90. ttevfflu. i um, t smo, zo. opnu i«baja vsak oaa »veter, izimsi nedelje In praznike, ter velja p« p •iti preje man za avaUra apiaka dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljnsllaao • pošiljanjem na dom za vse leto M K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tafa daiala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba *rez istodobne vpošiljarve naročnine se ne ozka. — Za ^—"mIU se plačajo od peleroatopne petH-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, Če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikratlaU večkrat — Dopisi naj se izvole frankov«* — Rokopisi se ne vračajo. - D radništvo ka aaravalitve Je v Knaflovih askak it. 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, 1 j. administrativne stvari JCuctaa priloga: „Slovenski 7ohnik"< dredniatva toMoa it. 34. CpravnUtva telefon al M. Jnsoslovonsho socijalno demouracija in njeno stalile napram narodnostnemu vprašanju. n Jugoslovanska socijalna demokracija si krat-kouaalo prepoveduje, da bi se jo imenovalo narodnostno inte-rijorno," je ponosno klical „Rdeči Prapor" pred nedavnim časom. Iz tega bi človek logično sklepa1, da je končno tuii na>i socialna demokracija iela resno spoznavati, da obstojajo nad potrebami ali vsaj poleg potreb želodca še druge višje in plemenitejše potrebe. Zazdelo se je, kakor da bi se jela naša socialna demokraciia potegovati tudi za one naše pravice, ki, dasiravno niso v direktni zvezi z želodcem, vendar ne nehajo biti pravice, ki so v najožji zvezi z našimi kultU-relnimi potrebami, katerih menda ne negira, a jih tudi negirati ne more, niti mednarodni princip socialne demokracije: nasprotno so ravno te potrebe in pravice v najlepšem »kladu z e 1 e m e n t a r n i m n ? e n i m načelom: 1 i b e r t , e g a 1 i t e , fr a-ternite. Naravnost nujna in logična konsekvenca mednarodnega programa naše socialne demokracije, ki si je zapisala na prapor boj za zatirane in izkoriščane, je, da se z vso odločnostjo poteguje tuii za naše narodae pravice, notabene za pravice zatiranega, po pretežni večii proletarskega naroda, kise ne bori proti tujim idejam, temveč proti tujemu kapitalu, ki izkorišča in pod-jarmlja naš narod, j— Ali ni n. pr. krivica, učinjena nad Slovencem v n a -rodnem oziru ravno tako huda in grenka, kakor krivica, ki oškoduje človeka v materialnem oziru? Ali bi se ne morala ravno socialna demokracija, ta „zascitnica brezpravnih", z vso silo upreti praksi naših narodnih nasprotnikov, ki v resnici ne iz- birajo več sredstev v našo pogubo ? Ni-li naj večji in naj brutalnejši zločin nad pravico, če se n. pr. naravnost onemogočil je preprostemu Slovencu, braniti svojo čast in imetje, ker se mu že pred sod-nijo, tem „forumom pravice" zabranjuje materinska govorica V Je i i morda pravica, da se 120.000 koroškim Slovencem ne da niti poštenih ljudskih šol, kaj dele drugih, je-li morda pravica, da 30000 tržaških Siovenoev nima niti ene slovenske ljudske šole V Je- i morda pravično, da se nas sploh na vsej črti, kjer se nas le more, zapostavlja in oškoduje? Proti vsem tem kričečim krivicam bi morala vsa socialna demokracija napovedati brezobziren boj, ako hoče opravičeno nositi ime mednarodne stranke, katere cilj je samo pravica zatiranih; saj nam v boju proti našim narodnim nasprotnikom nikakor ni treba kakega šo vi nis ti čn o-narodnega stališča, čut pravice in moralnosti že zadostuje, da se jim upremo z vso silo, ker je z raznarodovanjem pač v najtesnejši zvezi tudi demoralizacija slovenskega življa. Tem večja do žaost, upreti se taki praksi, pa bi bila za ono stranko, ki hoče veljati za — jugoslovansko socialno demokracijo, ki si — mimogrede rečeno — kratkomalo prepoveduje, da bi se imenovala narodnostna inferijorna! Naša socijalna demokra cija bi le dosledno izvajala svoj program, ako bi se vsaj poleg razredni h delavskih interesov potegovala tudi za naše narodne interese, za naše narodne pravice. Zavedati bi se morala svojih narodnih interesov tembolj vzpričo dejstva, da socijalni de-mokratje drugih, sovražnih nam narodnosti vkljub vedno po-udarjanemu internacionalizmu v resnici niso nič manj nacijonalni kakor same naci- j on al ne stranke dotičnih narodov. Dokazov aa to trditev nam pač ne primanjkuje. — Da je n. pr. nemški mednarodni socijalni demokrat Riese lansko leto v celovškem občinskem svetu glasoval z najbolj zagrizenimi nemškimi nacijonalci celo proti nodolinlaa alovenaklam mm- ptaOM na železnici v Rožni dolini, je za in ternacijonalizem, kakor ga pojmijo nemški so-drugi, če ne več, vsaj jako karakteristično. Dejstvo, da je pri ^barantanju" glede volilnih okrajev potegnil dr. Adler s šovinističnimi buržoazijskimi nemškimi strankami, menda tudi ni malenkost ter nam nikakor ne odpira prijetne perspektive za slučaj, ko bi Kristan v tej dražbi „reeeval" naie narodnostno vprašanje I! Da se je n. pr. za predstojeće državnozbor-ske volitve tržaška socijalna demokracija — italijanska a slovensko vred — zvezala s kapitalistično italijansko-libe-ralno stranko proti slovenski narodni stranki, tega vsaj naš skromni razum &e more spraviti v soglasje z internacij onalnim načelom socijalne demokracije. — Tako bi lahko navedli pač še nebroj slučajev, ki nam jasno kažejo, kako pojmijo internacijonalizem socijalni demo-kratje drugih narodnosti. A kaj nam kaže praksa jugoslovanske socijalne demokracije ? Smo li že kdaj doživeli, da bi se naša socijalna demokracija zavzela za naše narodne pravice? Nasprotno, njeni voditelji so dostikrat že naravnost odobravali delo naših narodnih nasprotnikov. Kaj imamo pričakovati v narodnem oziru od stranke, katere voditelj je na javnem shodu narodno-radikalnega dijaštva v Trstu opravičeval raznarodovanje slovenske dece, češ, da dajejo Italijani slovenskim otrokom brezplačno hrano in jih tudi brezplačno oblačijo. In to, prosim, je bil eden stebrov naše socijalne demokraeije, ki se dela zadnje čase tako občutljivo v svojem „ narodnostnemu čustvu. Nič manj značilna za narodnost naših sodrugov je izjava Etb. Kristana na zadnjem shodu goriških sooijalistov, češ: HslO~ vensko uredovanje, In slične tako stvari no bodo napolnilo niti onega delavskega želodca" Ne bomo se zaletavali v to, da je v naši socijalni demokraciji želodec nekaka s u prem a le\, pač pa moramo pribiti, da je tako govorjenje socijalno demokratskega voditelja, da se milo izrazim, nelojalno. Drugič pa je tako nastopanje za narodnost naše socijalne demokracije, katero »Rdeči Prapor" zadnji čas iz umljivih razlogov toli povdarja, nič manj kot zelo zelo sumljivo. Da je tako nastopanje vse prej kot taktično dosledno, to prepustimo sodrugom, nam se gre le za to, da širša javnost še pravočasno spozna humbug, ki ga uganj aj o z a dnji čas naši s o ci j a 1 n i d e m ok r a t j e z narodnostnim vprašanjem. Vsekakor pa bi bilo potrebno in umestno, da bi se zlasti slovensko uradništvo, kateremu se „ Rdeči Prapor* vzpričo bližajočih se volitev vedno bolj približuje, to izjavo Etb. Kristana glede slovenskega u radovanja zapomnilo, ker čuti nase uradništvo prvič poleg želodca pač tudi kulturelne potrebe in je drugič zanj slovensko uradovanje ne samo zgolj narodnega, temveč v isti meri tudi materijalnoga pomena! Naša socijalna demokracija do zdaj dejansko še nikdar ni pokazala, da ji je resno ležeče na naših narodnih interesih, vse njeno nastopanje nam dokaz uje nasprotno. Boriti se za narodno enakopravnost, ji je ^jokavi nacijonalizema, „buržoazija4 itd. Da pa zadnje čase vendar povdarja narodnostno idejo, je to vzpričo bližajočih se voliteviz taktičnih ozirov povsem sum lj i v o: narodnost je akceptirala kot neizogibno zlo in privlačno sredstvo, ker je morala paČ spoznati, da se pri nas preko narodnosti priti ne more! — Ako se bori socijalna demokracija za narodno avtonomijo, s tem njena narodnost nikakor še ni dobila patenta. Če bi Slovenci bili čakali samo na narodno avtonomijo, ne da bi se sproti borili za vsako mrvico pravice, bi nas bil — s Kristanom vred! — gotovo že davno vrag vzel! Čakati na tak „kai-serschnitta — da rabimo izraz »Rdečega Praporjau — ne bi bilo nič manj nesmiselno, nego v brezdelnosti mirno čakati, da nas sama od sebe reši tista lepa — slovanska vzajemnost. Drugič pa tudi v tem vprašanju od socijalnih demokratov ni preveč pričakovati, vsaj ako smemo soditi po izjavi Et,b. Kristana na nekem shodu v „Mestnem domu", češ, da je rešitev narodnostnega vprašanja ne samo enostransko nacijonalnega, temveč vsestransko internaci jonalnega pomena inje torej v njega rešitev treba vsestranskega kompromisa!! Slovenci imamo pač dovolj povoda, da se za take »vsestranske kompromise" že v naprej zahvaljujemo; saj imamo dosti žalostne izkušnje, o „všestran-skih kompromisih" pri volilni reformi. Gorje nam, če bi bili tudi tukaj odvisni od milosti ali nemilosti raznih Adlerjev v družbi naj zagrizen ejših nemških nacijonalcev! — Gotovo je, da bi še m ar sik ak Slovenec-delojemalec z obema rokama podpisal program socijalne demokracije, če bi se ta stranka v resnici postavila na na- LISTEK. FHlster no izpreltodu. Spisala Sonja. Popoldanski žarki aprilskega solnca so pokukali skozi razpor zelenega zastora v mračno sobo in zagledali rilistra, ki je dremal pri peči. — Bog s taboj! — so se začudili žarki. Mesec dni ni videl solnca, a ko je posijalo, je zastrl okna in šel spat k peči. — In nagajiv svetal pramen je šinil rilistru naravnost na nos. — A — ha! — je zazehal lenuh in se raztegnil po naslonjaču. — Pomlad bo! naravnost intamno je že to solnce. — Nato