. Ponudbe TTn;ver7aln: na ogl. odd. Jutra pod »iverzaini
»Živinorejec«. _ 3375-17 j	mizarski Stroj
„	. \T't_____' in tračne žage 700 in 800
Gostilno pri Vitezu n,m- dobavi takoi .■ Gustav oddam v najem. Poizvcdj levičar. Medvedova 14, te- Prevode
nesetla I -.60. taksa —.60 za daianie naslova ali z; šifro l 3.—.
Drogerija
z inventar i em in zalogo, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drogerija«.
3349-30
iese<.u ' 00 taksa M, 'a iaianie naslova alt zr-Sifrr 1 * -
be: Staretova 16. 3418-17
Heseda I - .60, taksa — 60. za daianie naslova ali ra šifro F 3.—.
Iščem
prostore primerne za me hanično tkalnico v Liuhlia
lefon 47-91.
3439-29
mB&eim
Beseda L —.60. taksa —.60 za daianie naslova ali z? _šifro L 3.—.
Cenik vsakovrstnih semen in cvetl?čn:h
™ T6" ZjT p„'„T m al, okolici Ponudbe m i	^
36.000 lir naproda PonucT	Komp L|ub]
be na ogl. odd Jutra pod *	tkalnica«. ««-io !
»Kot v novem staniu«
3373-10
gom. 'jev dobite pri Sever "lana
3352-19 !	3330-3?
Sfsed« t tt 1a-an-r
Od. taks« "t. laslova ti ta
šitu 1 3.—
Moško kelo
malo rabi eno, star mate-
JP » m. ~
*est o« I
61... taksa — 6U. n lova ili /a šifro I 3.—.
Predam h:šo
v mestu, s 6 stanovanji. Cena 230.000 lir. Toiusni-la
Beseda I .60. taksa -.60 za daianie naslova ali z? šifro I
Hotelskega slugo j 14.
ki ie to delo že opravljal v j — kakem boljšem hotelu.
__i lovne dolžine) in peč Ze-
| phir. Ogleda se: Okiškega
prodal. Gledališka u'
3408-6
Več tisoč steklenic
v gostilni.
3419-11
Izgubil sem
osebno legitimaciio na ime Železnik Josip Nniditelia Jančar, Sv. Petra c. 27. naprošam, da mi io proti 3404-20 nagradi vrne na naslov: ----------\Volfova 1.	3403-28
v italijanščino
kakor tudi prošnje za dovolilnice izdeluje pisarna Volčič, Knafljeva (prej Dvofakova) 13, tel. 36-96.
3430-37
5
Jt
PREMOG
DRVA I. Pogačnik
LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59
širite
„JUTRO"
La fampada di qualita prodotto nello stabilimento di Milano dello TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A.
Kakovostna farnlca proizvajano Milana v tvornlci tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A.
rUNGSRAM
Nemški pooblaščenec ra izselitev
prodaja
inventar raznih obrtov, katerega so zapustili izseljenci mesta Kočevja, ln sicer:
tiskarne
gostilniške obrate mizarstva
tovarno mineralne vode lesene barake
POJASNILA SE DOBE: Lubiana, Gregorčičeva ulica 27 tele- | fon 42-96, 42-97 ali
Kočevje, hotel >Prl Solncu«, tel. 22
Tr c kije
i
zmožnega slovenščine, itali- : ' "T"., MO"v »"-"»"rinv 'različne ve ik sti, s pr-ma >	SSH
in n^iUo,	' butelike, šampanjske, chi- balon-eumo. dobavlja še ro ,	„
janskega in nemškega lezi-ka, takoj spreimem. Ponudbe pismene, res prvovrstne, na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«.
3438-1
Službe išče
Beseda L —.30. taksa —.60 'a daianie naslova tli »a šitro 1 i,—__
Uradnica
z dveletno prakso, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska akademija«.	3409-2
Dobra kuharica
z dolgoletnimi spričevali, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3397-2
Solidna gospodična
želi kakršne koli zaposlitve. Najraje ▼ tovarni ali kot postrežnica. Skromno stanovanje odnosno sobico je pripravljena odslužiti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 21«. 3374-2
Kuharica
išče službo za 1. april k mali starejši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za vsa hišna dela«.
3393-2
anti, cinzano, radenske in st'arj ceni: Generator de od konjaka, naprodaj. — 1 i„Vnica. Tyršcva 13 (F:go- j Ponudbe z navedbo cene na ! Vec levo dvorišče). tekf< n ogl. odd. Jutra pod »Ste- i ->9.27	3442-11
la *lV-r šifri
>( t a h s* oi. laslkva iji I V —
klenice«.
