22. Htev. Novo mesto, 15. noveiiibni VM)1. XXIÏ1. letnik. i DOLENJSKE NOYIC Ixbajaja t. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnin» vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina sta Nemdijo, Busno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novttm meatn. P. ri. naročnikom in čitateljem „Dol. Novic", Sedanje iiredništvo „l)t>l. Novic" se posebno trudi, da priobitije poleg strokovnili rlankov obilo zanimivih novic iz vse Dolenjske. V tej zadevi ima na raz-polafço precejšnje število stalnih dopisnikov. Akoravno je uredništvo izdalo do sedaj Šele štiri številke, vendar je slišalo in prejelo že od mnogili bravcev „Dol. Novic" polivalo. Vse to napolniije uredništvo z nado, (la ae bode število naročnikov povzdignilo na tisto množino, kakor je bila pred leti ; zato pa noče stediti ne z žrtvami in ne s trudom, da se to upanje uresniči. V mislih ima namreč, da kakor hitro se število naročnikov povzdigne, se bode liât povečal in sicer za sedanjo malo letno naročnino, bodisi, da bodo „Dol. Novice" izhajale po trikrat na mesec, bodisi, da se jim vsebina za celo polo poveča. ^Po je tedaj v prvi vrsti odvisno od naročnikov. — Da se ta namen čim preje uresniči, vabi s tem uredništvo „Dol. Novic" vse zavedne gospodarje na Dolenjskem, kakor vse dosedanje Častite naročnike od blizu in daleč, da v obilnem številu podpirajo z naročitvanii in priporočajo „Dol. Novice". V ta namen prilaga upravništvo že današnji Številki položnice poštne hranilnice za vse one cenjene naročnike, kateri navadno pošiljajo po pošti naročnino. Vljudno prosimo, da bi blagovolili prav kmalu vposlati 2 kroni za „Dol. Novice" za celo leto 1908, — Tiste naročnike pa, ki so z naročnino zaostali, prav lepo opomnimo na njihovo dolžnost, naj nam takoj vpošljejo zaostalo naročnino, in naj tudi ob enem ponovijo na-ročbo za drugo leto. — Kdor pa ima naročnino plačano že za 1. 1908, naj pa blagovoli položnico ponuditi svojemu sosedu ali prijatelju, da se tudi on naroči laliko brez vseh drugili poštnih stroškov. — Sploh pa naj velja tudi za častite naročnike „Dol. Novic", da se plačuje list naprej in ne nazaj, kakor imajo to vpeljano vsi drugi časopisi. Uredništvo in upravništvo ,,Dol. Novic". Belokranjska železnica in belokranjsko kmetijsko gospodarstvo. Dognano dejstvo je, da se bo gradila železnica, katera bo Helokrajino z Novim mestom, Karlovcem in Dalmacijo spojila. Čast! Hvala vsem tistim, katerim gre zasluga za to dosego. Z novo železnico nastopi za belokranjsko Dova gospodarska doba. Belokranjska, katera je bila do sedaj vsled pomanjkanja železniške zveze svetu, to je, svetovnemu prometu takorekoč zaprta, se po novi železnici svetu otvori. Vse obratne razmere, osobito pa kmetijsko-gospodarske, ae bodo vsled tega spremenite, predrugačile. Da se pa to poslednje istinito, in sicer v veliko korist lielokrajini zgodi, kakor hitro mogoče zgodi, neobhodno potrebno je seveda, da líslo-kranjci svoja kmetijska gospodarstva predrugaČijo, da jih prilagodijo današnjim naprednim zahtevam. V „Slovencu" «t. 2.'39. z dne 9. t. m. svetuje nekdo pod naslovom : „Bela Krajina z ozirom na novo železnico", da bi se morala tamošnja „k u rj are ja" preosnovati, na zadružno podlago postaviti. Nočemo oporekati, da bi ne bila kurja reja za Jielokranjsko istinito panoga precejšnega gospodarskega pomena, osobito, ako bi se isto v smislu, razodetem v navedenem časniku, preuredilo. Na vsak način pa hočemo in moramo trditi, da ni kurjareja tista kmetijska panoga, za katere preureditev in pravo povzdigo bi se moralo v lielikrajini pred vsem skrbeti. Belokranjska oblagodarjena je s podnebjem, kakoršno je za dve veliko, da neprimerno veliko večje važnosti kmetijski panogi, nego je kurjareja, najugodnejši, in ti ste; vinarstvo in sadjarstvo. Belokrajina ima podnebje, katero stoji, kar se ugodnosti za vinarstvo tiče, zelo v sredini med onim vipavske doline — katero je že odločno italijanskega značaja in — pa onim ostale dolenjske vinorodne dežele. Kar se pa belokranjskega podnebja glede ugodnosti za sadjarstvo tiče, je pa ono še ugodnejše memo vipavskega, to osobito zato, ker Belokranjska burje nima. Ugodnejše kakor v ostalem delu Dolenjske je pa belokranjsko podnebje sadjarstvu odločno zato, ker je veliko milejše, osobito kar se zime tiče. Na Belokranjskem je mogoče pridelovati razun najžlalitnejših namiznih jabolk tudi najžlalitnejše namii^ne hruške, marelce, breskve, katere drugod po Dolenjskem kaj rade pozebvajo. Belokranjska, kakor tudi vipavska dolina, sloveli sti že od nekdaj zaradi pridelovanja kaj dobrih, osobito jako močnih vin. Toda z občnim napredovanjem človeštva v današnji dobi hitrih prometnili sredstev železnic, predrugačilo se je marsikaj tudi glede človeškega okusa, kar se jedi in pijače tiče. Kar se je znabiti še pred Ů0. leti za dobro, ja mogoče še celo za tiao smatralo ÍD vsled tega tudi dobro plačevalo, se dandanašnji obsoja in le slabo plačuje. In sem spada med kmetijskimi pridelki ravno — vino. Dokler nismo imeli v naŠib krajih še železnic, se niso upeljevala k nam ptuja vina, milega ljubkega značaja. Tedaj čislalo se je najbolj domače vipavsko in belokranjsko vino, katero je bilo močno, to je, alkohola bogato, ne kislo, pač pa trpko, trdo, zagatao, kakor pravimo. Trpko, trdo, zagatno bilo je pa takrat belokranjsko kakor tudi vipavsko vino zato. ker se je o času trgatve mošt veliko predolgo s tropinami vred kipeti pustilo. Dandanašnji ae že tudi pri na», osobito kar ae bolj inteligentuili slojev vinskih po-vživalcev tiče, vina milega okusa išče, da, zahteva, trda, zagatna ae pa obsoja, zanemarja. Da je temu istinito tako, dokazuje nam najjasnejše pač vipavska dolina. Cez 30 letno prigovarjanje, nasvetovanje strokovnjakov, da naj že vendar Vipavci opustijo napravo trdih vin, BO se kotiečno, ko so se prepričali, da ao njih vina kljub železnici od leta do leta težavnejše v denar spravljali, udali, in lotili so se, če ne ravno vai, pa vsaj napredni, naprave milega vina, napravljenega brez vaega kipenja ua tropinah. In kaj je posledica temu? Kakor nam časniki poročajo, imajo letos Vipavci čuda dosti vina, pa vendar gre kaj hitro v denar. lu kdo ga kupuje, kam se ga speljuje? Na Češko, v Galicijo, da, ae celo v vinorodno Spodnjo Avstrijo. En sam dunajski vinaki trgovec, Weber po imenu, nakupil ga je ie baje čez 4000 hektolitrov. Da, se celo dunajski župan, slavni mož Lueger, se je letos za svojo osebo z vipavskim vinom previdel. Toda vse to vino je milega okusa, ljubega značaja, kajti ono je napravljeno po fltrogo nemškem načinu brez vsega kipenja na tropinah. Za trdo, zagatno, po starem načinu napravljeno vino ae nihče ne zmeni. In kar so napredni vipavski vinogradniki storili, potrebno je, da tudi belokranjski ukrenejo. V Belokranjski je bilo vinarstvo vedno poglavitna kmetijska panoga, in to ostati ima tudi v bodočnosti ; toda, da bo nova belokranjska železnica tamošnjemu vinogradništvu blagotvorna, potrebno je pred vsem, da ae tamošno kletarstvo biatveno preosnuje, da ae tamoanjo napravo vina po zgledu Vipavcev premeni. Belokranjska vina se bodo po železnici brezdvomno lahko prav živahno izvažala, ali postati morajo druzega značaja, postati morajo mila. In na to je treba že zdaj delati pričeti, ne pa znabiti šele čez leta in leta, potem ko bo železnica že stekla, kakor je to v vipavski dolini slučajno bilo. In že zdaj treba je na Belokranjskem tudi v namen povzdige ta-mošnega sadjarstva delati pričeti. Vsaj dve drevesnici bi morali biti na Belokranjskem kakor hitro mogoče ustanovljeni, bodisi okrajne ali kmetijske družbe last, v katerih lii se žlahtna sadna plemena, pred vsem namizne hruške, marelue in breskve izgojevale ter kmetovalcem razdajala. Belokranjsko sadjarstvo bi zamoglo z vipavakim tekmovati. Belokranjsko sadje izpeljavati bi se moralo daleč čez meje nase domovine, ali v to svrho treba prave in ročne resnobe, ne pa dolgoletnega, takorekoČ naravnega razvitka. Ne šele toliko let po dovršeni belokranjski železnici naj bi ae začelo na njeno izkoriščenje šele misliti, ampak se pred njenim otvor-jenjem, __—I— Reja kuretnine po zimi. Če hočeš pri kuretnini imeti ugodne vapehe, moraš to živad tudi po zimi primerno rediti. Po zimi je paziti zlaati na to, da imajo kokoši pripravno pičo in zadosti gorke kurnike. iVi piči je važno, da dobe kokoši različen živež, da dobe rastlinske in živalske snovi, potrebne za proizvajanje krvi in tolšČ. Samo zrnje je pre- drago in neprimerno. Kokoši