285 Zabavno berilo. Obrazi iz življenja. (Dalje.) III. Odgoja po modi. Gospod Gosar je hisin posestnik. Druzega ni nič. Vse drugo je njegova soproga. Nekdaj je bil tudi gospod Gosar nekaj. Ni bil sicer veliko, ljudje so trdili, da je bil cel6 to, kar se pravi „božji volek". Go-spici Sopirnikovi — sedanji gospej Gosarjevi — pa je bil vendar dobra ribica. Pred njim je že marsikoga vjela v svoje skrbno nastavljene mreže, pa vsak jej je zopet izdrčal, še predno so bile mreže pred altarjem zategnjene. Slednjič, ko so leta le tekla, prijela se je Gosarja. Ta je obtičal. Dober je bil, ko se druzega ni bilo več nadjati. Gospa Gosarjeva velja za jako fino gosp6. Igra izvrstno glasovir, oblači se zmirom po zadnji m6di, zna govoriti z vsakim, in skoro ga ni romana, da bi ga ne bila brala. V hiši se tedaj ne govori o gospodu Go-sarju, tudi se ne praša po njem. Ce ravno pride, kedar je kaka družba v hiši, ga sicer ne pode s sobe, ampak sme poslušati drugih pogovore. Ako se sam oglasi, mu prestriže gospa besedo s pojasnilom drugim, Gosar zato z izgovorom, da ima veliko opraviti, odide in ne moti družbe. „Moj mož" ali „moj soprog" mu gospa Gosarjeva še ni nikdar rekla, vselej le „gospod Gosar" v družbi, sicer pa le „Gosar". To je moderno. Tudi^se gospa podpisuje vedno ,,Lucijana Roža Gosar, rojena So-pimik". Brez zadnjega dostavka ni še nihče bral njenega podpisa. Gospa Gosarjeva, rojena Sopirnikova, ima čvetero otrok: dva sina in dve hčeri. Najstarejši sin, Manfred, je kadet pri vojakih, drugi, Rodrigo, obiskuje realko. Hčeri, Elvina in Noriberta, ste v starosti za eno leto narazen, mlajša Noriberta je 16 let stara. Imena jim je zbrala gospa Gosarjeva sama. Gospod Gosar bi bil rad imel „Jožefa", kakor on, a to ime je prenavadno, ne gosposko, ne moderno, v salonu gospe Gosarjeve, rojene Sopirnikove, se ne sme slišati, je prekmetiško. V odgojo otrok se gospod Gosar ni smel nič mešati. Marsikaj mu sicer ni bilo po volji, večkrat bi bil rad palico v roke vzel. Al ko je enkrat starejšega sina vdaril po roki, ker mu je kot deček osmih let pri mizi nagloma meso s krožnika vzel in vrgel ga pesu pod mizo, je zarezala nad Gosarjem: ,,0, to pa ne, mojih otrok mi ne bos tepel, Gosar!" Potem je prijela krem-žečega se „angeljčka" ter odpeljala ga v drugo sobo. „Sem idite otroci", je rekla drugim, in vsi so šli za njo. Vrata je zaloputnila, da se je vse streslo. Gosar je ostal sam pri mizi. Ves mesec ga potem gospa soproga ni pogledala, tudi otroci ne. Nikdar več se ni potem dotaknil ne enega otroka. Kako pa so se razcveteli ti „angeljčki" gospe Gosarjeve! Poglejmo jih ob kratkem po vrsti. Manfred je študiral. Mati gaje osebno priporočala učiteljem. Po večkrat je kak učitelj bil povabljen na večerjo in domačo zabavo. „Fredi" je na ta način bil med prvimi. Mati pa je imela sila sitnosti ž njim. Skoro vsak dan je morala vodji ali učitelju ustmeno ali pismeno tožiti tega ali onega součenca Predovega, ki ga je pretepel. Tako je bil marsikater kaznovan zavoljo „ljubeznjivega" Freda. Kako, da je bil zmiraj le on tepen in noben drug? Med drugimi dobrimi lastnostmi je imel Fredi tudi to, da je rad tožil ali „špicljal". Tega pa v šolah dijaki ne^trpe. Koliko čevljev je bila gospa Gosarjeva, rojena