3405-6
Okrasno grmičje
in drevje
cvetice trajnice itd za nasade vrtov in parkov v veliki izbiri po zelo nizkih cenah, dobavila Oražem, Kočevje.	3390-6
7cevni radioaparat
Minerva, brezhiben, in po-stelio s peresno žimnico, takoi poceni prodam Ma-rolt, Šmartinska 24-1.
3384-6
Šivalni stroj
Dvcscb. stanovanje
komfortno, s kabinetom, "	. ■ jjjjgrn v sredini mesta
manjši, boliši in odrasli dru- ; žini. Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stanovanie«.	3410-21
»coa 1 ' taksa -6' lai	1 istova ali
Stfrc I V-.
Več kuhinj, oprav
cenejše vrste, poceni proda Krže, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se skladišče L ub-liana, Tyrševa 47. poleg kavarne Majcen. 3377-12
Kompletna
kuhinjska oprava
nova, ugodno nap.odaj. —
Umrla nam je predobra mati
—	—	uuta, u^uuiiv uu^.v«
»inger, samsko sobo. mize pnvo2 4 pn hišniku.
in razno, ali kroiaško delavnico v centru, prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3434-6
Otroški voziček
moderen, globok, poceni naprodaj. Vodnikova 17, gostilna Lasan. 3433-6
Prodam
otroški voziček, športni, dobro ohranjen, otroški stolček in mizo s stoli. Senčar, Tavčarjeva 3-1.
3416-6
3425-12
Lepo, moderno kuhinjsko opravo
ter par posameznih kredenc in miz, proda trgovina »OGLED«, Mestni trg št. 3.	3385-12
>ebeda L —.60. taksa -.60 ■a daianie naslova ih z.^ šifro I 3 —
roj. Flnžgar
Eno- ali dvosebno stanovanje
iščem za takoi. Ponudbena' ogl odd. Jutra pod »Na 1 grada«.	3380-2 la ,
Beseda L —.60. taksa —.6(1 '3 rjaiame naslova ali za šifro I 3.—.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 39. t. m. ob uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
Venci se hvaležno odklanjajo v dobrobit potrebnim.
Ljubljana, dne 17. marca 1942.
Elegantno sebo
Kompletne spalnice
kakor tudi posamezne ko-	sončno, posebni vhod. od-madc pohištva in druge dam takoi stareišemu so-
uporabne predmete, kupi	spodu za Lir 3 0.— .1-
trgovina »OGLED«. Mest-	slov v vseh poslovalnicah
ni trg 3.	3387-12	Jutra.	3407-23
10
Črni gusar
Roman
»Samo pet jih vidim,« je rekel kapitan in izdrl meč. »Te uženemo brez težave!«
»Moja gusarska sablja bo tudi zaplesala!« je dejal Carmaux.
Trojica mož, zavitih v široke plašče, se ie bila postavila na desnem vogalu, med tem ko sta dva druga z leve zapirala pot.
»Loti se teh dveh na levi, jaz pa odpravim desne tri!« ie gusar ukazal. »In ti, Moko, se nehaj brigati za naju! Beži s svojim dragocenim bremenom in naju počakaj na robu gozda!«
Petorica Baskov se je s svojimi dolgimi, ostrimi noži pripravila za spopad.
»Aha, glejte, glejte! Kakor kaže, se nismo zmotili,« je rekel eden izmed njih.
»Prostor!« ie kriknil povelinik.
»Počasi, caballero!« je odvrnil Bask.
»Kai hočete?«
»Utolažiti radovednost! Videti, kdo ste!«
»Nekdo, ki ubiie vsakogar, kdor mu je na poti!«
»Mi, caballero,. pa smo liudie, ki ne poznamo strahu in se ne damo ubiti kakor tisti siromak, ki' ste ga v krčmi pripeli na steno! Naiprei povejte svoie ime in naslov! Drugače ne pridete
iz Maracaiba! V guvernerjevi službi smo. odgovorni za vsakogar, kdor se ob tej pozni uri iz-prehaja po cestah!«
»Če hočete vedeti mo.ie ime. si pridite poni! Carmeaux, ona dva na levi sta tvoja!«
Carmaux ie bil izdrl svojo gusarsko sabljo in odločno krenil proti dvojici na vogalu.
Baski se niso ganili z mesta. Z levico ob pasu, z desnico na ročajih svoiih navai, so pričakovali, da iih flibustiria naskočita.