potrebujejo namreč tudi živalskih snovi. Po leti jih dobe dosti, ker pobirajo raznovrsten mrčes in drugo golazen. Po zimi jim pa tega manjka, zato jim moramo sami skrbeti za tako pičo. Najbolj storimo v tem pogledu, če jim dajemo vaak dan nekoliko mesne moke ali pa nekoliko Fattin-gerjeve piČe. Ugodnejši vspeh imamo tudi pri tej reji, ako dajemo namesto samega zobanja nekoliko mehke piče, to pa zaraditega, ker je taka piča ceneja kakor zrnje, pri vsem tem pa prav prikladna, l^kladanje mehke piče ae priporoča najbolj za jutranje krmljenje. Za mehko pičo se daje navadno kuhan krompir, kateremu se primešajo otrobi. Prav ugodno vpliva v zimskem času pa tudi drobna rezanica suhe detelje aH deteljni aempir, ki se v ta namen že na predvečer v škafu popari in puati čez noč pokrit, da ga puh prevzame in zmehča. Tako pripravljena detelja je najboljši nadomestek za poletno travo in daje okusna jajca z lepo rumenim in okusnim rumenjakom. Ena kokoš potrebuje poprek na dan po zimi sledečo krmo in sicer: 1.) Zjutraj: 50 gramov krompirja, 20 gramov otrobov, 10 gramov detelje, 10 gramov mesne moke, (Mesna moka stane okolu 40 vin. kilo,) — 2.) Po-poludne: 40 gramov turšičnega zrnja. Seveda je treba v zimskem času skrbeti, da so tudi kurniki dosti topti in ae kuretnina zadosti izprehodi. Prepogoatoma trpi ta Živad pri nas zaradi tega, ker prezeba po noči v slabih in lahkih kurnikih. To je velika napaka, katero bo treba tudi pri naa odpraviti. Ko bi imeli za zimo bolj tople kurnike, gotovo bi nam kokoši veČ nesle in dajale na ta način več koristi kakor jih imamo aedaj. Sleparjenje s Tomášovo žlindro. Nekteri trgovci, zlasti eden iz Trata, ponujajo pri nas na Kranjskem in na Primorskem Tomášovo žlindro po 5 K 75 h 100 kg postavljeno na kolodvor v Trstu in pravi, da je ta Žlindra 17 do 19 odatotna. Kdor pozna kupčijo 8 tem blagom, tiati ve, da je ponujanje žlindre, ki more imeti 2 odatotka manj ali več foaforove kisline, samo na aebi že čisto navadno sleparatvo. Če tržaški ali kteri drug trgovec ponudi 17 do 19 odstotno blago, potem sme kupec biti zagotovljen, da bo dobil v najboljšem slučaju le 17 odstotno blago, kajti 19 odatotna žlindra je danea za 67 vinarjev dražja kakor 17 odstotna. Iz tega sledi, da je omenjanje 19 odstotkov le limanica, ki nanjo kmete lovijo. Mi n, pr, dobro vemo, da danes v Trstu aploh ni nobene druge žlindre kakor samo 16 odstotna, in če kak tamoaen trgovec pošlje 17 do 19 odstotno blago, bo prav gotovo v resnici poslal le 16 odstotno. C. kr, kmetijska družba ožigosa to sleparjenje 8 Tomášovo žlindro v dogovoru z „Gospodarsko zvezo" v Ljubljani in torej svari kmetovalce pred takimi trgovci in agenti s Tomášovo žlindro. Imenovana zastopa jamčita za vsebino fosforové kisline od prodane Tomaaove žlindre in zato imata oba iste cene, ki ao danes sploh mogoče; in je izključeno, da bi kdo na pošten način mogel Tomášovo žlindro ceneje oddajati. Kdor torej noče biti osleparjen, ta naj ne kupuje Tomaaove žlindre od ožigosanih trgovcev in agentov ter naj se rajši obrne do kmetijskega zaatopa, kamor je včlanjen. Lepa prihodnjost mladeničev. Čestokrat se dogaja, da marsikateri mladenič dovrši nekaj razredov srednjili šol, potem pa iz bodisi katerikolih vzrokov oatane doma, ter ne ve kaj pričeti. V naši deželi mlekarstvo jako lepo naprediije, ustanavlja se vedno več mlekarn, a žalibog primanjkuje spretnih, umnih, dobrih mlekarjev. To pa jc v veliko kvaro razvoju mlekarstva, ker mlekarske zadruge le tedaj dobro uspevajo, če imajo dobre, teoretično in praktično iz-vežbane mlekarake moči, ki so pridne, zanesljive, delavne, skrbne, razumne ter delujejo samostojno in znajo dobro pisati in računati. 1'rav mnogo kranjskih mlekarn deluje slabo edinole radi slabili mlekarjev. V večjih mlekarnah BO bili primorani nastavljati tuje mlekarske voditelje, ker ui bilo najti sposobnih mlekarjev-domačinov. V naši deželi je mnogo pridnih in zanesljivih mladeničev, ki bi prišli k dobremu kruhu, ako bi se posvetili mlekarstvu, kajti dober mlekar zasluži mesečno 80 do 100 K. Vrhutega pa bi si tak mladenič še po strani kaj zaslužil pri posojilnicah in raznili zadrugah, katerih je mnogo po deželi. Stroški za izobrazbo mlekarja pa tudi niso posebno veliki. Mladenič, ki se hoče posvetiti mlekarstvu, -se mora najprvo nekaj mesecev učiti v kaki vefýi, bolje urejeni mlekarni. Ko konča pouk v taki mlekarni, vstopi lahko v mlekarsko šolo na Vrhniki, ki se otvori dne 1. aprila 1908 in bode trajala b mesecev. Pouk na tej šoli bo brezplačen, nekateri učenci pa dobe še celo podporo za hrano. Dobro je, da jc tak mladenič dovršil kako kmetijsko, meščansko ali nekaj razredov srednje šole, toda neobhodno potrebno to ni, Mladeniči, ki se hočejo posvetiti mlekarstvu, naj se zglase pri „Zvezi mlekarskih zadrug" v „Mlekarski zvezi" v Ljubljani, oziroma pri mlekarskem nadzorniku v Ljubljani in sicer osebno ali pismeno, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Prosimo pa tudi mlekarake zadruge, naj nam sporoče, če je katera izmed njih voljna sprejeti kakega učenca v pouk. Cenjen« rodoljube pa prosimo, naj blagovole opozoriti sposobne mladeniče na ta razglas, DomaČi hranilniki. Mestna hranilnica novomeška začela bo že meseca novembra poslovati z domačimi hranilniki. Pojasnilo o tem so „Dol. Novice" že v zadnji številki prinesle, danes pa prinesemo Določila O izdaji domačih hranilnic pri mestni hranilnici v Novem mestu. Mestna hranilnica v Novem mestu je otvorila domače hranilnice z namenom, občinstvu priliko dati, tudi najmanjše zneske nemudno hraniti in drugačno porabo zabraniti. Vsakomur, kdor zahteva in vloži najmanj štiri krone, izroči mestna hranilnica zaprt kovinast hranilnik, ki ostane last hranilnice, in pa hranilno knjižico. Kljucek od hranilnika hrani mestna hranilnica. Ena in ista oseba sme le en hranilnik z dotično knjižico imeti, katero oboje je z enako številko zaznamovano ter se ima knjižica vedno glasiti na ime vlagatelja. Hranilnica ni zavezana, prepričati se, če je oni, ki dvigne delno ali celo vlogo iz knjižice, nje pravi lastnik, (g 19. hranilničnih pravil.) Vsaka vložná knjižica, ki se k domačemu hranilniku izda, ima na naslovnem listu to pripomnjeno ter so za ta promet veljavne določbe pridejane. Na strani za pridržke namenjeni, ima napisana biti številka hranilnika ter svota, ktera je pridržana (vinkulirana) v prid mestne hranilnice v Novem mestu kot varščina za vrnitev nepoškodovanega hranilnika. Pridržani znesek se ne izplača, dokler se hranilnik ne vrne in sicer v porabnem stanu. Ali je hranilnik poralien ali ne, odloči hratiilnično ravnateljstvo in ni proti tej odločbi nikakoršne pritožbe. Mestna hranilnica si pridržuje pravico, neporabne hranilnike strankam odvzeti in se s pridržanim zneskom odskodovati ; Istotako sme take hranilnike odvzeti oziroma razveljaviti, kteri niso bili tri leta hranilnici dostavljeni. Na vložno knjižico, izdano za hranilnik, se sprejema samo po hranilniku nabrani denar. Ako stranka neha hranilnika ae posluževati, pa vsega izplačila ne zahteva, se ji mora kljubu tem« knjižico odvzeti in ji dati navadno vložno knjižico. Obrestovanje vloge v tem slučaju ne sme prenehati. Hranilniki se odpirajo in izpraznjujejo ob navadnih uradnih urah. Hranilnica pa si pridržuje pravico, določiti za odpiranje hranilnikov posebne ure in gotove dni, ob katerih je manj'prometa. Take omejitve prometa se naznanijo najmanj en mesec poprej v hranilničnih prostorih. Hranilnik se odpre in denar prešteje vpričo stranke, a le takrat, če ima strankà seboj dotično vložno knjižico. Ako znaša denar vsaj eno krono, se vpise v knjižico; če pa ni toliko v liranilnik», se nabrani denar zopet nazaj v hranilnik vloži, zapre in stranki izroči. Nedopustno je, stranki izplačati ves v hranilniku se nahajajoči denar ali del istega; tudi se ne izvrši izplačilo na vložno knjižico takega dne, kterega se je kaj vložilo; vse druge dni pa se zamorejo vloge dvigniti do pridržanega zneska štirih kron. S hranilnikom vloženi denarji se obrestujejo po vsakokratni obrestni meri mestne hranilnice. S temi določili o izdaji hranilnikov se prav nič ne izprcminjajo določila pravil mestne hranilnice glede pravnega razmerja med hranilnico in vložniki, zato veljajo tudi za vloge, opravljene z njimi. Politični pregled. Pred vsem z veseljem zaznamovamo lep vspeh, ki ga nam je pridobila Slov. ljudska stranka na šolskem polju — naravnost nepričakovano. Dolgo let že želimo in zahtevamo, naj se naše