je oblekel črno zaguljeno suknjo, pokril star častitljiv cilinder, stisnil pod pazduho parazol in se odpravil na pot. Debel, krmež-Jjav kužek je prilezel izpod postelje, zazehal, se popraskal z nogo in od-sopihal za gospodarjem. Veselo in živahno je na ulici. Vsepovsod trume mladih, razposajenih ljudi. Pesem na ustnih, Šopek cvetja na prsih. Hudomušno se nasmihajo ti 1 istru, tupatam se ustavi strmeče oko na čemernem licu, na zaguljeni suknji. Začudilo se je pač, ker je našlo človeka, ki nima nasmeha na ustnih, niti šopka vijolic na prsih. Filister in kužek pa gresta svojo pot. Zdajci sta zavila ob oglu in se ustavila. Tam se je pokazal na steni velik lepak, na katerem je bilo natisnjeno z velikanskimi kričečimi Črkami: Cirkus. Filister je sklenil roke na hrbtu in se poglobil v oznanilo. V tem je prišla izza ogla ženska, mlada, rdečelična. Veselo *so se žabi iskale hudomušne oči. — Evo rilistra! — se je zasmejala — Nikjer ni človek varen pred njim. Doma se smeješ njegovemu cilindru in para-zolu, ali zunaj moraš respektirati njegove manire. Gledati ga moraš v gledališču, ko zeha poleg tebe in se briše z velikim pisanim robcem, potrpežljivo ga moraš poslušati v koncertu, ko mrmraje spremlja arije in bobna s prsti po kolenih, na ulici pa se moraš ogibati v blato njemu in njegovemu psu . . . Poskusimo majhen upor! — je odloČila in se podjetno napotila po tlaku dalje. — Marš! — je zakomandirala zdajci in porinila z nogo psa v blato. Ali že se je oglasil gospodar: — Kdo pa ste, da mi tirate psa s pota? — Brez daljšega uvoda- in nepotrebnih naslovov: Moderna ženska — če dovolite — Filister je pobegnil brez slovesa. Veselo so odskakovali krajci zaguljene suknje in kužek je sekundiral z velikimi skoki. — Ej, gospod, počakajte! — se je oglasila ženska v globokem altu — izgubili ste solnčnik. Filister se je obrnil in se bližal počasnih, nesigurnih korakov. — Zakaj pa bežite pred mano? — je vprašala ženska. — Oprostite, ampak nič dobrega nisem slišal o vas. — Ženska se je nasmejala. Vrsta belih zob se je pokazala izza živo-rdečih ustnic in velike rjave oči so se izzivajoče uprle v tiiistra. — Na primer? — Predaleč ste šle v svojih zahtevah o enakopravnosti z moškim. — čisto do skrajne meje! — je pritrdila veselo. — Ali kje je ona lepa zapoved še iz starega testamenta: Žena bodi možu pokorna ? — se je zavzel filister. — Ah, — se je zasmejala — s pravljicami kratkočasimo deco ob zimskih večerih. — In za civilni zakon ste? — Istina! Saj smo celo za slobodno ljubezen — Te, te, te . . . je zaomokal filister in pomežiknil pomenljivo. Ženska ga je pogledala začudeno. — In za moralo niste. — Do vraga z moralo! — Ce je temu tako, pa pojdiva dalje, da se še kaj pomeniva — je predlagal filister. Prišla sta v alejo do samotne klopi. — Kaj se ne bi malo odpočila ? — je vprašal. In sedla sta na klop. — Vi torej niste za moralo ? — je začel zopet in drobne svinjske očce so mežikale neprenehoma. — Ah, vi in vaša morala! — se je razjezila ženska. — Pravite, da ste celo za slobodno ljubezen? — Za veliko, slobodno, nesebično in neodvisno ljubezen sem — je pritrdila. — No, vidite, jaz sem še fant. . . Takorekoč star fant — je začel filister s pritajenim jecaj očim glasom, da se je ženska iznenađena ozrla nanj. — Ne samo z verskega tudi s socialnega stališča sem odločno za moralo — je nadaljeval v istem tonu. Vendar sem toleranten človek, ki . . . Tu je začutila ženska debelo, ostudno roko za pasom in skoro nato je priletela rilistru zaušnica, da se je stari častitljivi cilinder veselo zatrkljal po pesku. — Fej ! je vzkliknila ogorčena. Vsa rdeča je bila v lice in srdito so se bliskale oči. — No, no . . .je mrmral hlister in sopihal od iznenade. Svinjske očce pa so gledale plaho in neumno. — No, no . . . mislil sem . . . kaj niste rekli, da ste moderna ženska? — Tepec! — je vzkliknila za-ničljivo in odšla. — — — Vrag kapiraj žensko, se posebej moderno! — je klel filister in pobiral zamazani cilinder. — Smeje se morali, poteguje se celo za slobodno ljubezen, a Če si se dotaknil samo njene obleke, te nagradi s pekočo zaušnico. Razmišljajo o tem paradoksu se je napotil proti mestu. Zdajci je opazil v pesku drobno knjižico. — Molitvenik bo! — je uganil in se sklonil ponj. Bila je majhna obrabljena molitvena knjižica in na prvi strani je bilo napisano z nežno, brezizrazno pisavo: Zur Erinnerung an die schone Klosterzeit. Ko je bil povzdignil oči od knjižice je zapazil od daleč žensko, ki je pazljivo gledala k tlom. — Njen bo! —je pomislil. — Če je tudi ta moderna? — se je ustrašil filister. — No, moderne ne iagubljajo rodno podlago in svoje narodne dolžnosti tudi v praksi izvrševala. Dokler pa tega ne stori, je narodno-ČuteČim masam tuja, dotlej je vse govoričenje njenih voditeljev o narodni enakovrednosti soc. dem. — neodkritosrono in neiskreno. Če so celo Nemci v rajhu, katerih eksistenca pač ni v nevarnosti, če 80 torej celo ti proglasili naravnost za narodno dolžnost boj proti rdeči i u t e r n a c i j o n a 1 i, potem je pač za mali slovenski narod, katerega boj za obstanek bo zmagonosen le na podlagi krepke narodne zavesti, tem nuj-nejša dolžnost, da ob sedanjih razmerah niktiar ne pripusti, da bi o njegovi usodi odioče-vjali mlačni slovenski soc. de-mokratje, v družbinam sjovražno mislecih po-slancev. KorotanakL Pismo iz Hruntske. (Srbski radikalci in sam o stalci — Napred-njaki in pravaši.) V Zagrebu, 18. aprila. Odkar je zaključeno zasedanje sabora, je zmanjkalo aktualnih dnevnih tem, te hrane časopisja. Treba je bilo poseči po čem drugim, da se zopet otvori razprava — sabor med Časnikarji. In tako so se nekateri listi spotaknili ob hrvats ko- srbsko vprašanje. Poročal sem vam že, da so v Zemunu, na periferiji Hrvatske, na pragu pred samim Belgradom sklenili srbski radikalci radi lokalne taktike zvezo s tamkajšnjimi Nemci in sicer proti Hrvatom. In to z Nemci, ki se smatrajo kot nekaka predstraža nemškega nDranga nach Ostena. Da bi bila ta protinaravna zveza še bolj neprirodna, se postavljajo baš ti srbski radikalci s temi pangermanci kot pristni pristaši hrvatsko-srbske koalicije, ki hočejo samo strmoglaviti „Khuenovske" Hrvate! No, takšno opravičenje jim ne zadostuje, za to so si tamkajšnji srbski radikalci konstruiral: to-le teorijo: Hrvati in Srbi sta dva naroda, potemtakem ne živi na Hrvatskem eden, marveč več narodov, vsled tega Hrvatska ne more biti narodna, nego narodnostna država. A ker so Srbi in Nemci tu v manjšini, jih vežejo enaki interesi, da bodo ravnopravni Hrvatom. Zato Srbi morajo podpirati pangermanske težnjeNemcev. Vse koalicijsko hrvatsko časopisje se je dvignilo proti takemu tolmačenju ter zavračalo srbske radi-kalce. da se more govoriti o popolni ravnopravnosti imena, pisma itd. med Hrvati in Srbi samo, ako jih spaja misel narodnega edinstva. Ako hočejo srbski radikalci, da bi nam bili povsem tuji — manjšina, potem morajo biti pripravljeni tudi na usodo manjšine. No, srbskim radikalcem je izvrstno odgovoril sam vodja srbske molitvenikov se je potolažil in odleglo mu je. V tem se je približala ženska. — Ali ste vi izgubili molitvenik ? — je vprašal prijazno. — Seveda, gospod!—je odgovorila in sramežljivo povesila oči. — Ein ehrlicher Finder . . . — je deklam i ral filister in smehljaje izročil knjižico. — Vi gotovo niste moderna ženska! — je dostavil. — Začuvaj bog! — se je prestrašila in še vedno je gledala v tla. — Tudi za civilni zakon niste? — je eksaminiral dalje. — Ah, gospod! ... se je stresala ženska od groze. — Vidi se vam. O slobodi ljubezni niti ne govorim. Vsak moralen Človek je njen odločen nasprotnik. In vi vsekakor visoko spoštujete moralo, kaj ne? — je izpraševal dalje in drobne vodene očce so merile malo, okroglo postavo od nog do glave.* — Kako čudno vprašujete, gospod! — je zažvrgolela ženska v boječem, medenem sopranu. — Kaj ne spoštuje vsak pošten kristjan morale ? — O, različnih žensk je dandanes na svetu! — je vsdihnil filister. Ampak vi ste — hvala bogu |še dobre samostalne stranke poslanec S v e -tozar Pri bi če vic, ki jim je citiral vse programatifine izjave hrvatsko-srbske koalicije, v katari so tudi radikalci. Vse te izjave stoje na stališču narodnega edinstva Hrvatov in Srbov, damo tako je dosežen sporazum in priznana ravnopravnost Srhom. Te točke so sprejeli iu podpisali tudi srbski radikalci, a sedaj si izmišljajo nove teorije, da bi opravičili svojo zemunsko taktiko (kjer se gre za mestno upravo in saborski mandat radi kal ca dr. Babica), v drugi vrsti pa konstruirali v srbskem vprašanju razliko med srbsko radikalno iu samostalno stranko, ker napredujejo samostalci in iztiskajo radikalce iz njihovih pozicij. * Na drugi strani se je razvila sedaj polemika med pravaši in na-prednjaki. Ta polemika ne označuje samo napetega medsebojnega razmerja med tema dvema strankama, nego osvetljuje tudi ves položaj koalicije. V koaliciji je najmočnejša stranka hrvatska stranka prava. Ker stoji ta stranka na eni strani še vedno na državnopravnom programu iz 1. 1894., ki zahteva zedinjenje Dalmacije, Bosne, Hercegovine in Istre v eno državno telo in z ozirom o a to ne priznava niti hrvatsko ogrske nagodbe iz 1. 