Ko ie kapitan to videl, ie napadel svoje tri nasprotnike ter jel po bliskovo deliti sunke in udarce na desno in levo. Carmaux in storil takisto.
Toda petorica Baskov se ni ustrašila. Z občudovani a vredno spretnostjo so se umikali, braneč se zdaj s širokimi ostrinami svoiih nožev, zdai z plašči, ki so si iih bili navili okrog levega komolca, da nihče ni vedel, kdai.
Flibustiria sta postala previdneiša. ko sta videla, s kom imata opravka. Ko sta se prepričala, da je bil črnec s truplom že ušel v temi, sta znova udarila. Treba je bilo hiteti, kaiti vsak trenutek se ie utegnila pokazati obhodna straža in priskočiti Baskom na pomoč.
Gusar, čigar meč ie bil mnogo dališi od nasprotnikovega in čigar spretnosti v borieniu zlepa ni bilo primere, ie imel lažie delo od Carmauxa, ki ie moral biti s svojo široko, a kratko sablio zelo previden.
Vseh sedem mož se ie molče borilo med seboi-Napadali so in se umikali, odskakovali zdai na levo. zdai na desno.
Ko ie povelinik mahoma opazil, da ie eden nie-govih nasprotnikov izgubil ravnotežje, napravil zgrešen korak in si odkril prsi, ga je prebodel. Bask se je zrtišil brez glasu.
»Eden ie že odpravljen!« ie rekel zmagovalec. »Zdai sta na vrsti vidva!«
To pa onih dveh ni pripravilo v strah. Čvrsto sta se postavila predeni in se nista umaknila niti za korak. Tisti izmed niiiu. ki ie bil najspretnejši, je mahoma planil naprei. se sklonil do tal in se zaslonil s plaščem, ki mu ie varoval roko. Nato ie po bliskovito skočil kvišku in zavihtil orožje, da bi prebodel nasprotnika.
Gusar ie gibčno odskočil v stran. Pri udarcu, ki ga ie hkratu zadal, se mu ie meč zapletel v nasprotnikov plašč Od besnosti ie zavpil. Vendar se mu ie posrečilo umakniti orožie. Zdai ie moral odbijati sunke drugega Baska. Pri tem se mu je zlomila ostrina.
Kapitan je z zlomlienim mečem v roki prestrašen odskočil in poklical Carmauxa na pomoč.
Flibustir, ki se še ni bil utegnil rešiti svoiih nasprotnikov, čeprav iu je bil potisnil nazaj do bližniega vogala, je bil z dvema skokoma pri niem.
»Gromska strela!« ie zaklical. »V lepo druščino smo zašli! To bo še dela!«
»Ubijva vsai dva teh steklih psov!« ie rekel gusar in naglo potegnil pištolo izza pasu. Tedaici pa ie zagledal ogromno senco, ki ie z gorjačo v roki planila po četvorici Baskov.
»Moko!« sta vzkliknila flibustirja kakor ▼ en glas.
Črnec ie zavihtil gorjačo in iel tako silovito in divje mlatiti z nio, da ni dolgo trajalo, pa so ležali nesrečniki s polomli enimi kostmi na tleh.
»Hvala, prijatelj!« ie veselo vzkliknil Carmaur. »To ie bila toča!«
»Bežimo!« ie zaklical Črni gusar. »Tu nimamo več kaj iskati!«
Meščani, ki iih ie bilo vpitje pretepenih zbudilo, so ieli odpirati okna. Toda flibustirja in črnec so bili med tem izginili za vogalom.
»K.ie je truplo?« ie vprašal gusar.
»Zunaj mesta!« ie Moko odvrnil. »Mislil sem si, da vam moja navzočnost ne bo odveč, pa sem -ee vritil.«
»Ali ni ob izhodu iz te četrti nikogar?«
»Žive duše ne!«
»Kapitan!« je zdaj zaklical Carmaux. »Patrola prihaia!«
»Iz ulice, tamle!«
»Torei hitro v drugo!«
»Kaj, ko se nimate s čim braniti! Dovolite, da vam ponudim svoie orožie. Vzel sem ubitemu Bi-skaicu bodalo, ker ga znam rabiti!«
Krdelo vojakov se ie naglo približevalo. Najbrž so slišali vpitje borečih se in žvenket orožja.
Flibustirja sta zdai pod Mokovim vodstvom hitela v senci zidu. Ko so bili že precei daleč, so začuli odmerjene korake druge patrole.
»Prekleto!« je vzkliknil Carmaux. »Obkoljujejo nas!«
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranU — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.