srednje šole poslovenijo ; ali bilo je brez vspeha. Sedaj pa so naši poslanci kar naenkrat dosegli, da se polagoma poslovenijo popolnoma obe gimnaziji v Ljubljani, pa novomeška in kranjska gimnazija. Na nižji gimnaziji se bo podučevalo vse slovensko, na višji pa le nemščina, zgodovina in matematika v nemškem, vse drugo tudi v slovenskem jeziku, da si naši mladeniči popolnoma pridobe znanje tudi tega jezika, ki je izobražencu pri nas gotovo potreben. Nekoliko pelina nam je med sladko vino vlada res primeSala : vstanovi se v Ljubljani popolno nemška gimnazija. Ta bi nam utegnila škodovati, ako bodo Slovenci tako neumni, da bodo na ta zavod svoje sinove vpisovali ; če se pa to ne bo zgodilo, potem smemo Nemcem to solo prav privoščiti — saj bo imela malo dijakov! Dalje dobimo v Ljubljaai slovensko trgovsko šolo, ki nam je potrebna kakor ribi voda, —in idrijska realka Stí gotovo podržavi, kar je zlasti za Idrijo velikanskega pomena. Vae govori in piše O nagodbi z Ogrsko. Jo bode-U državni zbor sprejel ali ne. Vže zadnjič smo povedali, kolike važnosti je ta pogodba za nas radi belokranjske, hrvatske in dalmatinske železnice. Ako bi padla pogodba, bi gotovo po vodi splavala tudi ta železnica ; kajti med obema državama bi nastal v tem alnúaju gospodarski buj do skrajnosti : mi ne_ bi hoteli zidati železnice v severu med Ogrsko in Šlezijo, ki jo zahtevajo Mažari — ti pa «ne hrvatske do Metlike in Dalmacije, brez te pa je belokranjska od Novega mesta dalje nemogoča, ta vendar je sklenil jugoslovanski kljub, da bo glasoval zoper nagodbo. V tem kljubu pa je poslanec ljubljanskega mesta in drugi slovenski 4 liberalci, ki bodo morali toraj vsaj posredno delati zoper belokranjsko železnico. Bog vedi, bodo li njih volilci res tako slepi, da tega ne bodo videli? Naša sreča je, da bo pogodba vkljub temu na-sprotstvu sprejeta. Zahvaliti se imamo zato pred vsem spretnosti ministrskega predsednika Becka. Posrečilo se mu je ministrstvo tako preosnovati, da bodo velike stranke glasovale za nagodbo. Odstopili SO poljedelski minister grof Auersperg, trgovinski minister ForSt ter ministra dr. Pauak in dr. Frade. Poljedelstvo prevzame dr. Ebenhoch, trgovino Ceh dr. Fiedler, dalje so ministri dr. Gessman, krščanski socijalee, nemški minister Peschka in Češki minister Prašek. — Vlada obeta nekaj več pravic Rusinom na visoki soli v Lvovu — a sedaj se grozno jeze Poljaki-dijaki. Finančni minister Korvtkovski namerava državni zbornici predložiti predlog, da naj se obdačijo avtomobili z 200 do 2S0 K za avtomobil. Kmetje gotovo ne bodo hudi na ta davek. V Italiji so na več krajih našli velike množine orožja, ki so ga baje skrili poljski delavci, da bi se vzdignili zoper državo s krvavim uporom. Nad Belgradom na Srbskem je razglašeno obsedno stanje, ker je zborovalo nad 3000 ljudi, ki ao zoper sedanjo vlado. Socijalni demokrati pa so se stepli s policijo, ki je hotela zabraniti njih demonstracije zoper vlado. Francozi dalje s silo izganjajo nune iz njih samostanov. Strašno se mora Francija slabotno počutiti, da se boji žensk, ki se boré le — z rožnim vencem. S tem ostudnim bojem samo ljudstvu mečejo pesek v oči, ker nočejo skrbeti za zavarovanje delavskih mas, ne upeljati osebnega davka, ker bi to zadelo bogatine! Mažari s Slovani grozno kruto ravnajo. Izvrstnega slovaškega župnika, ki pa je bežal, so obsodili v ječo. Ljudstvo se je o priliki posvećenja nove cerkve zanj potegnilo v hrupnem shodu. Uradniki so ukazali orožnikom na ljudstvo streljati. Veliko ljudi je bilo ranjenih ali celo ubitih. Hrvatskega poslanca Potočnjaka so izključili od 30 sej, ker jim je povedal prebritko resnico. V Črni Gori se je nekaj brezvestnih Srbov zarotilo zoper kneza. K sreči so zaroto odkrili. Nemški cesar je šel s cesarico na Angležko. Zatrjuje se, da je zelo hripav ter se boje, da bi utegnil dobiti vratno bolezen, za kakorsno je umrl njegov oče. Ruska 3. duma je sklicana na U. t. m. Upati je, da bo delala mirno in vspešno. Obrtnikom — rokodelcem v prevdarek! (Konec.) Da privabimo takoj od začetka razyoja ćim več odjemalcev za obrtne izdelke, moramo zato že sedaj skrbeti in si omisliti naprave, katere so edino pogoj za obstanek obrtnega stanu, Poizkazn statistike naše obrtne zadruge imamo v sodnem okraju novo-tneškem ćez 35 krojaćev. Dokaj od teh je navezanih že sedaj ua naročbo trgovcev s tem, da jim delajo za slepo ceno, do-biéek, dvojnega pa ima trgovec i prvió od izdelka in drugié od materjala, ki ga ob enem proda. Ako ne bodejo sedanji trgovci zadostovali za naraščajoči promet, in fie bode krojač raje vzel „kramp" v roke nego Sivanko, bode nastalo pomanjkanje obrtnih izdelkov. Kaj sledi tema? Žid, ki vsako priložnost porabi, porabil bode tudi to in se naselil. Ko se pa jedenkrát žid naseli, se nerad umakne. Kake izdelke in po kaki ceni bode prodajal, to si lahko vsakdo misli, če je le enkrat občeval, ne da bi kaj kupil od ibida. Kaj preostaja našim krojačem, ki sedaj mirno in zadovoljno iive? Napraviti si je lahko sodbo, m ta je: izginili bodejo drug za drugim s površja. Čevljarjem in mizarjem preti enaki pogin, ako se ne bodejo pravočasno zdramili in se zavzeli že za osnovane strokovne zadruge. Nikakor pa ni dovolj, da si osnujem« strokovne zidiuge, ker ime, da smo člani, zadostuje nam sedanja .skupna zadruga, katere odbor se čuti jako zadovoljnega, stem, da vse spi. Če so tudi Ëlani stem zadovoljni, naj sodijo sami. Z osnovanjem moramo tudi delati nato, da si nabavimo skupno važne surovine direktnim potom iz tovarne, ako hočemo tekmovati s tovarnami. Izdelke pa zopet v skupno zalogo oddajati, v katerej so na prodaj kot domač izdelek. Ako tega niso zmoiini obrtniki jedne stroke izvršiti, naj se zavzamejo ^vljarji in krojači skupno, ter naj privzamejo še kako sorodno obrtne izdelke v svojo zalogo. Nikdo naj se ne straši s tem, da se kaj enakega ne more zgoditi. Res je, da manjka poguma in spretnosti ali sčasoma, ko se z malim prične, se vsa prilogodi, da se v večjem obsegu lahko izvršuje. Tudi za potrebni kapital se je v tem smislu preskrbelo. Osnovalo se jevLjubljani „Obrtno kreditno društvo", kateremu namen je, da bode preskrbovalo z denarjem take koristne obrtne naprave in dajalo cenena posojila na take izdelke, katere posameznik vloii v zalogo. Vlada sama ima resen namen podpirat take naprave, ker se naslanja na izrek izvedencev, da se bode obrtni stan vzdi-žal le na ta način na poprsja. S tem gotovo ne bodejo zadovoljni oni obrtniki, kateri imajo ie sedaj lastne zaloge, bodisi v trgovskem ali obrtnem smislu, ah to naj nikogar ne moti, kajti „dve" je vedno več nego „jedna"; vsak naj si pomaga sam sebi, in to kar sam sebi želiš, želi tudi drugim! NaSa zadruga ima 7 Članov opekarjev (ceglarjev), jťdna sama tovarna jih bode vničila, in sicer s tem, ko oni ne bodo mogli z ročnim izdelovanjem s tovarno tekmovati. Ako bi se pa teli samo štiri združilo svoječasno, napravili bi st bili lahko tovarno z vladno podporo in obstanek bi jim bil zagotovljen. Še je čas, z ozirom na podaljšanje dolenjske železnice, da si opekarji okolu Straže omislijo tovarno, ker tudi teh izdelek se bode brezdvomno lahko sprafil v promet. Iz navedenega sprevidi slednji obrtnik, če ima le malo ozira na razvoj lastnega atanu, da je skrajni Čas pričeti z marijivim delom v opisanem smislu za blagostanje lastnega stanu. Po toči zvoniti je prepozno, veli star pregovor. ^îelja pisca je tudi edino ta, da se pravočasno in kaj koristnega izvrši v obče papodarsko blagostanje, pred vsem pa obrtnemu stana, v to izvršitev pomagaj Bog in zavednost obrtnikov! —č. Zrno kakor kurje jajce. (Biiaka pripoverlka.) Nekoč SO našli otroci na klancu nekaj kakor kurje jajce 7 ligo posredi in podobno zvnu. Videl je to pri otrocih popotnik, kupil za groš, nesel t mesto in prodal carja za dragoceno redkost. Pozval je CBr modrijane, velel jim preiskati, kaj je to, jajce »11 zrno V Mislili in mislili so modrijani — odgovoriti niso mogli ... Ležalo je to na oknu; priletela je kckoš, začela ki ju va ti, — izkljiivala luknjo; vsi so lazvideli, da je zrno. Prišli so modi'ijani in dejali carju: To je lieno zrno. Car se je začudil; ukazal je mudrijanom zvedeti, kje in kedaj se je rodilo to zrno. Mislili in mislili so modrijani, iskali v knjigali, — a ničesar niso našli. Prišli so k carju in mu rekli: „Ne moremo ndgovoriti. V naših knjigah ni ničesar o tem napisanega; tieba je vprašati kmete, ni li kateri slišal, kedaj in kje so sejali tako zrno?" Poslal je car posle, ukazal privesti k sebi jako starega kmeta. Poiskali so starčka, privedli ga k carju. Pnšel je bledi, brezzobi starček in s teifcavo je vstopil ua dveh berglah. Car mu je p&kazal zrno; a starâek ne vidi več, nekako na pol gn je razgledal, na pol z rokami otipal. Začel ga je izpraševati : „A!i ne veš, očka, kje se je rodilo tako zrnu V Nisi li sejal takega žita sam na svojem poljuV Nisi li v svojih letih kje kupoval takega zrna?"