1868. niti Srbov, na drugi strani pa je sprejela reško rezolucijo, ki znači etapno politiko na zakonskem pozitivnem temelju, in vstopila v koalicijo — zato se v tolikih vprašanjih zapleta v kolizije in se često giblje sem in tja brez kompasa, a to tem bolj, ker obstoji iz raznih elementov: nekaj pravašev je čisto klerikalne barve, a drugi se približujejo naprednjakom. Napred-njaki imajo jasen državnopravni program, Ki hoče z etapnim delom najprvo v mejah naše avtonomije ojačiti naš narod in šele na temelju tega zidati naprej, v kulturnem pogledu so pa odkrito in ostro protiklerikalni. Radi teh različnih programov in stališč se često proglaša ljudska napredna stranka s svojimi tremi poslanci kot sposobnejša za vlado kakor konservativna stranka prava s svojimi 19 poslanci. To vzbuja v stranki prava bojazen, da bi naprednjaki skušali, dasi imajo mnogo bolj obsežen in refor-matoričen program, oživotvoriti s srbskimi samostalci in z ostanki mad-jaronov parlamentarno veČino. Glavni organ napredne stranke „ Pokret" je najodločnejše odbil to podtikanje. Naprednjaki so se najljutejše borili proti madjaionskemu režimu in nečejo niti sedaj imeti kaj skupnega z madjaroni. Naprednjaki bi celo ne ugovarjali, tako je odgovoril nPokretu, ako bi se pravaši vseh frakcij (ki stoje na programa iz 1. 1894.) t. j. stranka prava, frankovci in klerikalci složili in stvorili vladno večino. nepokvarjene sorte . . . rtaj ne bi malo tja na klopco ? - je predlagal. Ne vem, ali se spodobi! Tako samotno je tukaj — je odgovorila boječe. Počasi so se dvigale trepalnice in sinje otroške oči so naivno pogledale filistra. — Ali nisva moralna človeka? — jo je potolažil in ji ponudil roko. — Otroka me čakata doma, — se je skušala izgovarjati spotoma. Ali filister se je nasmehnil ter jo dobrohotno vščipnil v roko. V tem sta prišla do klopi. — Neznansko pokvarjene so dandanes ženske ! — se je zgražal filister iznova in sedel tesno poleg nove znanke. — Ne boji se niti boga niti vraga in njena morala! . . . Ali verjamete, da moderna ženska nima morale? — je vprašal in ji ovil roko okrog pasa. — Kaj je tvoj mož, dušica? — Poštni uradnik . . . — Tu je moj naslov. Kadar bo imel službo ... — je komentiral. Sinje otroške oči so se nedolžno ozrle na filistra, prijazno so se nasmehnila usta. Ali krog usten se je prikazala aa hip indiskretna, odurna poteza. Pozno v mraka se je vrnil filister z izprehoda. Naj pok a tej o, kaj morejo sami pozitivnega ustvariti. Prikodaji mesec 14, in 16. maja bo imala stranim prova svojci letno glavno skupščino Na tem shoda se bo sprejel, kakor javljajo strankina gjUeila, tudi .'detaj Hran novi program. Aktualnega političnega, kulturnega in socialnega delovanja. Stranka torej doti potrebo takega novega1 programa, ker vsebuje program iz leta 1894. samo najsplošnejša gesla. c J\ Cesar v Pragi. Praga 11. aprila. Danes je obiskal cesar češko-slovanski narodopisni muzej, dekliški zavod šolskih sester in moderno galerijo. Tu je rekel cesar dr. Kramar u: „Veseli me, da na tem polju napreduje dobro sporazumi) enje med obema narodoma.u V dvornih krogih računajo, da se cesarjevo bivanje v Pragi podaljša. Cesar se je opetovano izrazil, da se mu v Pragi zelo dopade. Ministrski predsednik baron B e c k je tudi danes sprejemal odlične politike. Med drugim se je posvetoval s prof. Masarykom in Jakschem, z grofom Thumom in Erwein-No-stitsem. Pozneje je bila pri ministrskem predsedniku konferenca zaradi imenovanja v sodni službi. Te konference se je udeležil minister dr. Pa-cak z mnogimi poslanci. Po konferenci je sprejel baron B e c k deputacijo kluba Čeških državnih uradnikov, ki se mu je zahvalila za regulacijo plač ter navedla več želj uradništva. Ministrski predsednik je povedal deputaciji, da se bavi vlada z načrtom za službeno pragmatik O. Volilno gibanje v Galiciji L v o v, 19. aprila. Za sedem mandatov v Lvovu se poteguje 'JO kandidatov, med njimi tudi bivša poslanca dr. M a 1 a c h o w s k i in dr. G 1 o m-b i n s k i. Koalicija med vsepoljsko stranko in klerikalnim centrumom se je razbila, ker je vsepoljski narodni svet postavil za kandidata vseuči-liščnega docenta dr. Buzeka, ki je protestant. Zaradi tega je klerikalni centrum postavil v vseh okrajih svoje kandidate. Tudi Malorusi postavijo povsod svoje kandidate. — V mestni skupini Zambor je postavil narodni svet za kandidata ministra Dzieduszvckega, v mestni skupini Rzeszov pa gubernatorja avstro-ogrske banke in člana gosposke zbor-nioe Bilinskega. Za povzdigo šolstva v Dalmaciji Z a d e r 19. aprila. V zadnjem času se hoče avstrijska vlada kar raztrgati. Stavba nove realke v Spljetu je že odobrena, v Dubrovniku se pripravlja stavba nove gimnazije, trgovska šola v Spljetu se ima podržaviti in še druga takšna v deželi ustanoviti. Za zboljšanje ljud- Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) XLIH. Na svake ga on muke mećaše: Crne mu je oči izvadio, I bijele ruke odsikao. Viša njega u lantini tankoj, Neka vidi sva vojska careva Bragadina, mlada providura, Koji turske glave odsicaše. Kada li je sunce počinulo, Skiduje ga s tanene lantije, Živa ga je na mine derao. Bragadino, pokojna ti duša. Hrv. narodna. Med slavnostnim sprejemom turške armade in njenim vhodom v Pa-magusto se je mudil bivši proveditore Bragadino v veliki vojašnici. Ispustiti je bil dal vse jetnike, kakor smo videli, tudi Kržana in Tomo. Storil je to ne zaradi jetnikov samih, saj je vedel, da bi takisto storili tudi Turki, marveč zaradi tega, da bi mogel izpustiti tudi Ladislava GjačiČa, ki ga je imel zaprtega v vojašnici. Kajti sodil je, da si s tem zagotovi hvaležnost kralja GjačiČa in ohrani pirate na strani beneške republike vsaj pri prihodnjih bojih. Bragadino je bil trdno prepričan, da tudi s zavzetjem Famaguste še ni odločena usoda Oipra, skega šolstva je že za za 1. 1907. nakazanih 150.000 K, za bodoča leta se ta vsota svies na 300.000 K. Referent aa obrtao šolstvo ja odpotoval v Dalmacijo, da vpliva pri ureditvi driavne strokovne šole aa obrtno risanja v Spljetu in pri pripravah aa enako Šoto v Zadru ter da dvigne razno doma&o industrijo. Tudi druga šolska vprašanja se rešujejo m mrzlično naglostjo, doelm se je celih 100 let, odkar je Dalmacija pri Avstriji, ta dežela dosledno zanemarjala. Odkod ta ljubezen? Avstrija je kakor koketka: dokler so ji Dalmatinci ponujali svojo ljubezen, jo je zavračala ; ko so se v reški resoluciji izrekli za združenje s Hrvatsko, pa je takoj koketno Avstrija vzplamtela silne ljubezni za Dalmatince. (Za nas Slovence je to ljubavno razmerje silno poučno. Tudi mi se pulimo za ljubezen Avstrije, toda zastonj, niti najpotrebnejših zavodov za narodni razvoj in napredek ne dobimo, ampak brco za brco! Morali se bomo držati zgleda: malo ohladiti svojo ljubezen ter se začeti ozirati po drugih (dekletih) deželah v sosedstvu. Takoj nam bo naša koketka prijaznejša! Ured.) Avtonomni carinski tarif za Ogrsko. Budapešta 19. aprila. V gospodarskem odseku se je razpravljalo danes o avtonomnem carinskem tarifu. V imenu vlade so se udeležili seje ministrski predsednik dr. We-k e r 1 e, trgovinski minister K o s s u t h, poljedelski minister Daranvi in državni tajnik Sz ter en vi. Po dokazovanju ministra K os s u th a se je avtonomni carinski tarif sprejel en bloc. Tzjava ministra Kossutha je bila zelo obširna, vendar skrajno previdna. Rekel je, da se nagodba, ako se sploh sklene, mora skleniti le v obliki carinske pogodbe. O nagodbenih pogajanjih je izjavil v pomirjenje poslanske zbornice, d a s e vrše pogajanja na podlagi c a-cinske pogodbe, t. j. na podlagi gospodarske samostojnosti Ogrske. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo. B e 1 g r a d, 19. aprila. Avstrijska nota, s katero se napoveduje nadaljevanje trgovinskih pogajanj v mesecu maju, je ministrskemu predsedniku dr. P a š i ć u posebno dobro došla. Sedaj namreč lahko razpusti skupščino, ako bi se o b-strukcija nadaljevala. Da se je Avstrija odločila za nadaljevanje pogajanj, k temu je baje pripomoglo posredovanje neke velesile v prilog Srbiji. Dogodki na Ruskem P e t r o g r a d, 19. aprila. Ker je desnica v dumi predlagala, naj duma obsodi teroristične umore, sklenila je delavska stranka k temu pred- nego da napne beneška republika vse moči, da ta bogati otok Če treba z največjimi žrtvami iztrga Turkom iz rok. Ko je zarožljal ključ in je Ladislav GjaČiČ zagledal na pragu svoje ječe provedi tor j a Bragadina, je naglo planil k njemu. — Prihajali moj oče? je vprašal ves iz sebe veselja, da je prišla ura OBvobojenja in ne čakaj e odgovora je vzkliknil: Ah, zakaj me niste prej izpustili, da bi se bil tudi jaz udeležil slavnega boja in slavne zmage. Šele zdaj je Ladislav zapazil, kako prepadel je Bragadino. — Ali se mar motim ? je vprašal tiho. Na mojega očeta se lahko za-nesete! — Vem, Ladislav GjaČič, je zdaj izpregovoril Bragadino. Vaš oče pride do določenega dne, toda prepozno je že. Prisiljen sem bil kapitulirati in turška vojska je že v mestu. Ker vem, koliko bi dal Mustafa-paša za Vašo glavo, sem prihitel k Vam, da Vas rešim, 6e je še mogoče. Jetničar Vam da primerno obleko. Ker se je Mustafa-paša zavezal, prisanesti pribival-stvu in vojaštvu na življenju in na imetju, bodete lahko utekli is mesta, predno izvedo Turki, da ste bili moj jetnik. legati sledeče: Z oairom na to, da se v Rusiji teroristični Čini neizogibna posledica pritiska in brezmejne samovoljnosti oblastij, preide doma na dnevni red v trdnem prepričanju, da pri spremembi vladne politike terorizem sam ob sebi preneha. London, 19. aprila. Profesor Marte ns piše v „Timesu\u da ni upanja, da bi mogla duma uspešno delovati ter nssvetnje, kako bi bilo dumo razpustiti. V vodilnih krogih je zbudila ta pisava presenečenje. Odesa, 19. aprila. Parnik z Nobelovo družbo, ki je bil na potu v Astrahan, se je moral vrniti v Baku, ker so mornarji, ki pripadajo baltiškemu vojnemu brodovju, odpovedali službo. Na vsakem parniku je 7 ko-zakov, a vsak parnik spremlja vojna ladja. Petrograd, 19. aprila. Hišne preiskave zadnjih časov so razkrile zelo obsežno organizacijo, ki ima namen, širiti agitacijo med vojaštvom. Ta organizacija se imenuje „vojaška zvezau ter ima več tiskaren, kjer se tiskajo agitacijske tiskovine. Zaprli so nad 30 oseb, med njimi tudi več žensk. Odesa, 19. aprila. Delavci zahtevajo, naj se člani zveze pravih ruskih ljudij takoj razorožijo, sicer groze s plošnim štrajkom. V Sebastopolu so razkrili veliko tajno zalogo orožja in patron. 