i i “1115-Strnad-Rudjer” — 2010/7/14 — 14:11 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 20 (1992/1993) Številka 1 Strani 48–50 Janez Strnad: RUDJER BOŠKOVIĆ NA HRVAŠKEM BANKOVCU Ključne besede: novice. Elektronska verzija: http://www.presek.si/20/1115-Strnad-Boskovic.pdf c© 1992 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. RUDJER BOŠKOVIC NA HRVAŠKEM BANKOVCU Presek je že poročal o izraelskem bankovcu s podobo Alberta Einsteina in avstrijskem s podobo Erwina Schrodingerja . Na novih hrvaških bankovcih pa je odtisnjena podoba znanega hrvaškega fizika Rudjera Josipa Boškovi ča (slika 1). Škoda , da na novih slovenskih bankovcih ne bo podobe Jožefa Stefana! Kot se po Stefanu imenuje velik raziskovalni inštitut v Ljubljani, se tak inštitut v Zagrebu imenuje po Boškoviču , Rudjer Boškovič je bil rojen v Dubrovniku 18. maja 1711. Odlikoval se je v dubrovniški jezuitski šoli, tako da so ga poslali na Collegium romanum, glavno jezuitsko šolo v Rimu, ki jo je obiskoval že njegov brat. Po koncanem študiju je z dvaindvajsetimi leti zaeel poučevati . Postal je redovnik in nato profesor za logiko in pozneje za matematiko. Velikoje objavljal in zaslovel po vsem svetu. Mnogo je tudi potoval. Sko- raj za leto dni se je ustavil v Dubrovniku in se prek Ljubljane odpravil najprej na Dunaj in nato v Pariz - že prej je postal elan francoske akademije znanosti . Pred preganjanjem jezuitov se je umaknil najprej v Benetke in pozneje v Lon- don. Tu je njegov ugled dosegel višek in mu odprl vrata v Kraljevo družbo, angleško akademijo znanosti. Vrnil se je prek Nizozemske in Nemčije, obiskal še Carigrad in se odpravil na Poljsko. Profesorsko mesto v Rimu je izgubil, ker je zbolel njegov brat, ki ga je med potovanjem nadomeščal. Prešel je na univerzo v Milanu in nato na univerzo v Padovi . Za jezuite so tud i v Italiji napočili slabi časi , zato je sprejel mesto ravnatelja optike v francoski 5 .... cl: :.::: en ~ >a: :x: ~ :J ln ::::> Q. w ~a: MINI S TAR F I H A N C I J A. • Slika 1. Boškovičeva podoba na bankovcu hrvaških dinarjev. 49 mornarici. V Parizu se j e spočetka družil z znamenitimi Francoz i, pozneje pa se je zap letel v spore z d'Alambertom, Laplaceom in drugimi - z Lagrangeom se je sprl že prej. Pos tajal je vse bolj sa motarski. Prega njala ga je misel, da je v njegovih delih veliko napak . Umrl je 13. febr uarja 1787 v Milanu . Rudjer Boškovi č je bil vsestranski astronom in fizik. Objavil je 75 knjig in razpra v. Izhaja l je iz Newtonove mehanike , ki j e imela tedaj veljavo osrednje fizikalne teorije . Obrav naval je sončne pege, severn i sij, komete, mrke, prehod Merku rja prek sončne ploščice, uporabo daljnogleda, sferno trigonometrijo, spreminjanje teže po površju Zemlje, obliko Zemlje in razloge za njo, živo silo (po naše kinetično energijo) , zgradbo snovi, zakon sile. Izpopolnil j e več optičnih merilnih naprav in razmišljalo najboljšem izidu pri merjenjih , obremenjenih z napakami . Sodeloval je pri načrtih za izsuš evanje močvirij , gradnjo pristanišč, regulacijo rek in popravilo znanih stavb in si pridobil ugled kot geo det , gradbenik in hidromehanik . Kot nekate ri drugi veliki možje t istega časa je Boškovi č tudi pesnil. Napisal je latin sko pesnitev o mrkih Lune in Son ca, ki jo je še dopoln il in ki je izšla tud i v francoske m prevodu. Pozn eje pa mu je za pesmi zmanjkalo časa . Svoje zamisli, predvsem zamisli o zgradbi snovi, je povzel v knjigi Theoria philosophiae naturalis redaeta ad unicam legem virium in na tura existentium (Teorija naravoslovja, prirejena enemu zakonu sil, ki obstajajo v naravi) . Prvič , fi D D J' Slika 2. Boškovičeva sila med delcema v odvisnost i od razdalje iz knjige Theoria phllosophi- ae. Na vod oravno os je nanesena razda lja, na n a vp i čno pa sila ; pozit ivna sila je odbojna, negativna pa pri vlačna . Na ba nkovcu ni te s like, ki so jo od vseh Boškovi čev ih slik naj- pogosteje ponatisnili , ampak so tri d ruge iz iste knjige . S tremi elipsam i si je Boškovič po magal pri razgla bljanju o g ibanju delca, na kate rega deluje s ila z risbe , dr uga slika zade- va te ž i šče trikotn ika in tretja težišče dveh krogel. je izEla [eta 1758 na Dunaju. razgrjcna in popravljena druga izdaja pa j a id la v Benetkah leta 1763. BoIkovji jc rastopal stalOZc, da snov sestavljaja nedeljivi delci bres r a z s e h d i . Vsak delec j a vztrajen En irvaja na druge deice silo, ki je odvisna od razdalje. Pri zelo vcliki razdalji ja sila privEaZna, to j e gravitacija, pri manjgi oodbojna, pri lie manj6 zopzt privlatna ... (slika 2). Zgradbo snovi in njihove lastnosti j c mog& pqjasniti s to silo. V xamisIi je mogde zaslutiti zasnovo tnotne teorijr polja, ki jo ifftjo danaJnji ftziki in ki naj bE opisala vse sile od gfavitacije do sile rned kvarki. Nekatere druge BoFikoviteve irjave o prosteru in bsu in o rolativnosti vztraj- nosti podobno xbujajo misli na teoriio relativnosti. Vseeno ne gte potabiti, da xr v Bdkovi6evcm Easu aele nastajali ternelji sodobne firike. Tedaj j e Dubrovni4ka republika fivela razmerorna mirno in z razvojcm o b d , trgovine in pomorstva dosegla rarcvet. Sam Rudjer BoZkovic' pa jt Xivd razgibano, v naravoslovj~ opravil pomernbno delo, dosegel velike uspehe in poiel prlrnanje mega sveta. Zares si j e zaslu2il poeartitev s poddobo na ban kovcu. J a n u Strnad