^ SUrček je bil gluh, komaj je slišal, še težje razumel, Zaéel je «odgovarjati : „Ne — pravi — na svojem polju nisem sejal takega '^ita, nisem ga žej, nisem ga kupoval. Ko smo kupovali žito, bilo je vedno tako majhno zrno. A treba je — pravi — vprašati mojega očeta, morda je on slišal, kje je zorelo tako zrno." Poslal je car po starčkovega očeta, velel ga privesti k sebi. Prišel je starček na jedoi bergli. Starček je se videl in dobro pregledal, Oar ga je vprašal; „Ali ne veš, starček, kje je zorelo tako zrnoV Nisi li sejal takega i^ita na svojem polju? Nisi li v svojih letih kje kupoval takega zrna?" Dasi je bil starček nekoliko gluh, slišal je vendar boljši nego sin. „Ne — pravi — na svojem polju takega žita nisem sejal, nisem žel. A tudi kupoval ga nisem, ker ob mojem času še v tovarnah ni bilo denarja, Vsi smo Živeli s svojim žitom, po potrebi smo pa drug drugemu posojevali, Ne vem, kje je zorelo tako zrno. Dasi je bilo naše zrno večje in žito bogatejše nego sedanje, a takega nisem še videl, Slišal sem od očeta, da je rodilo v njegovih časih žito boljše nego naše, bilo je bogatejše in večje. Njega je treba vprašati." Poslal je car po starčkoiega očeta. Našli so tudi deda in ga privedli k carju. Prišel je k carju starček brez bergelj, prišel je lahko, oči so se mu svetile, govoril je jaan». „Davno — pravi — nisem videl starega žitica!" Ugriznil je ded zrno in pa Žvečil. — To je isto — pravi. „Pnvej mi, dedec, kje in kedaj je zorelo tako zrno? Ali si sejal t;iko Žito na svojem polju? Ali si ga morda v svojih letih kupoval kje pri ljudeh?" In rekel je starček; „Tako žito je v mojih časih vedno rastlo; s tem žitom sem vedno živel sebe in družino. To zrnje sem sejal, to sem žel, to mlatil." In vprašal je car: „Povej mi, dedec, si li kje kupoval tako žito, ali si ga sam sejal na svojem polju?" Starček se je nasmehnil. — „V mojih Časih, pravi, si nihče ni mogel izmisliti takega greha, da bi žito prodajal, kupoval. Denarja nismo poznali. Žita pa so imeli vsi dovolj." In vprašal je car: „Tako, pa mi povej, dedec, kje si sejal tako žito in kje je bilo tvoje polje?" In rekel je ded : „Moje polje je bila vsa zemlja božja. Kjer sem oral, tam je bilo polje. Zemlja je bila svobodna, nihíe se je ni lastil, naš je bil le — trud." „Povej mi še dvoje" — pravi car: „Prvič, zakaj je prej zemlja rodila tako žito in sedaj ne več? Drugič, zakaj hodi tvoj vnuk z d^ema berglama, tvoj sin z jedno, a ti, glej, prihajaš povsem lahko: oči se ti svetijo, zube imaš tidne, govoriš jasno in prijeino?" In dejal je starček: „To dvoje je postalo zati, ker bo ljudje prenehali živeti s svojim trudom ter začeli po tujem hrepeneti. Nekdaj nismo živeli tako, nekdaj smo živeli pobožno: svoje smo posedovali — tujega se ne posluževali." — Trasiranje „Belokranjske železnićne proge". Vsi slovenski Časopisi so priobčevali v zadnjem časa razne strokovne članke o Belukranjski železn ci. Dan na dan Čitamo p^'leg tega toltko v teh, kak^tr tudi v mnigih nemĚkih listih dnevne novice o nameravanem trasiranju le železnične proge. Umevno je, da se občinstvo zanima za te podatke. Marsikateri sklepa na njih podlagi, kako si bDde okoristil ta položaj, bodisi, da bode kaj zemljišča prodal, bodisi, da bode pričol novo podjetje, bodisi, da s tem pridobi njegova posest na vrednosti i, t. d. Hvaležni bi morali biti tedaj tem poročilom. Edine „Dulenjske Novice", dasi izhajajo v Novem mesin, so bile molčeče, čeravno bi bila njih časn karska dolžnost, da bi o tem največ poročale ter da bi občinstvo najbolj obsežno in najtemeljiteje o vsem pravočasno seznanjevale. Zakaj „Dolenjske Novice" o tem najmanj poročajo, sltdi iz tega vzroka: Uredništvo se je na merodajnem mestu samo inf rmi-ralo o tem, kod bode izpeljana proga Belokranjsko železnice in je dobilo o tem odgovor, da se sedaj še n kskor ne dà reči, kod se bode ta proga trasirala. Le toliko je resnice, da se bode izdelalo več načrtov, po katerih je mogoče, da se bode zidala železnica. Sele, ko bode železnično ministrstvo odobrilo in potrdilo enega teh načrtov, ali ga morda celo spremenilo, bode gotovo, kje in kod se bode železnica zidala. Vse poprejšnje novice so sami «gibanja, ki zamcu-ejo postati resntea ali pa ne. Kdor bi tedaj na njih uresničenje z gotovostjo računil, ker jih je bral v tem ali onem časopisu, bi se lahko sebi na škodo zelo varal. Ker pa je zidanje te železnične proge za vso Dolenjsko, slasti pa še za Belukranj^k') največjega gospodarskega pomena, šteje si, urfdništvo „Dol. Novic" v svojo posebno nalogo, da bode ono vsikdar o tem vse poročalo, kar b^de kot resnično izvedelo in kur bi utegnilo koristiti našim gospodarjem ob tej progi. Ra/,na ugibanja; puhle šale in dovtipe pa ne bode prinašalo; to pre^pušča drugim poročevalcem. Toliko si šteje ono v dolžnost, da opozarja na to svoje častite naročnike in bravce. Uonmče vesti. (Podeljena je župnija) Preddvor preč. gospod Fr. Lakmayerju, župniku pri Sv. Joštu nad Vrhniko, (Premem ba pri uriidn i štv u.) Prestavljen je iz Novega mesta v Ljubljano k davčni :idministracji davčni asistent g. Rudolf Delhunia, — Imenovan je naiiiestniški kon-cipist g. Friderik L oger, rodom Nitvtmeščan, okrajnim ki-misarjern v Zadru. — Okr. živinozdravnik g. Maka Paulin v Črnomlju je imenovan višim živinozdravnikom. (Osebne vesti.) Državnemu pravdniku v Ljubljani g. dr. Fr. Trenzu je podelil cesar red železne krone tretje vrste. — Deželni sodni svetnik v Novem mestu g. Albin Smola je dobil naslov in značaj višjega dež. sod. svetnika. (Kot probekandidat) je vstopil na novomeški gimnaziji g, J. ŠchAveiger, ki je meseca oktobra t. I. napravil izpit iz matematike in fizike na dunajskem vseučilišču. Deželni šolski svet mu je dovolil poskušno leto dovršiti na novomeški gimnaziji, (Imenovanje.) Zastop zdravstvenega okrožja Rudolfovo je imenoval g. Ludovika Kal či č - a oskrbnikom tukajšnje ženske bdnišnice cesarice Elizabete in uradnikom zdravstvenega okrožja Rudolfovo. Imenovani odide mesecu iťbrnarja v btl-nico v Line v prakso. (Promocija.) Avskultant pri okrož. sodišču v Novem mestu g. Beno Sabothy je bil včeraj 14. t. m. v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča slovesno promoviran doktorjem prava, Caatitamo! (Poroke.) Poročil se je v Noyem mestu ff. Davorin Majcen, c. kr. gimn. prufesor z gospico Marijo JeUnéevo. — C. k. žandarmerijski stražmojster g. Franc Sclimuck, postttjevcdja v Polhovem Gradcu je vzel v zakon vd'>vljeno gospo Alojziio Pintar, posestnici in gostilni6íric^t v Kandiji. — G-oapiid Josip Mozetiô, posestnik iz Prvaiine pri Gorici poniSil se je dno 13. t. ra. z vdovljeno gospo Z'lijo Kuiljan, posestnico v Rudoifovem. — Obilo sreće! (Vojaško veteransko društvo) za Dolenjsko v HuAitîfovem ima sroj letni občni zttor v nedeljo 24. t. m. v gostilni „pri Slonu" ob 3. uri popoludne, fPreiDemba posesti.) Hišo gospe Zofije Kušljan na Katahniiiem trgu kupila je gopdô. Marija Pegan za svoto 12 800 K. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu Ok-Obru 1907 je 292 strank vložilo 123.730 K 70 h, 244 atrank vzd gnilo 96 997 K, torej več vložilo 26.733 K 70 h. 5 strankam se je izplačalo hipotičnili posojil 2900 K. 299 menic pe je eskoraptovalo za 103.226 K. Stanje vlog 3,060.760 K 93 h. Denarni promet 481.142 K 39 h. Vseh strauk bilo je 1237. (Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okù-\ico) [rea; zadruga z neomejeno zasezi] imela je meseca oktobra 1907 premeta 212,835 16 K. Vložilo je 169 strank 56.211 87 K, dvignlo pa 131 strank 4ÍJ.092 18 K. Posojil je bil) danih 31. strankam 45.904 K, a vinilo je 126 strank 28 117 77 K. (Pri porotnih obravnavah,) katere se prično 25. t. m. pride dne 25. pred sodišče Jnkob Pungercar radi uboja. lati dan vrše se še dve drugi obravnavi radi hudodelstva proti nravnosti. 