13 oseb so zaprli. Anglija in Rusija. London 19. aprila. Pogajanja med Anglijo in Rusijo zaradi dogovora glede Perzije, Afganistana in Tibeta se povoljno razvijajo ter se sporazumljenje kmalu doŽene. Ako se tudi notranje razmere na Ruskem zboljšajo, obišče kralj K d v a r d ruskega carja, kar že davno želi. Anglija in Italija. Rim l'1. aprila. O sestanku med angleškim in italijanskim kraljem je izdala italijanska vlada oficijozuo noto, ki pravi: .Sestanka niso povzročili politični nagibi, vendar bo pripomogel k prisrčnemu razmerju med Anglijo in Italijo. S e-stanek obeh miroljubnih vladarjev bo za ves svet obljuba in jamstvo miru." Berolin 19. aprila. Nemško javnost tolaži „Vossische Zeitung"*, da ima Anglija parlamentarno vlado, ki znatno omejuje kraljev vpliv in njegovo oblast in da angleški politiki ne daje smeri kralj, temuč ministrstvo. Angleške finance. London 19. aprila. L. 1906.07. se je doseglo v državnem gospodarstvu prebitka 129,576.000 K, ki se porabi za poravnavo državnega dolga. Za leto 1907. 08. izkazuje proračun nad 13 milijonov K prebitka. V Dalle v prilogi ~^*Jk* — Hvala Vam, Bragadino. in pr: spominu na svojo mater Vam prisegam, da Vam izkažem svojo hvaležnost z dejanji. — Ni treba meni. Ostanite zvesti zavezniki beneške republike in dajte mi na to svojo moško besedo. Krepko sta si segla Bragadino ia Ladislav Ujačič v roke. Bragadino je bil prepričan, da bi Ladislav storil raje najsramotnejšo smrt, kakor da bi prelomil svojo obljubo. — In zdaj hitite, Ladislav Gjaeič, kajti če Vas zaslede Turki, ste izgubljeni. Segla sta si še enkrat v roke in se razšla. Kmalu potem je videl Bragadino ubožno oblečenega kmetskoga fanta plaziti se čez dvorišče in oditi v mesto. Sledil mu je z očmi, dokler se ni izgubil v gneči in izraz zado-v olj n osti je legel na njegovo bledo izmučeno lice. — Ta jim gotovo u teče, je mrmral Bragadino, stoječ pri oknu vojašnice in motreč množico, ki se je gnetla v bližini in če kdo, jim ta poplača zavzetje Famaguste. Bragadino je ostal v vojašnici, kajti nameraval je v smislu sklenjene kapitulacije s beneškim vojaštvom odkorakati iz mesta in v določenem taboru počakati, da pridejo beneške 1, frllega , S10Tci8fce»o MaraM" it 90. t»a 20, aprila 1807. Nemiri v Maroku. Pariz 11*. aprila. Raizuli je odšel z mnogimi pristaši proti vzhodu. Združiti se hoče s pretendentom, a domačini zatrjujejo,' da namerava potem napas ti Udjdo. Lo$itike novice. Možgani so se začeli „kravžlj atiu „ Slo vence vemu" poročevalcu, ko je pisal o zadnjih klerikalnih shodih. Kar „Slovenca41 vzemite v roke — četudi vam bodo nekaj Ča9a roke smrdele — pa se prepričate o tem. Prvo nagrado s častno diplomo dobi „Slovenčev" poročevalec za svoje laži, takoj ko bo v „Slo-venčevemu uredništvu razpisana konkurenca klerikalnih lažnikov. Ali poznate najnovejšega Šnsteršičevega adjutanta? To ime se bo sedaj prijelo „Krištano-vega Franclna." Kaj mislite, to ni kar si bodi, voziti se v kočiji z advokatom dr. I. ŠusteršiČem, kateremu so nekje že z zvonovi pritrkavali. „Krištanov Franci" pa tudi zasluži Šusteršičevo ljubezen v polni meri. Kar recite kaj čez načelnika stranke ljudskih sleparjev, pa vas gre takoj tožit. Gostinčarjenašel največjega prijatelja v osebi „Matečko-vega Franclna.u Samo škoda, da mu ta ne bo mogel dosti pomagati, čeprav ga ima zelo rad, ker mora za vsako stvar vprašati svojo boljšo polovico in pa teto. Še bolj posebne vrste or-ganista kakor je Vilar imamo v Gor. Logatcu. Prvemu namreč Nace na noben način ne privošči pošteno zasluženega kruha, samo za to, ker igra včasih liberalni gospodi. Gor. logaški Tonček je pa tako vroče nravi, da včasih v sveti jezi kar oklofuta neposlušne katoliške mladeniče. Na zadnjem shodu se je pa spravil celo nad Kristana, rekoč: „AT ga ne boste ?" To vam seveda ugaja, gosp. kaplan! — Vrhniška mavrica v osebi grdogledega Matevžeta je čvekala po zaključbi shoda v Dol. Logatcu nekaj o mlekarni. Svetujemo možu, da gre raje vrhniške terci j alke učit, kako se brizga smrdeča voda, ne pa nam kvasit, koga naj volimo načelnikom mlekarne. Naš Nace se je moral v zadnjem Času skregati s svojo pametjo. Kajti le na ta način si moramo razlagati dejstvo, da zasluži najstrožjo kazen župan, ki je storil svojo dolžnost ter ljudi miril in ne on sam, ki je ljudstvo naravnost ščuval k napadu. Nace oziroma njegovi vo-1 i 1 ci zahtevajo, da se postavi župan pred sodišče, ker privoščijo vsakemu naprednjaku smrt in pekel. Mi pa mislimo, da prismojeni fanatik, ki dela samo zgago med nami, ne zasluži drugega kakor — pošteno brco. MS a m o ugledni ljudje so se zadnjič potegovali za Šuštersiča oziroma za sv. vero. Tako n. pr. Me-žeČ, Šmirovc, Andrejcov i. dr. Pri nas jih pozna vsak otrok od gotove strani. G. Nace, ali se ne sramujete, da morajo braniti vašo sveto stvar ravno taki ljudje? Naši klerikalci se že sedaj vesele 14. maja, ko se bo Go-stinčar prepričal, da ni dobil zastonj metle iz našega kraja. ladje in odpeljejo vojake v domovino. Umaknil se je bil v vojašnico, ker ni hotel priti v dotiko z Mustafo-pašo. Z okna je opazoval prihod turškega vojaštva, ki se je razvrstilo na dvorišču, in zapustil je svoje mesto Šele potem, ko je zadonela tromba, sklicujoča beneško vojaštvo, da se pripravi na odhod. Tedaj pa je prihitel pobočnik generala Trevisanija v spremstvu dveh turških oficirjev. — Po vseh vojašnicah Vas že iščem, je vzkliknil pobočnik. Hitite, kajti Mustafa-paša želi z Vami govoriti, predno zapustite mesto. Začudil se je Bragadino tej želji in spreletela ga je misel, da bi bil bolje storil, če bi bil z GjaČičem pobegnil. — Kaj mi hoče Mustafa-paša? Jaz nisem več proveditor. — Kaj Vam hoče, tega ne vem. General Trevisani mi je ukazal, da Vas pokličem. Bragadino je vedel, da se ne more ustavljati in zato je odšel s pobočnikom in njegovima spremljevalcema v porušeno palačo, v kateri je nekdaj stanoval in vladal kot zastopnik beneškega doža. Pred palačo so Glasovi Iz Me. Valila* akata v ttrak. O shodih, ki jih je politično društvo „Jednakopravnost" priredilo preteklo nedeljo v Žireh, smo sicer ie poročali, ali nesramno „Slovenčevo" poročilo nam zopet sili pero v roke, da jih nekoliko natančneje popišemo. Prvi shod bi se imel vršiti v gostilni „pri Petronu", ki je dasi neodločen naš pristaš, vendar rad pripustil društvu za prireditev shoda potrebne prostore. Takoj po maši je zvabil kaplan Perko, ki je vedno trdil in zagotavljal, da se ne bode nikdar mešal v volitve, v gostilno svojo ko* horto devic in devičarjev ter ž njimi zasedel zborovalno dvorano. V ka-planovem spremstvu, ki je štelo približno 50 glav, nisi videl moža vo-liloa. Prihajali so sicer klerikalni vo-lilci, a so ogorčeni nad tulenjem kaplanove garde takoj ostavljali dvorano. Razen kaplanove čete je bilo na shodu kakih 10 naših volilcev kmetov, in trojica soc. demokratov, ki pa so se vsi zamanj trudili pomiriti fanatatizirani tretji red. Zastonj je bila vsaka opominjevalna ali svarilna beseda, drhal je tulila in bi gotovo tulila še dalje, da ni predsednik koj po prvih besedah zaključil shoda. Klerikalci bi bili v podobnem slučaju klicali na pomoč žandarje, nam pa to ni prišlo na mar, ker ne maramo imeti opravka z zaslepljenimi tercijalkami. — Odstranili smo se mirno, ker nismo hoteli nikogar spravljati v nesrečo, kaplan pa je vpil s svojo čredo: zmaga je naša! Pač žalostna zmaga, prav vredna žalostnega dušnega pastirja! Celo odločni klerikalci se v dno duše sramujejo postopanje kaplana in od njega nahujskanih ovčic. S takim nastopanjem si ni pridobil simpatij naprednih žirovskih občinarjev. G. kaplan naj si le zapomni, da so bili na njegovem mestu že drugačni petelini, pa je ži-rovska zavednost še vse — ukrotila, pa tudi njemu ne bode prizanešeno! — Proti večeru istega dne se je zbralo v Petronovi gostilni približno 50 možakov, ki so dosedaj vedno volili klerikalno. To priliko je porabil predsednik „Jednakopravnosti" ter je v jedrnatih besedah podal navzočim sliko organiziranega kmetskega stanu, pojasnil jim je stališče in program agrarnega in caprednega kandidata Grudna ter dokazal, da pljuje kmet v svojo skledo, ako voli plačanega le po imenu „delavca" Kopača ali ljubljanskega pometača Gostinčarja. Burno pritrjevanje je sledilo tem besedam. Na splošno željo in zahte-vanje poročal je potem govornik o krivicah, ki jih je provzročila kmetu „S. L. S.u s svojo politiko v deželnem in državnem zboru. Nato je neki soc. demokrat nekaj ugovarjal, pa mož je v svojem zmešanem govoru zgrešil smisel ter osramočen zapustil gostilno. „Jednakopravnost" je lahko ponosna, da se ji je posrečil shod „pri Petronu", prvič je stopil naprednjak pred klerikalnega kmeta. Izprva nezaupna podala sta si po kratkih besedah prijateljsko roko ter se ločila kot prijatelja. Vsled tega prištevamo večerni shod „pri Petronu" med one, ki jim je zagotovljen uspeh! — Drugi shod se je vršil popoldne ob treh „pri Katriu onstran