Sopirnikova, strgala zavoljo svojega Freda, koliko si zbrusila jezika, da ni dvojke dobil! A slednjič jo je vendar vjel. Gospa Gosarjeva je šla potem osebno povedat profesorjem svoje misli. Kjer še cel6 profesorji ne umejo manire, da vkljub njeni prošnji dajo sinu dvojko, tam so divjaki. Fredi ostane iz šole in nobenega profesorja več ne pozdravi, ampak kadi moško svojo viržinko, da se memogredočemu profesorju dim v nos pokadi. Tudi gospa Gosarjeva za-ničljivo gleda vse profesorje. Ce jo kateri, ki jo pozna, na cesti pozdravi, se mu mrzlo zahvali in moško vesljd memo njega. Fredi postane tako nič, to je, po kavarnah se uči biljarda, hodi v gledišče in daje sploh pohujšanje delo-vajočim ljudem. Gospa Gosarjeva mora marsikak de-setak dati za poplačanje njegovih dolgov pri krojačih, čevljarjih, po gostilnicah, kavarnah itd. To ne bo šlo dolgo, dohodki gospe Gosarjeve, ali marveč gospoda Gosarja niso tako veliki. Vsled obširnega znanstva in ker se dva stotnika poganjata za gospicama Elvino in Noriberto, spravi gospa Gosarjeva svojega najstarejšega kot kadeta med vojake. Zgodovina Gosarjevih gospic je krajša. Odgoji-teljica jima je bila mati sama. V šolo ste hodili le toliko, kolikor zahteva dobro ime hiše. V branji ste se bolj izurili po romanih, kakor po šolskih knjigah. Glasbe ste se učili obe, Elvina na glasoviru, Noriberta na citrah. Učitelja sta hodila na dom. Zdaj ste iz-učeni. Pa kako! E Ivi ni gre na glasoviru V3e igraje spod rok, najtežje skladbe so jej le igrača, to je, igra si, kakor otrok s kako igračo. O sluhu ni govoriti. Kedar igra, odpre okna. Memogredoči si tišč6 ušesa in beže tako dolgo, da nič več ne slišijo. Morda je glasovir razglašen! — Gospica Noriberta je mojstra na citrah. Enkrat je igrala v koncertu. Par akordov — potem pa omedli. Peljali so jo z dvorane. Noriberta potem ni nikdar več kazala svoje umetnosti v koncertih. Citrala je le doma, kjer so jej povabljeni gostje vselej viharno ploskali. Včasih ste igrali obe, ena na glasoviru, druga na citrah, vsaka svojo. To je bilo posebno lepo, zlasti, ker so citre za pol glasu niže pele od gla-sovirja. Gospa Gosarjeva pa je ponosno gledala skozi okno memogredoče občinstvo. Najbolj spoznaš te „frajlice" po njinem dnevnem redu. Dopoldne okoli devetih zlezete polagoma s po- atelje, potem se napravljate do enajstih. Ob tej uri pride kako obiskovanje znancev in znank, mladih gospodov, oficirjev, gospa in prijateljic. Ce jih pa ni, se nekoliko igra ali romani bero. Tako preteče čas do kosila. Po kosilu zopet par ur romani, potem ji pelje mama na sprehod, da ju kaže svetu. Zvečer v gledišče ali koncert, poleti tudi na javna sprehajališča, kjer je veliko ljudi. Večkrat se tudi napravi doma kaka veselica, h kateri se povabi nekoliko starejih dam, ki nimajo tako lepih hčer, kakor gospa Gosarjeva, par starejih gospodov, da z Gosarjem tarok ali preference igrajo, vsi drugi povabljeni pa so mladi, neoženjeni, pa bogati gospodje in oficirji. To vam je drenj okoli mladih, krasnih domačih gospic, ki se kažete v vsi svoji mladostni krasoti, kakor dvoje cvetic, ki ste ee ravno odprli! Lepi ste res, to vedo vsi nazoči, vse mesto govori o njih. To veste sami, to vč tudi gospa Gosarjeva. (Dalje prihodnjič.) 286