26. t. m. sodilo bo aodisÈe cigana Sebastijana in Matijo Bnijdič radi ropa In Vincenc Krkula radi hudodelstva proti nravnosti. Dne 27. t m. pa Alojzij Puša radi uboja. Te obravnave zaključijo porotne sodbe za letos. (Slovenski učni jezik) se vpelje v kratkem na &lov. gimnazijah tudi na višjih lazredih. (Zasuli so) pred pošto star znamenit vodnjak, ker nima odkar imamo vodovod, praktične vrednosti. Stal je na nekdanjem kapucinskem vrtu, kateri je za ča.sa, ko je bila sedanja posta še kupucinaki samostan, baje zavzemal prostor sedanjega pokopališča, (Cesto) mimo bodoče nov« gimnazije se vsled previsokih ceu, ki so jih postavili gospodarji, po kojih zemljišču je cesta projektovana, ne bode gradila. (Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem) v Ljnbljani opozarja, da so pri nji na razpolago vse tiskovine in pristopne izjave za hotelsko družbo „Triglav". Na željo se vpošljejo interesentom slike in načrti lepega hotelskega podjetia T Bohinjski Bistrici. Vljudno se vabi vsacega, da pristopi k temu domačemu podjetju, ki je neprecenljive važnosti v gospodarskem wziru. Pristopi se laliko le še do 15. dec. t. ]., ker ae potem skliče ustanovni občni zbor. (Zidanje Belokranjske železnice in izseljevanje v tujino.) Brezdvomno S9 prične zidanje Belokranjske železnico ie tekom prihodnjega leta 1903 ter bode dela na domačih tleh in potem na Hrvaškem in v Dalmaciji v izobilju nekoliko let. S tem hočemo opozoriti n% ta zaslužek vse one mládenče iz Dolenjskega, ki sedaj snujejo svoje naklepe, da se podado v tujino, v Ameriko, na Nemško ali v razno nemške rudokope, naj počakaj« raii doma, da dobe na domačih tleh večletni stalni zaslužek. To je najizdatneje sredstvo proti izseljevanju. Ob enem pa tudi s tem opozarjamo merodajne činitelje, naj se deluje na to, da bi se pri oddajanju vseh različnih del pri igradbi Belokranjske železnice in nje podaljšanja do Knina oziralo na naš narod, da zadobi iiti zaslužek ter da se s tem ustavi tok izseljevanja. Na ta način krepča državna uprava sama naš živeli, če dá našemu prebivalstvu zaslužek in delo. Naše delavske moči, ki se nahajajo na Nemškem in drugod, pa s tem opozarjamo, da bide prišel kmalu čas, ko bode dobiti na domaćih tleh dovolj dela, naj se tedaj polagoma vračujejo v svojo ljubljeno domovino z blagim namenom, da jo ne bodo več zapustili. Mnog izmed njih je naročen na „Dolenjske Novice" in ko bode bral te vrstice, naj se spomni domovine in naj širi to vest o zidanju Belokranjske železnice med svojimi rojaki. (Županstvom!) Akoravno so se razmere za poljske delavce v državi San Paulo v Braziliji dokaj zboljšale, vendar je izseljevanje v to državo delavcem, kateri nimajo potrebnih sredstev še vedno odsvetovati. Sicer se ni več bati za redno izplačilo zaslužene mezde, vendar večini naših delavcev ne ugaja odkázáno jim deln, kakor tndi ni upati, da bi si kaj prihranili ter postali kdaj samostojni. Živjenje je v primeri s zaslnžkom zelo drago in vsled spremembe podnebja nastopajoče bolezni, nenavadna hrana in druge okolščine odvzamejo večinoma že precej spočetka vso srčnost in vztrajnost Njihov položaj v San Paulo nikakor ni boljši nego doma, Le izjemoma, kadar se kaka družina z več vsaj napol odraslimi otroci zna prilagoditi ljudem, njih značajem in krajem, ter a-i privadi njih jezika, more se ji po več letih pri posebni pridnosti in vztrajnosti, posrečiti skromen prihranek. Drugače se godi seveda onim poljedelcem, ki razven zdravja in za delo sposobne rodbine prineso seboj glavnico, saj 1000 kron. Ti si zamorejo, bodisi od države, bodisi od zasebnikov vsak Čas kupiti ugodno ležečo zemljo pod sprejemljivimi pogoji, ter s pridnostjo in vzornim gospodarstvom dospeti do srednjega blagostanja. Novi državni zakon dovoljuje razne vredne ugodnosti in ker leže zemljišča večinoma ob železnici, je mogoče pridelke lahko in dobro razpečavati. Važno pa ni samo, da izseljenci prineso seboj potrebna sredstva, temveč tudi trdno voljo in skrajno vztrajnost. Mestna hranilnica) je, kakor danes mej naznanili objavi a, zvišala obrestno mero v vsih strokah. Povod temu je, da so vsi večji denarni zavodi, ne samo v Avstriji, ampak po vsem svetu zvišali obrestno mero v vsih strokah. Upati je, da se ta položaj v teku enega leta predrugači, kar bo gotovo tudi naša hranilnica, kakor hitro ae razmere zbolj-šajo, vpoštevala. (Nesreča) Drvarji Anton K i kel j iz Smuke, Ivan Hrovat iz Stranj pri Žužemberku in Ti>maž Campelj iz Hifij so podirali dne 5. t. m. v knez Auerspergovem gozdu „Kamnapeč" dreyesa. Veja padajoče velike orjaške bukve udarila je delavca Ivana Hrovata tako močno po glavi, da je obležal mrtev na mestu. Truplo ponesrečenca so prepeljali v kočevsko mrtvašnico. (Velik požar) uničil je dne 4. t. m. ob 3. popoldan na Novi Lipi, viniške župnije štirim posestnikom razun one kleti in dveh senikov popolnoma vse do tal, kajti o času nesreče bili so prizadeti posestniki odsotni pri svojih opravilih na polju itd. Zgorel je tudi prešič vreden 120 kron. Mej požarom razsajala je grozna burja in le božji milosti in prizadevanju gasilnega društva iz Vinice, orožništvu in požlrvo-valnim sosedom gre hvala, da ni zgorela vsa vas, ki šteje 45 hiš. Trije posestniki so zavarovani za 2900 K. Vsi štirje pogorelci pa imajo Škode 30 000 kron. Mile darove sprejemata žnt;ni in občinski urad na Vinici. Mi pristavimo samo še: Kdor hitro da, dvojno da. (Angleški izseljevalno informacijski urad v Londonu) svari angleške podanike; pred izseljevanjem v sladkorne plantaže v Severni Kvensdeželi, m sicer zaradi prey-lažne tropićne klime. To velja tudi našim izseljencem, (Stavodolžni v inozemstvn.) V inozemstvu stalno bivajoči mladeniči, katere veže še stavna dolžnost naj, na podlagi § 2 priloge V. k § 108, vojnih predpisov I, del vložijo prošnje pri njim najbližnjera ces. in kral. avstroogrskem pj-slaništvu ali konzulatu |a oproščenje, da jim ne bode treba potovati v domovino k naborni komisiji. Na podlagi te prošnje bode dotični stavodolžni mladenič glede njegove sposobnosti za vojaštvo pregledan pri dotičnem poslaništvu oziroma konzulatu. Ako se dotičnik potem ravna po onih navodilih, katera se mu dajo po konzulatu, bode prost povodom povrata v domovino pregreška begunstva in posledic § 45 vojnega zakona. (V bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudolfovem) se e sprejelo meseca oktobra 165 bolnikov, koncem septembra jih je ostalo 86, skupaj 261. Od teh se je ozdravilo 98, zboljšalo 47, 4 so bili neozdravljeni odpuščeni. Umrlo jih je 6 in sicer 1 za pljučnico, 1 radi sprijenja srčnega mišičja, 1 vsled vnetja potrebušnice, 1 radi gnojnega vnetja možgan-iíkih open, 1 radi raka na jetrah in 1 radi zmedenosti vsled alkohola. — V oskrbovanja jih je ostalo 96. Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom preteklega meseca 3087. (Najnovejši zakon) leta 1907 v Transvalu v Južni Afriki zabranjuje naseljevati se tam osebam, ki niso zmoine v kakem evropskem jeziku po narekovanju spisati prošnjo, otrebn) za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in obč nstvom in ki lahko iz najboljšega yiîia najslabíe n^'edijo, ako ž njim pravilno ne ravnijo. Da se ponudi interesentom prilika, izobraz ti se teoretiOno in praktično v umnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski iiadzorn k B Skalický pri driiavni kleti v Novem mest.H tekom prihodnjih zimskih meseceir več trodnevnih kle-turskih tećajev, Kdor se misli eupga te)i tečajev vdeležiti, mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do 26. novembra t, 1. pri c, kr, vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker e števil ) udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje prej k» mogoče vpošljejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bi de pravočasno in sicer vsaj en teden pred pri-èfetkom tečaja, pismenim potom obveščen. (Prihodnji semenj) v Kandiji za govedo, konje in prašiče bo v četrtfk 21. novembra. Kupci in prodajalci se vljudno vabijo. (Ôesa potrebuje Novo mesto najbolj nujno?) O nobeni stvari se dandanes toliko ne govori v šolskih krogih kakor o tem, kaku bi se dalo zdravstveno stanje pri šolski mladini zboljšati. To se pa le da doseči, ako so dimi temeljni pogoji, na podlagi katerih se da sploli kaj storiti. Eden takili temeljnih pi'gojey pa manjka v Novem me^tu, namreč ljudska kopelj. Novo mesto ima vodovod, pa nobene ljudske kopelji, in to je največa nedostatnost glede zdravja šolske mladine. Celih deset mesecev šolskega leta si šolska mladina ne skopa tele.SH v topli vodi. Zdaj ko se zida v mestu nova bolnica za ženske, bi se lahko prizidala ljudska kopelj; to bi sfalo nekaj sto kron in Novo mesto bi imelo silno potrebno javno kopelj. Mi opczirjarao na to občinski