vode. Vzlic slabemu vremenu zbralo se je pod obširnim kozolcem nad 300 volilcev. Kaplan, ki je dopoldan v Petronovi gostilni grozil, da razbije tudi popoldanski shod, se je premislil in ostal doma za pečjo. Kislo grozdje! Neko pijano človeče, ki so mu gotovi ljudje napolnili naprsni žep z viržin- 8tale turške straže in polno oficirjev je čakalo povelj svojega zapovednika. V sobi, kjer je bil Bragadino pred v eč urami podpisal kapitulacijsko pogodbo, so bili zbrani turški generali z Mustafo-pašo in je med njimi sedel tudi stari general Trevisani. Ponosno je stopil Bragadino pred to družbo in s hladno dostojanstvenosti o vprašal: — Kaj želi turški zapovednik od mene. S temnimi pogledi je Mustafa-paša motril Bragadina. Torej to je bil tisti mož, ki je celih deset mesecev z brezprimerno hrabrostjo branil Fa-magusto in odbil neštevilne napade stokrat močnejše turške armade ? Torej to je bil tisti mož, zaradi katerega je Mustafa-paša toliko časa trepetal, da mu pošlje sultan svileno vrvico? Torej to je bil tisti mož, ki ga ni bilo premagati niti tedaj, ko je eksplozija v podzemskem rovu porušila najboljše utrdbe in ki je podpisal kapitulacijo Šele potem, ko so ga njegovi lastni oficirji z mečem prisilili? Kri je pri teh mislih stopila Mustafa-paši v glavo in krčevito je stiskal pesti, a premagal je svoje sovraštvo in vprašal a zamolklim glasom: kami in ki je hotelo delati zgago, je kmalu utihnilo in shod se je za vršil v najlepšem redu. Prvo besedo je podelil predsednik ljubljanskemu Županu Ivanu Hribarju, ki je poročal o železnici Vrhnika-Idrija-Sv. Luoija. Ljudstvo je pašno sledilo sanimivema izvajanju in a navdušenjem vzelo naznanja vestno poročilo. Vsi smo prišli do prepričanja, da ni več daleč čas, ko bo žvižgal vlak po žirovski občini 1 Nato je govoril g. D. Hribar iz ljubljene ter v vznesenih besedah navduševal kmete za politično delovanje, s katerim si bode kmetski stan pridobil tisto moč in veljavo, ki mu gre po vsej pravici. Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal. Opozarjal je tudi kmeta na klerikalno varuštvo, ki je osobito sa kmetski stan prava nesreča ter ga bodril, da se pri bodočih volitvah otrese tega jarma in izvoli poslanca iz svoje srede, ker bo ta najbolj znal zastopati kmetske koristi. Živio Gruden! je zaorilo iz sto in sto grl, ko je govornik končal. Kot tretji govornik je nastopil g. Kajetan pl. Premer s tein, posestnik v LjubevČu. Mirno in stvarno je dokazoval zborovalcem, svojim so-kmetom, da uspeva v naši deželi ona družba najbolje, ki združuje kmeta: C. kr. kmetijska družba, ki v resnici deluje v korist našega kmeta in ki si je vsled tega pridobila zaupanje in naklonjenost nas vseh, ki smo kmetje in ponosni na svoj stan. Ta kmetski ponos hočemo čuvati tudi v politiki ter zaupati naše interese možu, ki pozna naše težnje, ki nam na Dunaju ne bode delal sramote in o katerem vemo, da se bode tudi žrtvoval za ugled in koristi našega stanu. In tak mož je Gruden! Pa je zopet zaorilo iz sto in sto grl: Živio Gruden, Gruden naj bo naš poslanec! Ta zanimivi, izborno uspeli shod nam je živa priča, da ostane žirovska dolina tudi v bodoče napredna in da bode v žirovski občini napredni kmetski kandidat Ivan Gruden dobil ogromno večino — v hudo jezo kaplanu Perkotu in vsem klerikalcem. Živio Gruden! * * * „Napreju" v odgovor. G. Kristan se po stari navadi zvija in zvija v „Napreju", ker smo mu očitali, da je lagal o našem shodu na Dobračevi in lagal o g. Petriču. Seveda ostajamo pri svoji trditvi. Povejte nam enega človeka, ki je na imenovanem shodu zaupil: Živio Kopač ! Kar se pa tiče g. Petriča, Vas mora že on sam potegniti za ušesa, ker se je pred pričami izjavil, da ni o g. Grudnu izrekel nobene žal besede, kakor ste to trdili Vi, gospod Kristan! Za enkrat ste se slabo oprali. Glasovi z Jesenic. — Sklepna sodba o jeseni š k em m i s i j o n u. Škofovi politični agitatorji, ki so celih sedem dni polnili potrpežljivim ovčicam ušesa s peklom in nebom, francoskimi in slovenskimi brezverci, so nas zapustili. Občani niso ničesar pridobili, a še manj izgubili. Sobotni „Slovenec" je bahato povedal, da je bila cerkev vedno polno natlačena, pozabil pa je poročati resnico, da so napolnjevale cerkev ženske in otroci. Moštvo je hodilo v cerkev iz gole radovednosti, kakor pač stori človek, če ve, da se bo brezplačno zabaval. Pričakovali smo, da se bodo misijonske pridige vsaj za neznatno odlikovale od pridige novopečenoga hribovskega kaplana, toda vsega tega ni bilo. M isij onarj i so se neusmiljeno norčevali iz vse občine, ker — Kje je pomorski razbojnik Ladislav GjaČič? Bragadina je to vprašanje iznenadilo tako, da ni takoj vedel, kaj bi odgovoril. General Trevisani jo spoznal to zadrego v prvem hipu in je naglo priskočil Bragadinu na pomoč, zakaj poznal je besedolomnost turških vojskovodij in strah ga je bilo za Bragadina. — Mustafa-paša ve vse, je zakli-cal Trevisani v italijanskem jeziku, bodite torej previdni. — Molčite, je zagrmel turški poveljnik na generala Trevisanija. Jaz ne znam Vašega jezika in ne dovolim, da bi se vpričo mene dogovarjala, Česar ne razumem. Bragadino je med tem premagal prvo presenečenje in je zdaj smehljaje rekel: — General lrevisani mi je rekel, da veste vse. če je tako, potem je bilo Vaše vprašanje popolnoma odveč. Počasi je vstal Mistaža-paša s svilenega balzaka, na katerem je slonel. Bil je velik zagorel mož a dolgo brado in temnimi pogledi, ki so bili zdaj grozeče uprti na Bragadina. (Dalje prih.) so postavili- vse občane na duševno stopnjo Šestletnih otrok, katerim se lahko pripovedujejo pravljice o angelčkih, luciferjih in končno še o Adamu in Evi. Vsak občan se je moral čutiti užalj e-nega, da se nas smatra za tako hribovsko sabite ljudi, ki ne zaslužijo, da bi slišali ia misijonarskih ust pridigo, ki bi jo človeški razum vsaj na videa mogel prenašati. Naše mnenje je, da so se hoteli v farovžu maščevati nad nepokornimi Jeseničani ter najeli v ta namen misijonarje, ki so nas pitali s takimi otročarijami, kakor črne oulu-kafre v osrednji Afriki. — Dopisnik ^Slovenskega Naroda" je bil pri misijonski pridigi, poroča sobotni „Slovenec". Nihče v občini sicer ne ve, koga se je hotelo s tem apostrofirati, vendar lahko povemo, da je bil dopisnik pri vseh pridigah, ki mu pa — tu poroča „Slovenec" enkrat resnico — niso prav nič ugajale. Bolelo ga je v dnu srca, da se „Petrova skala" tako slabo zagovarja. Proti taki veri se pač ni treba dolgo bojevati, kajti vera vtakoklo-basarenje se pač — lahko izgubi. — Ali se res vrši boj za boga in proti bogu? Kadar udariš na farovŠko bisago, potem gotovo dobiš odgovor, da si proti veri in proti bogu. Kar imenujejo klerikalci proti verski boj, ni nič drugega, kakor boj proti prevelikemu vplivu duhovščine na javno življenje. Če bi šlo po volji klerikalcev, potem bi komandirali sploh samo duhovniki, drugi bi pa morali lepo ubogati. Kakor hitro bi se v kaki stvari ne strinjal ž njimi, bi že bil proti veri. Ali ni to smešno ?! Duhovnik se sme vtikati v politiko, ker je državljan, kakor vsakdo drugi, kakor hitro pa začne izrabljati verski čut državljanov iz očitno sebičnih namenov — potem se mu mora usta zamašiti. Kakor hitro trdi duhovnik, da si proti veri, če nisi njegov somišljenik, postane navaden — slepar. Takoim eno v ani boj protiveri ni torej nič drugega, kakor boj proti zlorabi verskega čuta in nadvladi duhovščine! Socijalni odsek, kije zrastel na klerikalnih tleh je popolnoma zaspal. Načelnik odseka se sploh ne zmeni, da bi sklical sejo. Ali je socijalno vprašanje jeseniškega delavstva že morebiti rešeno? Ob rojstvu odseka je bilo toliko bobnanja po „Slovencu", daje bilo vse prepričano, da se bliža delavstvu zlata doba. In danes?! Tako rešujejo klerikalci svoj strankarski program. Samo vpitje in nič drugega kakor vpitje! Občinsko sejo hoče imeti znani dopisnik „Slovenca", seveda v imenu „ljudstva", ker vsak klerikalec se smatra za „ljudskoga" zastopnika po božji volji. Čemu naj se sklicuje seja, če imamo po trditvi „Slovenca" nepostavno izvoljeni občinski odbor. Ali je klerikalcem že dolgčas po zvoncih in ragljah ? S klerikalcem se sploh ne da drugače govoriti kakor z ragljo in kravjim zvoncem. Dopisnik „Slovenca" naj poprosi vsemogočnega dr. SusterŠiča, da naj vpliva na vlado, ki naj obč. odbor razpusti, razpiše nove volitve — pa bo konec besedi. Drugega sveta klerikalcem ne vemo podati. To je edina pomoč, če bi res tako radi delali, kakor zatrjujejo! So c ija lno-demokratiški shod, ki se je vršil v nedeljo 14. t. m. v PoČivavškovem hotelu, je bil prav dobro obiskan. Govoril je dr-žavnozborski kandidat dr. Dermota. Govoril je mirno in trezno. Prav po nepotrebnem pa je napadel ljubljanskega župana g. I. Hribarja in g. dr. Vilfana iz Radovljice ter sploh vso napredno stranko. Zdi se nam da ne pozna krajevnih jeseniških razmer, ker bi drugače gotovo ne storil te netaktnosti. Kar je morebiti v enem kraju primerno, ima v drugem kraju popolnoma nasproten učinek. Klerikalizem in po njem ustvarjena zabitost še tako cvete na Jesenicah, da imajo z njim dovolj opraviti naprednjaki in soc. demo-kratje! Menda smo povedali dovolj! Soc. demokrate mečejo na cesto iz znane klerikalne gostilne pri Tancerju. Pretočeni teden se je mudil v Tanoerjevi gostilni soc. demokratični somišljenik. Slučaj je nanesel, da se je začel z nekim gostom pogovarjati o umrljivosti duše in postanku sveta ter pri tem naravno zastopal svobodomiselno stališče. Ko to zaslišita gostilničar T a n o e r in njegova tercijalka žena, ukažeta dotičniku, da se mora iz gostilne odstraniti, češ, da je njihova gostilna „katoliška" hiša. In to gostilno še vedno polnijo železničarji, ki prisegajo na soc. demokratsko zastavo. Ali bo tudi v tem slučaju molčal „ Arbeitervrille"! ? Bomo vedeli. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. aprila. — Dr. tUmšn velik »ara* Na shodu klerikalcev v „Unionu" je dne 14. t. m. dr. Žlindra s puhlim svojim patosom naglašal: mi smo pa delali za narod, a smo ostali berači. Te besede so tako nesramna laž in tako hinavstvo, da se mora njim nasproti dejstvo konstatirati, iz kojega je razvidno kakšen berač, da je dr. Žlindra. Pred 4 leti je kupil beraški gospod dr. Žlindra od grofa Kotulin-skega veleposestvo v rateškem okraju za 650.000 K to je šestkrat sto petdeset tisoč kron in je takoj plačal na kup znesek 300 000 K in ostalih 350.000 K je pa par mesecev potem popolnoma izplačal. Tako je danes dr. Žlindra lastnik popolnoma nezadolžene graščine v vrednosti 650.000 kron. To je tisti dr. Šusteršič, ki se je drznil na shodu klerikalnih backov trditi, da je ostal berač pri vsem svojem delovanju! To je tisti človek, ki pred 10 leti ni niti enega tisočaka imel, ki se pa danes kot veleposestnik Šopiri in živi potratno kakor kak knez. Ali si more kdo misliti, da je dr. Žlindri v teku 10 let 050.000 K kar iz zraka v žep priletelo, ali pa ni to tisto bogato plačilo, ki se mu je za njegovo narodno (?) delovanje od strani ubogih kmetov skupaj zneslo? Če bi Človek vse blagajne vseh ljubljanskih odvetnikov preiskal, pa bi ne dobil niti polovice one vsote, ki jo je mladi klerikalni advokat dr. Žlindra za eno samo graščino v gotovini odštel. Tako izgleda tisti nesramni farizej, ki se javno za berača razglaša, dočim se valja v stotisoča-kih, ki jih je nabral od siromašnega slovenskega naroda. Umevno je torej, da si on želi, da vsi drugi ljudje berači ostanejo, samo da si napolni on sam svojo beraško malho. Odveč bi bila vsaka nadaljnja beseda. V teh vrsticah označili smo vse farizej stvo in sleparstvo političnega pustolovca in demagoga, nad katerim se zgraža ves slovenski svet. Tako izgleda kralj slovenskih klerikalnih beračev. — Shod prirede neodvisni in narodno-napredni volilci jutri, v nedeljo, dne 21. t. m. v Lescah pri „ Krištofu", kjer se jim predstavi kandidat gosp. Ivan čop, posestnik v Mostah pri Žerovnici. — Shod »Notranjske kmetske stranke" se vrši jutri, 21. t. m. v Trnovem. S prižnice se oznanja, naj ljudje ne hodijo na take shode, ker imata dva gospoda zaradi tega neprijetnosti. Zavedni Notranjci, pokažite svojo neodvisnost in neustrašnost! Gre se za vašo korist! — Višek domišljavosti. V zadnjem „Domoljubu" se bere tale znameniti pasus: „Pri naših zborovanjih se povsod s častjo imenuje ime naših poslancev. Ko zakličeŠ ime dr. Šusteršič, dr. Žitnik,Povše, dr. Krek,Šuklje, se razvname povsod veliko navdušenje." In zakaj to? Tudi odgovor da „Domoljub", ko pravi: „Naši volivoi vedo, da so naši poslanci res delali in tudi dosegli, kar je bilo v dosedanjih razmerah mogoče." Naznanjamo, da se ime dr. Šusteršič s posebno Častjo imenuje pri obmejnih, zlasti pa pri koroških Slovencih. Tudi Žitnika imajo notranjski kmetje silno v časti in se kar priklanjajo in popadajo na kolena, kadar jim kvasi, koliko je storil zanje. Pa Šuklje! Samo izreči je treba njegovo ime, pa ti snamejo verni njegovi volilci klobuke z glav! Koliko časti šele pade na klerikalne poslance, ko bosta med njimi Gostinčar in Kregar! Takrat bodo ljudje že pri spominju na slavni imeni teh slavnih mož kar padali na tla in se čudili, kje je mogel Bog vzeti toliko milosti, da je obdaril slovensko ljudstvo s takimi možmi... O čast, o velika, velika čast! — Pometača no maramo t Z Notranjskega smo dobili od raznih strani ogorčene dopise nad vsiljevanjem Gostinčarja za notranjskega državnega poslanca po ljubljanski klerikalni stranki. Vsi dopisniki se [izrekajo a vso odločnostjo, da klerikalni pometač ne sme biti zastopnik zavednih notranjskih okrajev Vrhnika, Logateo, Idrija, Cirknioa. Enemu izmed teh dopisov povzemamo: Naravnost nesramno je to vsiljevanje Gostinčar -jevo. Klerikalci vpijejo, koliko je Gostinčar že storil in kako je politično izobražen. Mi Notranjci doslej o tem malem Človeku nismo slišali drugega, kot daje pri krščansko socijalni zvezi, kjer ga vsled njegove nesposobnosti in nevednosti ne morejo za nobeno stvar porabiti, zato so mu dali delo, kakršno opravljajo lahko tudi nekoliko slaboumni. Le eno dobro lastnost ima Gostinčar, to je, da je dober klerikalen agitator. Mi notranjski kme tje pa ne rabimo prav nobenega klerikalnega agitatorja, pa naj bo ljubljanskim klerikalnim voditeljem še tako pri srcu. Mi notranjski kmetje hočemo Človeka iz našega stanu, človeka, ki pozna naše razmere in nas same, ki so mu znane težnje vseh naših okrajev, ki naj bi jih zastopal. Gostinčar pozna Notranjsko samo po imenu in še to menda šele v zadnjem Času: da so mu naše želje in potrebe docela neznane, je jasno kot beli dan. Gostinčarja torej ne maramo, ker ni našega stanu in ker je popolnoma nesposoben, da bi zastopal ponosno Notranjsko. Takih misli so celo oni kmetje, ki sicer vlečejo s klerikalno stranko. Tako je n. pr. g. Ž n i-daršič od Sv. Vrha, kjer je imel pred kratkim Gruden svoj shod, izjavil, da ne pojde volit Gostinčarja, ampakGrudna in da bo delal zanj z vsemi močmi. Notranjski kmetje moramo torej 14. maja vsi voliti našega Grudna z Jelič-nega vrha, moža, ki je sam kmet in ki pozna vse potrebe okrajev, katere bo zastopal. Z Gostinčarjem, klerikalnim pometačem, pa proč, pometimo ga 14. maja, da si ljubljanska klerikalna komanda enkrat za vselej zapomni, s takimi kandidati ne sme sramotiti zavednih notranjskih kmetov! — Po klerikalnem shodu v Logatcu. Slavno uredništvo „ Slo venskega Naroda" v Ljubljani. Na surovi napad predsednika S. L. S. v dopisu „Slovenca" prosim v obrambo svoje časti za sprejem sledeče resnične izjave: Nekaj dni pred shodom SLS. v Logatcu je prišel k meni v občinsko pisarno g. kaplan Nace Zaplotnik s prošnjo, da bi mu prepustil hišo v Kokolovcu, katera je last občine, za shod. Jaz sem odgovoril kaplanu sledeče besede: Znano Vam je, da sem naprednega mišljenja, a vkljub temu ugodim Vaši prošnji; prosim Vas samo to, da vere ne boste zlorabljali v politične namene ter da ljudstva ne boste hujskali po nepotrebnem, ker jaz ljubim mir v občini." Pristavil sem tudi, da si mora tozadevnega dovoljenja izprositi tudi pri načelniku gospodarskega in finančnega odseka, g. Smoletu. Kak j 3 bil razgovor med kaplanom in g. Smo letom, mi ni znano. Na vsak način je g. Smole ugodno rešil prošnjo, ker se je shod vršil v omenjenem lokalu. — Pri shodu sem bil navzoč, in sicer kot župan in gospodar omenjene hiše. Dokler ni začel predsednik izzivati, bilo je vse tiho, ko pa je brez vsakega vzroka g. Smoleta apostrofiral kot bodočega dolenjelogaškega župnika in občespo-štovanega rojaka gosp. deželnega poslanca po svoji navadi ostudno blatil, začuli so se medklici ogorčenja. „Od sv. duha obsenČeni katoliški" možje začeli so steklenice in kamenje metati. Vnel bi se bil velikanski pretep, ako ne bi jaz kar naj energična j še postopal. Ko mi je gosp. orožnik naznanil, da so nekatere osebe dejansko napadene, sem se poslužil pravice, katero imam kot župan do občinske hiše, ter zahteval, da se shod razpusti. Žal mi samo je, da nisem kar na svojo odgovornost dal izprazniti lokala, ko sem izvedel, da so bile nekatere osebe napadene, med njimi tudi moj sin, ki je bil popolnoma miren. Ranjen je bil s steklenico na glavi. Kamenjali so ti „ katoliški" divjaki gosp. Kristana is Idrije ter napadli šel. uradnika J. Gregoriča upokojenega sodnega onoijala gosp. Vončino ter jurista g. Tollazzij a. Bržkone je izviralo to tolovajstvo iz zgolj »ljubezni do bližnjega". — Načelniku S. L S, katerega je sama aroganoa in predrznost, kakor tudi našemu preprijaznemu kaplanu bodi povedano, da ne bosta pometala z nami Napredna stranka je tukaj vko-reninjena, sooijalnodemokratična tudi močna. Dosti nas je, da se bodemo uprli pogubonosnemu, sleparskemu klerikalizmu. — Smešna je tudi trditev „Slovenca", da se mi hlače tresejo za županski stolček. Na to in-famnost povem le toliko, da so menda zelo redki klerikalci, ki bi brezplačno opravljali ta težavni posel. Človekoljubnost in resnična ljubezen do bližnjega me drži na tem stolčku, a drugega nič. Delujem v korist občanov kot napreden župan in ostanem zvest svojemu geslu, katerega sem že pred b* leti na nesramen napad v božji hiši javno dal oklicati pred cerkvijo: „Kmet naj voli kmeta in delavec delavca, duhovnik naj gre pa pred al-tar in naj ne tepta vere naših očetov." Poštene in za svoj vzvišeni poklic vnete duhovnike spoštujem, sejalce prepira in sovraštva ne morem spoštovati. — Da kaplana ne spoštujemo Dolenjilogatčsni, to mu bodemo pokazali takrat, ko pride po prostovoljno biro! V nadaljnjo polemiko se ne spuščam. — Dolenji Logatec 19. aprila 1907. A doli Mullej, župan. — Kandidatje v slov. volilnih okrajih na Spodnjem Štajerskem. Najživahnejše volilna gibanje v vseh slovenskih pokrajinah je opazovati na Spodnjem Štajerskem. Tu so postavile šciri stranke svoje kandidate: napredna „Narodna stranka", klerikalna Koroščeva „Kmetska zveza", „Štajerčeva" stranka in socialni de-mokratje. Najprvo je postavila svoje kandidate klerikalna stranka, ki ima v župnikih in kaplanih svojo naravno organizacijo, da ji torej ni bilo treba šele ustvarjati svoje volilne organizacije. Ta stranka, ki nastopa