odbor novomeški, posebno pa zdravstveni svet dežele Kranjske in pa vlado, da naj to nedostatnost odpravijo. Mogoče da se pobriga za to stvar tudi kak poslanec in poprosi vlado podpore za napravo ljudske kopelji. Torej na delo, korist bo velika! In ako bi še lidtela prispevati v to svrbo tudi Kranjska hranilnica, bi si pridobila posebno za šolsko mladino zlate zasluge. (Nezgode.) Koščak Ivan, gostilničarja sin v Rudol-fovem, je dne 2. novembra na domačem dvoriSčn padol in si zlomil levo nogo nad kolenom. — Iz gostilne grede je padel po stopnicah 72 letni Medved Jože iz KržišČ pri Boštanjn in si 7. omil levo nogo. — Svatba je bila dne 5. novembra v Straži pri Leskovcu. Fantje so, kakor po navadi, voglarili. Da bi slavnost povečal, prinesel je 24 letni Grozina Anton, kateri je prišel še le letos od vojakov s sabo staro puško, katera je bila že dalj Časa nabasana. Pri prvemu strehi se puška razpoči in raztrga neprevidnemu strelcu levo roko. Pripeljali 80 ga v boln co v Kandiji, kjer so mu morali i drezati roko za pťstjo. Tornj p< zor pri atar.h puškah! — Berns Kranc, posestnik iz Rudečega kala, obima Dobrniće, je streljal na lisico. Stara puška se je razletela in odtrgala hrabrema lovcu palec leve roke. Lisica, ali Če je bil morda lisjak, je seveda srečno odnesla pete. — Že veS časa živita v prepiru Guěič Matija, posestnik v Vivodini in gi zdni paznik Keier Jure. Dne 7. novembra sta se zopet kro.gala. Med prepirom sname zadnji puško raz rame in nstr^li GuiiČa v trebuh. Poškodba je sicer nevarna, a upati je, da ostane ranjenec pri življenju. Keler-ja s) ziprli. — Vsi navedeni se zdravijo v bolnici usmiljenih bratov t Kandiji pri RudolfoTem. (Lepo trobentico) popolnoma razcvito privabila je nenavadna mila jesen v prezgodno življenje, Cast, gospod Fran Novak, kaplan v Stopičah jo je prinesel našemu uredništvu. (Oznanilo.) Vojaška uprava kupi po trgovskih običajih pri vojaških oskibovalnicah in sicer v Mariboru 200 m® trdih, v Celjn 600 in^ trdih, v Trstu lOOO m» trdih, v Celovcu IBOO m^ mehkih, v Ljubljani 800 m" trdih m v Gorici 1300 mS trdih kurilnih drv. Dotične kupne obravnave se bodo vršile pn imenovanih vojaških oskrbovalnicah in sicer: v Maribora dne 15. t, m. za Maribor in Celje, v Trstu dne 19. t. m., v Celovcu (lae 21. t. m., v. Ljubljani 25, t m. in v Gorici 28 t.ni. Kolekovane ponudbe je najpozneje do 10, ure dopoldne poslati na imenovane vojaške oskrbovalnice. Podrobnosti ae lahko izvedo med uradnimi urami pri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Rudolfovem. (Odbor „Slov. Matice) imel je 6. t. m. 154. sejo, pri katere) se je mej drugim tudi sklenilo proslaviti 400 letnico Primoža Trubarja s 8lavno.stno akademijo in izdajo „Trubarjevega Zbornika". Istotako proslavi se 100 letnica rojstva dr. Jan, Bleiweiasa s posebno „Spomenico*. — Poseben spis izide v „Knezovi knjižnjici" povodom upokojitve Matičnega častnega Člana, v.senč. prof, dr V. J a g i é a. Več novih povrjeništev se je osnovalo v raznih krajih. — Za t. 1. je poravnalo udnino 2028, za leto 1908 11 udov. Od zadnje seje sem je pristopilo vnovič ali na novo 191 udov in dva nstanovnika. Konstatira se vnovič; da srednješolci in nČiteljiščniki plačujejo kot naručnikt za društvene publikacije le po K 2-—. Visokošolci plačujejo kot redni udje K 4-— letnine. (Svarilo!) V najbližnjera reku se bo skušalo v večjem obsegu pregovorili ljudstvo v odpotovanje in naseljevanje v deželo Nicaraguo v srednji Ameriki. Natančno ni še znano v kateri del te dežele se bodo izseljenci spravili. Ravno tako ni znano, kakšna je ta dežela in pod kakimi pogoji se bode naseljevanje vršilo. Ta dežela leži v gorkem pasu (Zone), Tamošnje podnebje je po večjem za Evropejce pogubno. Avstrijcev je tam zelo malo. Vsled oddaljenosti in pomanjkanja k munikacijskih zvez je zelo težko doseči v slučaju potrebe zaščitne pomoči konzulatov. Resno se toraj svari pred izseljevanjem v to deželo. (Dobavni razpis.) C. kr, trgovinsko ministrstvo iia-ïnanja trgo'-ski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pri ravnateljstvu kralj, srbskih Železnic v prostorih oddelka za gradbo novih železn'c dne 28. novembra 1.1. vršila ponudbena razprava za dobavo 205.000 železniških pragov iz hrastovega lesa za ozkotirne železnice in 610 m''hrastovega stavbenega lesa za ogibališča in mostove proge Stalač-Užice. Dobavni pogoji so v pisarni navedenega ravnateljstva v Belgradu na vpogled. Ponudbe se vsprejemajo do 28. novembra t. 1. do 12. ure opoludne. (Dobavni razpis.) C. in kr, mernarski provijantni urad v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti razne provijantne predmete, med katerimi so tudi: pšenična in ržena moka, kumena, grah, fižol, čebulja, svinjska mast, krompir, kis, vino in dr. Ponudbe je vložiti najkasneje do 30. novembra 1907 pri c. in ki. mornarskem provijantiiem uradu v Pulju. Tozadevni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. („Ljudske knjižnice" 6. zvezek je ravnokar izšel in obsega kraano zgodovinsko povest zimnega hrvatskega pisatelj» Avg. Šenoa „Selj&ika buna" v dobrem slovenskem prevodu pod nasIoTom ^Zadnja kmečka vojska", zgodovinska povest iz leta 1673. Povest, v kateri igra slovenski kmet in njega tlačite)} veliko vlogo, je od začetka do kunca silno zanimiva; dejanje se vrli za dejanjem, da knjige ne moreš odložiti, dokler je ne prečit«š. Vsebuje tudi vzgojilen in podučen moment in bo za naše Ijndstvo ne le zelo mikavo, temveč tudi jako koristno berivo; največjo veljavo pa daje tej povesti pristno zgodovinsko ozadje. Cena obširni 378 strani obsegajoči povesti znaša 1 K 60 h, v lični vezavi 2 K 60 h. V isti dobi se vrši tadi ravnokar izdana ialoigra Â. Medveda „Za pravdo in srce", ki je izšla istotako, kakor povest „Zadnja kmečka vojska" T zalogi „Katoliške Bukvarne v Ljubljani". (Nemško -slovenski in slov.- nemški slovar.) Spisal Franc Kramarič. Izdala zaloga kniig A. Hartleben na Dunaju in Lipskem. V dveh delih. Vsaki del 2 K 20 h. Vsaki del te 13 pdl broječe knjižice obsega 18.000 skrbno iz zaklada slov, jezika izbranih in v pregledni vrsti sestavljenih besed ter je prekorislna pomožna knj ga ne samu slovenščine 86 učečemu, ampak ludi vsakemu, kateri ima opra>ka v južnejših delih Avstrije. Oziralo se je v tej knjigi na novi nemški pravopis in pri slo^enskh besedah napravili! so se znamenja za naglašanje beaed. V aloienskem kakor tudi v nemškem navedli so se radi lažjega pojmovanja dntični predmeti. V vsakem delu je na konci zaznamek tistih osebn'h in geograflinih imen, katera se ne glase v obeh jezikih enako. Želeti je, da se ta najnovejši, lep in ceno „Nemško-slov. in Slov.-nemški slovar" v nemških in slovenskih krogih kar najhitreje udomači. (Danalnji list) obaega dvanajst strani. Gospodarske stvari. — (Letošnja jesenska paša) je izvanredno ugodna, ne le zaraditega, ker vsleđ ugodnega vremena že dolgo traja, ampak tudi zaraditega, ker je zadostna in dobra. Trave dobro odganjajo, tako da ima živina več paše kiikor druga leta. Vse to je pa letos veliko vredno, ker .smo marsikje pridelali piemalu krme za zimo, Zet dosedaj smo vsled ugodne paše prihranili precej krme. Ustreglo se je pa tudi živini, kajti reja na paši vse drugače vpliva kakor reja po naSih slabih hlevih. Dal Bog, da bi ugodno vreme še nekaj časa trajalo in pripomoglo kmetu, da bi lažje preredil živino čez zimo. — (Mokre staje.) Živini je treba po zimi gorkega in suhega ležišča, da se odpočije in dobro počuti. Take^staje 80 potrebne delavni živini, posebno pa molzni živini. Oe so staje mrzle in mukre, ni prav nič čudnega, ako nam živali bolehajo in akn ne dajejo zaželjeaih koristt. Ker se po naših hlevih na to premalo pazi in ker stoji živina še pog(jstoma preveč na mokrem, naj se staje popravijo, živini sami pa naj se dobro nastilje. Komur je vseeno, kako živina leži, ta naj si sam pripise, ako se živina slabo redi in ako malo molze, Posebno občutljiva je v tem pogledu mlada goved. — (Zatiranje travniškega plevela.) Naši travniki so polni raznega plevela. Po vlažnih travnikih raste preslica in vodenika, drugod zopet zlatice, podlesek, divji regrat itd. Kakor uče novejše izkušnje, se da ta plevel zatirati s kalijevimi gnojili. Ako škropimo plevelna mesta s 30 odstotno raztopino kalijeve soli, pa se pokončajo plevelne rastline, Škropiti pa je zgodaj spomladi, ko so rastline še malo razvite. Za zatiranje mahu je po.itebiio dober kajnit, — (Zalite vinsko posodo!) Vino je pokipelo, zato ga je imeti v polnih