pod krinko „Kmetske zveze" in katere dejanski in duševni voditelj je znani dr. Korošec, je sprva glasno kričala: „Kmetje združite se!" in jim obetala, da bo za svoje kandidate postavila v pretežni večini same kmete. Seveda je bilo to samo slepilo, zakaj samo v dveh okrajih se je končno odločila postaviti dva kmetska kandidata, dočim v vseh drugih okrajih kandidatuje nekmete. Klerikalni kandidat] e so: posestnik Ivan Roškar v vol. okraju Maribor levi breg, Št. Lenart, Gornja Radgona in Ljutomer, posestnik Fr. PiŠekv vol. okraju Maribor desni breg, Slov. Bistrica in Konjice, dr. An t. Korošec v vol. okraju Šmarje, Rogatec in Kozj?, finančni komisar dr. Josip Povalej v vol. okraju Celje-Vransko, dež. odbornik Fr. Robičv okraju Gornji grad, Slovenji Gradec, Šoštanj in Marenberg, odvetnik dr. Iv. Ben-kovič v okraju Brežice, Sevnica in dvor. svetnik dr. M. Ploj v okraju Ptuj in Ormož. Najagilnejša med vsemi strankami je nova napredna „Narodna stranka". Dasi si mora šele sproti ustvarjati svojo organizacijo, vendar je že sedaj tako močna, da se lahko uspešno bori s klerikalno stranko in da ima mnogo nade, da odvzame klerikalcem par mandatov. Kandidatje „Narodne stranke" so sami možje iz naroda, kmetje, ki vži-vajo v dotičnih vohlnih okrajih največji ugled in spoštovanje in sicer: Fran Roblek v okraju Celje-Vran-sko, Ferdo RoŠv okraju Brežice-Sevnica-Laški trg, Vinko Žurman v okraju Šmarje-Kozje-Rogatec, Jakob Zadraveo v okraju Ptuj-Or-mož, Vinko JeŽovnik v okraju Gorenji grad Šoštanj-Slovenji gradec-Marenberg, Josip Mursav okraju Maribor levi breg, Št. Lenart-Gornja Radgona-Ljutomer in Viktor Gla-ser v okraju Maribor desni breg-Slov. Bistrica-Konjioe. Kakor smo že naglašali, pridobiva „Narodna stranka" na terenu in sicer v tisti meri, ko izgublja na veljavi klerikalna stranka in pred vsem Štajerčijanoi. Število „Štajerčevih" pristašev se je znatno skrčilo, odkar se je ustanovila „Narodna stranka", in s težkim trudom se je nemškutarjem v zadnjem hipu posrečilo dobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni kandidirati na „ŠtajerČev" program. V zadnji številki „Štajerca" so objavljeni nemškutarski kandidatje. Ti so: za Ptuj-Ormož ptujski župan Jo s. Ornig, za Maribor levi breg Fr. Senekowitseh, pos. v Leitersbergu, za Maribor desni breg Lud. Kresnik, pos. v Črešnjevcu, za Celje-Vransko Jo s. Vodopiutz, oskrbnik graščine v Polzeli, za Bre-žice-Sevnica-Laško Alfred baron Moscon, velepos. v Pišecah in za Rogatec-Šmarje-Kozje Andr ej Dro-fenik, pos. v Kačjem dolu. Za okraj v Gornji grad-Šoštanj-Slovenji gra-deo-Marenberg ŠtajerČijanci niso postavili kandidata. Socialni demokratje so tudi postavili v vseh volilnih okrajih svoje kandidate in sicer sodruge Kukovca, Čobala inVidmarja. Toda kakor Štajercijanski, tako so tudi socialno-demokratski kandidatje zgolj števni kandidatje in glasovi teh„ strank pridejo v pošte v samo pri eventualnih ožjih volitvah. — Dr. Povalej v Novi cerkvi pri Vojnika. Piše se nam iz Vojnika: Finančni komisar dr. Povalej iz Maribora, kateri je moral v nedeljo dne 14. t. m. zjutraj bežati od prijaznega Sv. Pavla v Savinski dolini, je napovedal za popoldne istega dneva volilni shod „Kmetske zveze" (duhovniške zveze) v Novi cerkvi. Prišel je pod vodstvom kanonika dr. Gregorca in dobrnskega župnika Kukoviča, kateri je pripeljal svojo gardo mleČno-zobih fan talino v-nevolilcev iz Dobrne na shod. Navzočih je bilo več drugih duhovnikov in okoli 250 kmetov, med katerimi je bilo mnogo pristašev neodvisne kmetske stranke. Kot komandant shoda, kateri se je vršil zunaj na prostem, je nastopil dr. Gregorec, kateri se je jako samooblastno obnašal. Imenoval je sam predsednika, povedal, da imamo tri kandidate, da pa je njegov kandidat dr. Povalej, katerega predstavlja. Nato nastopi finančni komisar dr. Povalej kot najnovejši „kmet" in začne govoriti o kazenskem paragrafu volilne postave, (Klici : Slišite ga, ta hoče biti naš prijatelj!), dalje je naznanil, da bo on (Klici: Oho!) dal vsakemu besedo, kateri bo hotel govoriti (Klici: Dobro !) in potem je nadaljeval deklamiranje svojega suhega, brezkončnega govora; obljubil nam je celo zvezde z nebes. (Klici: Kaj naiA boste pa Še obljubili?) Nazadnje je udaril Povalej po narodni stranki in trdil, da je brez verska stranka. Nato je nastal viharen upor, burni klici: „To je laž", „Vi lažete, mi smo boljši katoličani nego Vi!" so dr. Povaleja poučili, da tudi v Novi cerkvi niso tla za njegovo sebično agitacijo. Ko je dr. Povalej, katerega niso veČ hoteli poslušati, nehal, se oglasijo kmetje k besedi, a dr. Povalej pravi, da ima kanonik Gregorec zopet besedo. (Klici: „Mi smo se prej oglasili, kje je Vaša obljuba, ali držite Vi tako svojo besedo ?") Nato začne kanonik dr. Gregorec zopet govoriti, njegov govor pa je bila prava kloba-sarija. Med splošnim nemirom je nekaj povedal o — Budimpešti, povedal je, da je bil sam 12 let državni poslanec in da ni ničesar dosegel. (Klici: „Vam radi verjamemo, če ste tam tudi tako čenčali kakor danes tukaj.") Tako je šlo naprej. Ljudstvo je postalo jako nemirno, ker mu je sedaj bilo jasno, da sta dr. Povalej in Gregorec vkljub dani obljubi hotela na vsak način preprečiti, da bi tudi kmetje govorili in hotela sama govoriti do noči in potem zaključiti shod, ker se bojita svobodnih kmetskih besed. Tako drži finančni komisar dr. Povalej svoje obljube! To si moramo dobro zapomniti! A prišlo je drugače, nego sta Povalej in Gregorec mislila. Neodvisni kmetje — cvet zbranih zborovaloev — so se zbrali pol streljaja oddaljeni od prvega shoda na prostem in tamkaj zborovali. Izvolil se je predsednik, namestnik in tajnik in nastopilo je pet ljudskih govornikov, kateri so v j edem a tih besedah zbranemu ljudstvu razložili pomen volilnega shoda in volitve. Povedalo se je, kako se je dosedaj pod staro komando volilo, da pa se kmet-trpin, kateri se je komande naveličal, zbudi, vstaja in se začne zavedati svojih pravic Kmetje so si sami zbrali na volilnem shodu v Žalcu svojega kandidata, kateri je kmeto- valec; finančni komisar dr. Povalej iz Maribora, kateri se nam vsiljuje, pa ne more biti kmetski poslanec, ker je odvisen od vlade in ker ne pozna kmetskih teženj in kateri sedi ravno v tistih uradih, iz katerih se ubogemu kmetu najhujša bremena nalagajo na rame. Že pri prvem govoru so se tudi ostali Gregorčevi poslušalci pridružili protestnemu shodu, tako da je bilo vse ljudstvo skupaj zbrano. Govori ljudskih govornikov so napravili na poslušalce globok vtisk in burno odobravanje ter navdušeni živio-klici so sledili vsem govorom; tako so se volilci tudi v Novi cerkvi v ogromni veČini izrekli za kmetskoga kandidata Robleka in odklonili kandidaturo finančnega uradnika dr. Po valje j a. Značilno za položaj dr. Povaleja v Novi cerkvi je bilo dejstvo, da se je na koncu protestnega shoda obrnil do govornikov neodvisne „Kmetske stranke" s prošnjo, da bi naj vplivali na ljudstvo, da se naj razide! — Filozof kot klerikalni agi- tator. Na javnem shodu v nedeljo, dne 14. t. m., v Ptuju so proglasili z velikim navdušenjem kandidatom narodne stranke g. Jakoba Zadravca, paromlinarja in veleposestnika v Središču. Na tem shodu je govoril in zgag° delal neki visokošolec, ki sliši na ime Vesenjak in je fiiozof. Hudo-mušneži so mu prideli različnih priimkov, ki jih ne maramo navajati. Kvasil in kvasil je s svojim jokavim glasom za klerikalnega kandidata dr. Ploja. Ko je bilo tega le preveč, so kmetje na shodu vzeli besedo gosp. filozofu, in sicer zbog njegovih klo-basarij ter mu grozili, da ga vržejo iz dvorane. Zato je pa po shodu pošteno zabavljal na narodno stranko ; na vse zadnje je pa v svoji sveti jezici — izpljunil, kakor je razjarjenim kmetom sam priznal, na narodno stranko. Fej ! G. Vesenjak je visokošolec ter član društva „Tabor" v Gradcu. Kolikor znano, je to društvo radikalno. Kaj pa porečejo člani tega društva k temu, da agi tuje sočlan na javnih shodih za nazadnjaške, klerikalne kandidate, ki so prisegli na program „Kmetske zveze"? Kaj porečejo k temu, da njih član pljuje na stranko, katere stremljenje je, rešiti ljudstvo okov nevednosti in teme? — G. filozofu svetujemo, naj opusti svoje za visokošolca in Tabor-jana ne ravno častno delovanje, ker bolje nič, kot tako! — Zanimivosti iz volilnega gibanja V Trsta. Piše se nam: Že so postavljeni na vseh straneh kandidatje in že je potekel rok za reklamacije. To se pravi, volilno gibanje je stopilo v predzadnji stadij in le še 14. in 23. aprila manjka, da se pokaže izid in uspeh različnih „napenjanj". Pa tudi danes se že lahko govori in poroča z vso gotovostjo o tej in oni zmagi. Tako je predvsem jasno, da prodre kandidat političnega društva dr. Rybar, v tržaški okolici z velikansko veČino, to tembolj ker nima niti resnega protikandidata. Slovenski socijalist nima upanja v okolici in kandidatura nekega geometra „ Veli-oogna", o kateri seje nekaj mrmralo, je smešno početje. Pri tej kandidaturi dr. Rybal*a, o kateri že eno leto nihče ni dvomil v Trstu, je najzanimivejša okolnost, da je bilo dolgo treba čakati nanjo. Ne ve se, kakšni vzroki so zadržavali njeno rojstvo in kakšni „oziri" so igrali pri tem svojo zanimivo vlogo. Potem pa se je sklical čez noč znani shod v „Narodni dom" in z ginjenimi srci, navdu-še val ni mi govori in nek al j enim soglasjem se je poudarjalo in dognalo, da je dr. Rybai najbolj zaslužen politik za tržaško okolico, za katero je tudi največ storil itd. Mi se v te „hosa-nijade" nečemo prav nič vtikati — da-si bi se dalo marsikaj povedati, — zlasti