posodah, Sicerse kmalo naseli kan, ki vino slabi in ga kvari. Vino je treba večkrat zaliti in sicer s takim vinom, kakor je v sodu. Zato je pa treba, da skrbimo za potrebno žalijo, — (Kako se vzame vzorec za poskušnjo Tomášové žlindre.) Tvornice za Tomášovo žlindro jamčijo le za pošiljatve v celih vagonih. Vzorce z» preskušnjo je Tzeti na naslednji načtn: Z nalašč za to prirejenim svedrom je iz vsake pete vreče vzeti poskašnjo, ki naj se potem na suhi podlagi dobro zmeša in spravi v primerno suho steklenico, ki se zamaši in zapečati s pečatom prejemnika in priče. Fo- sknšnjo naj vzame kupec, oziroma prejemnik ali njegov pooblaščenec, v navzočnosti nepristranske priče, ki se mora o namenu vse zadeve poprej poučiti. Na steklenico je prilepiti listek, kamor je zapisati število vagona, železniško postajo, odkoder je bila Tomasova žlindra poslana, datum in ime tvornice, potem število vreč, težn^ znamko in zajamčeno vsebin» fosforové kisline. Za vsak vagon je vzeti, posebno poskušnjo v tri steklenice ter mora biti v vsaki najmanj 260 g na popisani način vzete žlindre, Vse tri steklenice za vsak vagon je pravilno popisati in izpolniti je tri svedočbe o viteti po-sknšnji, ki jih mora podpisati prejemnik ali njegov pooblaščenec in omenjena nepristranska priča. Ena steklenica s poskuánjo se mora takoj poslati na kako kemijsko preskušali šće, ki je v to svrho pooblaščeno. Za Kranjsko je pooblaščeno kme* tijsko-kemijsko preskušališče za Kranjsko v Ljubljani. — (Davka prosto kuhanje žganj a) za domaČo porabo. Finančno ministrstvo je izdalo navodilo, po katerem se dosedanje določbe o davka prostem kuhanjn žganja za domačo rabo izpremenijo in izboljšajo. V navodilu so obseženi tudi razni predpisi in naznanila, ki so bila dosodnj raztresena, tako da je tu združeno vse, kar treba vedeti glede omenjenega kuhanja žganja. Navodilo pa se ne razpošlje le fmančnim stražam, marveč tudi, kar je popolnoma prav, županstvom, da morejo vse prizadete podučiti, kaj treba storiti in kako postopati v tej reči, Haziio stvari. * (Nove posadke na Primorskem.) Premestijo se: bosanski regiment št. 4 iz Dunaja v Tist; dragonski regiment št, 6 iz Dunajskega Novegamesta v Goric», Ljubljano, Slov. Bistrico in Maribor; 6. kompanija pijonirskega bataljona, st. 5 iz Krcmsa v Pulo; 1, bataljon pešpolka št. 97 iz Trsta v Sežano; bataljon lovcev št. 11 iz Trsta v Gradiško; štab in tri kompanije lovskega bataljona št. S9 iz Gradiške v Konke ia Tržič; lovski bataljon št, 24 iz Budimpešte v Ruvinj in Poreč; 2 kompaniji pijonirskega bataljona št. 11 iz Przemyála v Gorico; 2, bataljon trdnjavsko artiljeriskega polka št. 3 iz Przemysla v Pulo; bataljonski štab, 1. in 4. kompanija tid-njavsko-artiljerijskega bataljona št. 3 iz Petrovaradina v Pulo ter 2. in 3. kompanija trdnjavako-arliljevijskega bataljona ét. 3. iz Sarajeva in Trebinja v Pulo. * (lioparji v Trstu.) Varnostne razmere v Trstu so vsak dan slabejše. O ropih zadnjih dni po tržaških ulicah se poroča: Neznani lopovi so v Via di Riborgo napadli nekega Antona Grubiso iz Pizina, iztrgali mu s silo žepno uro in pobegnili. — Na Via Caserma je bil ponoči napaden neki moški, lii je pa klical na pomoč. Ob pravom Časn so prileteli policaji in aretirali napadalca, Slletnega fakina Arturja Prelca^ iz Nakla in 30letnega Kanila Božiglava iz Sežane, — V Via del Beccherie je bil napaden kurjač Jurij Treviaan, katerema so lopovi vzeli 12 kron. Kurjač je klical na pomoč in letel za napadalci. Policija je pnjela samo enega napadalcev IB let starega fakina Fnserja. * (Različne novice.) H. t. m. je umorila 30 letna dninaric» Marija Rozman iz Tržiča v Vižmarjih pri St. Vidu svojega šestletnega nezakonskega sina Franca in potem pobegnila. Deček je bil zastrupljen s strupom, kakoršen je za podgane. Pobeglo mater je orožništvo 12. t. m, aretovalo in izročilo deželnemu sodišču. — V Italiji so hude povodnji. Tiber je tako narasel, da nosi živali in drevesa s seboj. Reka Anien preplavila je mnugo vasi. Ceste in železnice so poškodovane, da Teii vlakov ne moro voziti. Oblak utrgal se je nad otokom Elba, našli so lest ntonjenih oseb. — Pri Podkloátru se je zadušil 66-letni gostač Fran Tarman, ker je med kadenjem v postelji zaspal in se je ista vnela. Telo bilo je deloma ožgano. — Mesto Karatag v azijatski Buhariji je uničil velik potres. V Novi Buhari je uničenih 600 hiš, 200 oseb pa ubitih. — V Vladivostoku so našli po delavnicah vojnega pristanišča orožje, strelivo, bombe, načrte, spise in pečate revolucijske vladivostoške vojaške organizacije. * (Roparski nmor pri Vrhniki.) Z Vrhnike se poroča: V soboto dne 9. t. m. med 3. in 4. uro popoldne je bil umorjen in oropan nad Vrdom pri Vrhniki zelo pri- ljubljeni 38 letni polir Matija Cedolin, ki je bil ualužbeii pri podjfttniku Lev Landeaberga z Dunaja. Nesrefiaež, ki zapuéfia popolnoma obupano žetio in enega nepreskrbljenega sina j« im«] nalogo, da izplaža delavcem, ki pripravljajo prostor za novo řelezniSko postajo nad Vidom — tedensko mezdo. Pri sebi ja iiBfl svojega in podjetnikovega denarja okoli 5000 K, Kmalo nad Vrdom, ko ukrene po neki stezici držeći akozi ^ozd, zavdal mn je neki lopov z noiem več smrtnonosnib ran med temi tudi eno zadaj na vrat. Mrtvo truplo je zavlekel zločinec B steze v goščavo in tamkaj oropal. Vzel mu je kakor se sliši okoli SI300 K, katere je itnel umorjeni deloma v neki vrečici in deloma v tepn. Znesek 2690 K je pa imel umorjeni zašit t spodnjih hlačah, kateri denar pa tolura) k sreči ni opazil. Vrhniška iLendarmerija pa pridno zasleduje zločincu. Dosedaj 8o zaprli že tri sumljive osebe in med temi tudi enega domačega socialdemokrata, ki je bil ie večkrat radi tatvine kaznovan. Aretirani so delavci: Valentin Benda, Janez Oebula in Fran Tavčar, to radi tega, ker niso mogli za ta čas izkazati SToj alibi. Oddali so jih okrajnemu sodišču na Vrhniki, SmeSnice. (Opravičena ielja.) Neka bolnišnica je imela slove-ťega zdravnika, kateri je bil znan kot izvrsten kirurg. V bolnišnici bil je boln k, kateremu je zdravnik ie stinkrat préparai trebuh ter zopet zaail, toda bolniku ni odleglo, vedno je Se Čutil bolečine v trebuhu. Zdravnik se je odločit, da ga «e enkrat operira. Drugi dan mu je zopet preiezal trebuh, vzel drob vun, ga dobro očistil in prekrtačil ter vse spravil T pravi red. Ko hoče bulntku zopet zašiti prerez, se ta iz narkoze prebudi, pcgleda, in ko vidi, kaj da zdravnik namerava, reče s slabim glasom : „Gospod zdravnik, prosim bodite tako dobri, naredite moj trebuh kar na knofe za zapeti. (Aha!) Gospodar: „Prosil bi Vas, da ne delate tacega ropota, kadar po noči domu pridete." — Najemnik: „Ropota De delam jaz, ampak moja î^^na." (Zato) A.: „Ali se ne bi vi nikoli v petek podali na potr"* — B. : „Nikoli!" — A.: „Tega pač ne zapopadem, zakaj ste tako praznoverni." — B,: „To ni nikakor prazna vera, »inpak jaz dobim še-le v soboto denar!" (V vojaški šoli.) Poročnik: Začelo se je temniti, v daljavi zbirajo se temni oblaki — kmalu, kmalu bo začelo grmeti! Kedo me je razumel, kaj mislini? — Kegrut: Gospod poročnik, dež bo, (V pivnici.) Sinko: Glej, glej papa, naš pes pa tudi pivo pije!" — Oče: „No zakaj bi pa pes ne pil piva V Vsaj «o tudi nekateri ljudje, ki vodo pijejo." (Nikoli zadovoljna,) Mož: „No, bodem pa radi ljubega miru odnehal!" — Žena: „Da si pa radi tega ne bodeš domišljeva), da si tudi pametnejši!" (Moderne slike) A. Zakaj se slikar podpiše na svojo sliko? — B. Zïto, da BH vè, kje je zgoraj in kje spodaj. (Dobr a,) Paznik k koznjeneu: Sramujte se vašega grdega obnašanja. — Kaznjenec; G. paznik, ako vam ne ugaja, pa me vun vizite. (Čudna mačka.) Neka družina je imela mačko, katera je pa imela to čudno lastnost, da je pri lepem vremenn spala vedno na strehi, pri grdemu vremenu spravila se je vedno v klet in ko bi mogla, šla bi še globokeje. Ko je mačka poginila, pusti jo družina preiskati, in kaj je bilo? Mačka je požrla barometer. (Dobr a Služba.) Dekla (sobarici) : „Moraš veliko obleke snažiti, Mara?" — Mara: „Ne, v tem oziru mije dobro! Na vse zgodaj se odpelje gospodična na svojem kolesu, mladi gospod sploh ne pride po noči domu, in vrhno sukno gospodovo zapre milostiva na večer v svojo omaro!" (Slaba vest.) Mož (pred oddelkom divjih mačk v zre-rinjaku svoji soprogi): „Pojdiva naprej!" — Ona: „Aha, teži te slaba vest, ker ga vsak dan domu přineseš!" (Dobro mu je zasolil.) Ribič in lovec, ktera si nista posebno dobra, se srečata na potu. Lovec: „Si kaj ujel?" — Ribič nevoljen: „Nič!" — Lowe: „Ali so šle ribe na sprehod?" — Ribič: „Da, in sicer s tistimi zajci, ktere ti zadel nisi!" (Hitrost.): Bogataš: „Dandanes deluje pošta res jako hitro! Ob 4. uri razposlal sem naznanila o zaroki svoje hčere, in glej, ob 6, uri oglasili so se ie nekateri upniki mojega bodočfga zeta!" (Izvrsten izgovor.) Gospodinja : „Kako vendar si mogel iz korbice klobaso izgubiti?" — Vajenec: „Oprnstite, mej potom privzdignil sem pokrov, in ko klobaso zegiedam, je bila že — izgubljena!" (Poštenjaki,) „Poslušajte kaj se je zgodilo; Načeta so zaprli, ker je nekomu suknjo ukradel!" — «Pi'av se mn godi i ali ni mogel suknje kupiti in je ne plačati, kakor delajo drugi pošteni ljudje!" (V šoli.) Učitelj: „Zakaj je samomor velik greh?" — Učenec: „Ker zdravju mučno škoduje," Darovi za dijaško kuhirijo v Novem mestu. G. (Ir. J. ScbeguU sa pul leta 25 K. Po g, dr. Bcbeguli i« neke k»-ceuBke pravde !i£> K. Nejmenuvan dtibo?en 20 K. O, II. Mramor, puBee>tni1í 10 E. Vl£. g. âfiletiar, žapoik, tí november 10 K. Mesto in Kao d j ja za noTetober 6Ů K bO h. G. Fr. Zupanni, puBeBtjiili pri kulodroru v Mirni peùi 10 E. Br. Križa pri Kostanjevid SOK. Znpl.iaol ii Hirne peii tri vozove railičnib živil, — Zahvaljujem ae za vse darove — slasti Se dobrim Himopetianam in tamoîiaji duhovščini, ki ae je potnidila za nb(>i;e studente. Bog plačaj stotero ter daj posaemaluev 1 Lepo prosim Ae podpori! claati iivil, Df. Jos, Marinko. Loterijske številke. GRADEC. 2. novembra 33 49 68 84 25 TRST, 9. novembra 72 90 6 32 88 ©b svojcra oàKodu, v -SljubljaRC, klidem ism potam. vsem prijateljem ia snancem, od katerih se nisem mogel osebno poslovili: sdart tuei) Rnđolfovo, 18. nov. 1907. I^udelf SelKurJa, c. kr. dave. aaiídťnt. IZJAVA- Podpisani obžalujem ialjive besede, ki sem jih govoril o g. Alojziju Andree in izjavljam, da mi je on že zdav no vse pošteno plačal in kar sem dosihmal pomotoma trdil, s tem preklicujem. 2ega. RAZGLAS. Podpisano i^Upanstvo nazuanja, da so prošnje za podelitv [Bsar-Franc OosipovB jubilejne ustanove vložiti do 23. t. m., katero dobi 20 oseb po 10 K. — Pravicu do té ustanove imajo vsi v mestu stanujoči reveii. Mestno županstvo Rudolîovo, dné 15. novembra 1907, P. N. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da otvorim Martinovo nedeljo, dne 17. novembra 1.1, svojo na novo urejeno gostilno : : v št. PEtrii, v »111 „med orehi". : : Potrudil se bon imeti vedno iaborua dolenjska domača viua in dobro pivo ter skrbel la dubra jedila in toůno postrežbo, Za obilen obiik se najuljudneje priporočam spoštovanjem JaneZ JarC, (Tostilniiar, oíTETSÍÍ [iuilnopraudni red in sodni pravilnih dobi se ee le r nekoliko izvodih v knji> garni J. Krajec nasi, v Rudolfovem. V vsaki množini in po dobri ceni kupuje oskrb-ništvo v Pogancah pri Novem mestu. (us-a-s) Občinska hranilnica u Kostanjevici edina hranilnica v kostanjeviškem okraju, naznanja, da je pričela a poslovanjem v začetku meseca avgusta t. I. ill ae iialiaja V Qbčinshí hiši zroven žyponshega urada. B strankami posluje vsako nedeljo in torek od 8. do 12. ure dopoldne. Ob navedenih dnevili sprejema braailne vloge, Jih obrestuje po cc^ 4"|„ ^ ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Za varnost vlog Jamči občina kostanjeviška z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo, hranilnica sama pa je pod nadzorstvom c. kr. deželne vlade, pri kateri Je naložena varščina v znesku 20.000 K. Posoja se na zemljišča po S '/o, na menice in vrednostne papirje po e"/,, na leto. Občinska lii'îuiilnicii v liostaiijevici, meseca septembra 1907. Ivan Globočnik 1. r., preilaednib uiiravnega otlboris Lavoslav Bučar 1. r., pisarniŇki ravnatelj. Rajmund Doležalek 1. r., predsednik ravnatelju t t*, Alojzij Gatsch 1. r., blaf^ajuikKr. Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno po« udarjati ime »Kathreiner?« Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dohite manj vreden posnemek hrez vseh wiin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le kathreinerjeva kneippova sladna kava, ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite ai torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreineijevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z nay>ÍHom: »Eathreineijeva Kneippova slad-na kava« in s sliko župuika Kjneippa kot varstveno znamko. Hiša v najem. Hiša na glavnem trgu v Šmarjeti, pripravna za mesarski obrt. ker Je mesnica zraven, ali kakega rokodelca, čev-Uarja, krojača, kovača, ker Je pomarijkanje zanje, se dá takoj v najem pod ugodnimi pogoji. Več o tem pove Janko KarlovŠek. Šmarjeta. Dolenjsko. (sca-s-i) prau lepo posestvo * je iz poste rohB na prodaj. Zraven spada hiša s tremi sobami, kuhinja, kamra (ùpajza), pod biâo velbana klet, in pripravna za prodajalno. Hisa je pripravna za gostilniška obrt. Zraven velik lep vrt, velbana átaia, listnica in nad štalo pôd in snica, 4 hlevi in kozolc, 6 johov gozda, 2 njivi m vinograd že rigolan tn zasajen, poslopje je vse novo v najboljšem stanu in htsa je z opeko krita. Natančna cena se izve pri posestniku (252-2-2) Franc Udovcu, v Šmarjeti na Dolenjskem, Od danes 15. oktobra nadalje prodajam (i;48.3-a) mr govedino po K- 96 kilo, m^^i^ teletino po K TSO kilo, flvinino po K 1-20 kilo, ^Pi svinmo ter se priporočujem v obilen ohiak. Javorník v Kandiji. Pošten flnr h - Ěina rroti iijiadanju jat in prljut,, odlikovdna k 10 îilaiinii kolajnami. HAAR-PETROL ta rait inunladk«, NU8I0L iioieliovegaiKvleuka Ealase inliradeútidovit uapp.li, prekaHavaaduRedaoja barvila, Puleg tega pripi^ručurn mnj znani BRIVSKI SALON ua uovo iirejen 2 nAjnovejSimi Ligijeoiùn mi kamfuKi, e hit.ru, čisto in dobro poKt.rezbo, «eleč muugobrojnega ubitilia. Spni tov ar jem se priporořatn Ivan SveteC, (2C1-24-1) brivec In vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hlie.) va Ixiša. z opeko krita, ki ima tri sobe, kubinjo, klet, hleve itd., Ur je pripravna za goatUu», ker leii tik ceste, je na prodaj v Cerovem logu pri Ht. Jeineja. Polja je za sedem mernikov posestve in zraven spada tudi vinograd. — Natmićneje pri (206-2-1) Franc Potočar-ji, Gor, Stara vas. p. Št. Jernej (Dolenjsko). KnjigouBšliBga vaienca iz poštene híňe, ki ima veselje do Če vi j aratv fi, se sprejme v p10-3) Gradstia Ijeharna ZsgrEb, poleg trga su. Marha Učenca Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo E. ilHEâ^EHA oblastveno potrjena potovalna pisarna V Ljubljiini, Duiiiijskii ccsta št. 18. (20-24-21) nasprosli znane gostilne (iri „FigoTcu". Singerjevi šivalni stroji ne samo za vse mogoče industrijske potrebe, ampak tudi za vsa domača dela te vrste dobijo se samo pri nas Pazi naj se, da se kupuje stroje v naših proda-= jalnah, ~ katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. tatiDj sprejmem za mesarsiii obrt. tllojzij Meznar^ič mesaruKandiji. 047-33) Singer Ko. alicijsho društvo za šivalne stroje v Rndolfovem, Glavni trj;. frí^ Podružnice v vseh veĎJlh mestih, Vsi šivalni stroji, ki jih ponujajo pod imenom ..Singer", so ponarejeni po naioin starejšem slslemu. ki ga sedanji novejši sistemi rodbinskih strojev daleĚ presegajo po konstrukciji, delazmožnostl in trpežnosti. mmmmmmmmmmwmmm^m^nmm v najem se odda I MÏBA Ï HÏOE samo 6 dni vozijo brzoparnikt „francoskoj prekomorske družbe." Edina najhrfljša črta. malo prodajalna z mešanim blagom, ki je jako dobro upeljana^ združena z gostilno, ali brez nje, tik farne cerkve. Posebno pripravna za začetnike. Kje pové ]. PungerĚíř, pošta Buiha. Steckenpferd • lilij sko-mlečno milo Bergmanna &. Co. Draždani jn Tecin n. L. je in oHtane iflasitni vnak dati došlib priziialnie najuspešnejše vBeti meileuinalnili mil proti kakor tudi v il'iBei^d in ùiiraiiiteT uežn», mehke koža in rožnate polti. — Dohivd ne po 80 T komad v Theli lekarnah, drožerijab, parfumerijnh, trjfo-viuali mila in hrivnii.'aii. (ya-2fi-17) (152-24-I2)rr Tovarna strojev in želozolivariia K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskili strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in cd-biralnikov (trijerjev), siamoreznic, reporezntc, koruznih robkarjev, drobilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, (samotnih in tovarn za mavec. Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznar\ji. ^^^m Ceniki (o kmetijskili strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Oopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, KoiaiatiČ^ Dunajska cesta itev. 31. Udgovurui uiednik, izdajatelj in zal»ÍDÍk Urban Horvat Tisk J. Krajec nasi.