ker so navidezno ugajale tudi dragim slovenskim prvo bori teljem v Trstu. Pozdravljamo še celo vele-važno dejstvo, da ima tržaška okolica kandidata, nad katerim je našla svoje neomejeno dopadajenje. Radovedni smo le, kaka pota ukrene ta kandidat v parlamentu in kako se bode sukal okrog dr. ŠusteršiČa in njegovega kluba, ko vendar vedno naglasa, da ni otrok in da noče poznati niti liberalcev niti klerikalcev. Igrati pa ima na vsak način zelo važno logo med slovenskimi poslanci — in zanimivo bode zasledovati njegove uspehe. V okolici tedaj nimamo pričakovati nikakih zanimivosti na dan volitve, ker so se vse te zanimivosti dokončale — na dan proglasitve dr. Rjbara za kandidata pri za marsikoga na tihem sklicanem shodu v „Narodnem domu". Vse drugačna pa bode stvar v mestu samem. Tu se pripravljajo štiri stranke na boj, ki se prvič bije v solncu splošne in enake volilne pravice. Za vsak izmed štirih mestnih mandatov je oglašenih po štiri mandatov. Slovenci so postavili tudi svoje može, kar je v vsakem oziru vsega odobravanja vredno. Storilo se je menda precej veliko v reklamacijski dobi in treba je le še poskrbeti za to, da se na dan volitve vsak volivec, od prvega d o z a d-n j e g a. v resnici tudi udeleži volitve. To se mora zgoditi, ker sicer si Slovenci lahko strašne škodujemo mesto da bi krepko manifestirali svojo moč, kar je glavni in edini namen teh mestnik kandidatur! Nekateri sicer upajo, da pride slovenski kandidat dr. Gre-gorin v drugem okraju (novo mesto, Greta, Škorkola in nova Bariera) v ožjo volitev. Gotovo je ta volilni okraj za nas Slovence zelo važen in treba je z vso silo delovati na to, da se doseže ožja volitev. Socijalisti italijanski in „jugoslovanski" sami za se v tem okraju nimajo nikakega upanja. Poleg njih nastopijo tudi tržaški krščanski socijalisti, to je stranka „veterajnarjev", uradnih slug in drugih takih patriotov, ki ima še manj upanja nego socijalisti. Vse te tri stranke se spuste v boj zoper kamoro, ki upa doseči zmago brez ožje volitve tudi v tem okraju. Ali stvar ne bode šla tako gladko kakor si misli Venezian. In zategadelj bi se dalo s pametnimi kompromisi marsikaj doseči. Toda italijanski socijalisti so samo rdeče preoblečeni kamoristi. Žalibog, da jim jugoslovanska socijalna demokracija sledi čez drn in strm in se posredno tako tudi pusti zlorabljati v k a-mor isticne svrhe zoper nas Slovence! To je najbolj žalostna lastnost slovenskih socijalistov, ki imajo sicer tukaj jutri poseben shod z glavno točko dnevnega reda: „Tržaški Slovenci in prihodnje držav-nozborske volitve". Sicer je pa to greh in sicer izključno le greh takozvanih tržaških socijalnih „voditeljev", Kopačev in dr., ki rajše po Kranjskem kandidirajo, ki se puste zastopati, kadar se jim čast razžali, po ireden-tovskih odvetnikih in ki kot plačami tajniki morajo plesati po žvižganju dunajske židovske centrale, ki vedme bolj tlači in davi slovenske oz. jugoslovanske socijaliste. Tako je ta lepi zbor slovenskih tržaških socijalistov, ki tvori tudi najboljši delavski kontingent tu v Trstu, brez pravega vodstva in se pusti slepiti in zapelja-vati od najetih agentov italijanskega laži-socijalizma! To je žalostna istina in naj vpijejo in razgrajajo različni matadorji, kolikor jim drago! — V tretjem in četrtem okraju bode boj manj zanimiv. Sicer bodo socijalisti napenjali vse svoje moči. Ali na zmago kamore, ki je s pristno ireden-tovsko pozo postavila zadrskega župana dr. Ziliottoja na tržaška tla, ni misliti, ker ga nihče niti malo ne pozna. V prvem okraju (Staro mesto in sv. Jakob) se pričakuje strašna borba. Poleg slovenskega kandidata prof. Mandiča stoje tukaj kamorist, krščanski-socijalist (župnik Vatovao iz sv. Jakoba) in socijabst, ozir. poglavar socijalistov Pittoni na volilnih oklicih. Pravijo, daje zmaga Pittonijeva Če ne sprva, pa pri ožji volit-vi gotova stvar. Vprašanje je, za koga naj volijo Slovenci pri eventualni ožji volitvi! In tudi se nam je zopet spomniti na kompromise, ki smo jih omenili pri drugem volilnem okraju. Pametni kompromis med socijalisti in Slovenci bi brez dvojbe pripomogel socijalistu v prvem okraju do sijajne zmage, medtem ko bi slovenskemu kandidata v drugem okraju omogočil najbrž« upe in nade. In če bi prodrla oba, IT Halja v prilogi. ~M 2. Priloga ..Siovsaskena Harean" n 90. trt 20. sprite 1907. potem bi na ta način lahko me-»jala triaftki Slovenec in socijalist v avstrijskih delegacijah! Kolikor nam je znano, bi bila to edina prilika izvolitve v delegacije za socijaliste tudi v t doŽem parlamentu! Pa kaj! Saj tukajšnji socijalisti so v prvi vrsti Italijani im v obče ravno taki iredentisti kakor kamoristi sami. Tako je tedaj na 14. majnika t. 1. vse polno presenečenj mogočih tu v Trstu. Na vsak način pa se bode vprviČ jasno pokazalo, v koliko TVst — ni italijanski. Veueziau se je sicer v zadnjem svojem govoru, s katerim je pozdravljal svoje kandidate, medkojimi manjka takrat znani Hortis, strahovito napenjal. Sodeč po njegovih besedah, bi morali Slovenci kar obupati. Vendar se ravno iz Venezianovih besed vedno bolj čuje in opaža strah pred Slovenci. In morda se mu ta strah po 14. maj -niku še poveča in napihne! — Tudi v Istri se bode kamora mora'a v potu vsega svojega obraza potiti za slavo in zmago. V Kopru nastopa kar pet strank. Poleg Slovencev, sooijalistov, italijanskih klerikalcev in liberalcev so se oglasili tudi italijanski agrar ci pod vodstvom N Gam-binija s svojim kandidatom. Vse to je prav veselo zuamenje. Ceinbolj se bodo cepili Italijani, tem krajša bode njih slava v Istri, kjer jim znana parola rosar tutto" vsaj do sedaj ni prinesla pričakovanih uspehov. — Omeniti moramo *e v zaključek tega poročila, da se je zadnje dni tudi na Krasu vnelo novo „gibanje"' 1) tem danes nečemo se javno govoriti. Vse kaže na to. da dobi skupina slovenskih poslancev z novim kandidatom izurjenega in starega politika, kar bode ravno tako veselo znamenje kakor poraz in ponesrečenje dr. Gregorčiča v tolminskih hribih, kjer bode dr. (inmtar prodrl z veliko in gotovo večino. Tako se bližajo dnevi Š u-steršieeve neznosne komande nad jugoslovanskimi poslanci >vojemu, za vse Slovence veselemu koncu. — Škofov obisk gimnazije v Kranju. Pribčili smo škandalozni, samo pri nas mogoči slučaj, da je škof samolastno prišel na slovensko uro in spodil iz sobe profesorja, potem pa hujskal dijake, kakor je pač njegova navada. Po veljavni postavi nima škof na gimnaziji nobene druge pravice, kakor da nadzira poufe v krščanskem nauku. Škof je torej grešil zoper postavo, ko je prišel na drugo učno uro in celo profesorja odstranil iz šole. Pa ne dovolj tega. Škuf je osmelil, sklicati vse dijake v telovadnico inje 'mel tam govor, iz katerega se dijaki še danes norca delajo. Taki prepotenci se je kar Čuditi. S kako pravico se drzne škof kršiti veljavno postavo? In kje so tisti, ki so poklicani varovati postavo, ki so prisegli, da bodo postavo vestno in točno izpolnjevali, tudi če se gre za kakega škofa in ki vlečejo za to mastne plače in nosijo zlate ovrar-aike. Ali tako izpolnujejo službene prisege ? Klerikalna pravičnost. Pred nekaj Časom je pisal škofov „Slove-nec" kako je dr. Knkovec slab jurist, ker si je upal na zaupnem shodu v Celju nekega klerikalca imenovati „smrkovca". ko bi vendar moral vedeti, da ga čaka kazen za take izraze in da to ne priča ravno o preveliki prebrisanosti generala rNaro je, kakor smo že poročali v „Slov. Narodu", pokopal župan Berdon. Minoli ponedeljek pa je prišel k županu g. Ivan Kuret od Sv. Ane pri Trstu župnija Skedenj; m istotako prosil župana ako hoče pokopati njegovega očeta na ricmanj-sko pokopališče, kakor mater gospoda Pregarca. Gospod Kuret je povabil tudi našo domačo godbo in pevce društva „Slavec". Ta pogreb se je vršil namreč takole: Od hiše žalosti do škedenjsko-katinarske meje sta vodila pogreb dva škedenjska duhovnika. Pri „Domiju", to je, na kati-narski meji, sta — duhovnika opravila molitve v latinskem jeziku, krsto blagoslovila in odšla. Od „Domija" do istrsko tržaške meje ni vodil sprevoda — nikdo. Kr»to so n sli spredaj, za — križem, spremljevalci z županom na čelu pa so šli sadej krste; godba je svirala žalostinke. Prišedši na istrsko-tržaško mejo so krsto položili na tla, — župan Berdon je stopil spredaj, blagoslovil krsto in opravil molitve v slovenskem jeziku. Med „Domijem" in istrsko - tržaško mejo je bilo ob času pogreba or >ž-ništvo. Mislili so baje, da bode župan vodil sprevod že od „Domija" naprej. Pri — cerkvi je čakal po stari navadi izgubljeni sin š.;ofa Nagla in se udeležil pogreba. Na pokopal šču je opravil župan molitve v slovenskem jeziku. Na pokopališču je napravil po svoji navadi. Tujci in njih otroci so tega zgubljenega sina škofa Nagla čakali pred pokopališčem in celo pot pred — njim in za njim demonstrirali in vpili: „Brate, od kje si prišel"?!, „popraviti srajco v hlače!", „proč z Ukmarjem!", „proč od Bima!u itd. do farovža. Vkljub vsemu dežju, ki je celo popoldne neprenehoma lil, je bilo veliko število spremljevalcev. Iz vsega tega je razvidno, kako sami duhovniki izgubljajo'čast in spoštovanje. Od kar je Ukmar v Ric-manjih, je postal iz svetega moža -največji hinavec. Ker vidi, da mu ni v Ricmanjih več mogoče živeti in to breme prenašati, se maščuje na župana Berdona s tem, da ga toži, da mu je on razbil šipe in mu dela nepotrebne stroške in poti. Po vasi se vidi skoro vsaki dan kakega orožnika. Od praznika sv. Jožefa sem ima Ukmar dve kuharici. Na veliki teden ni šel samo glas zvonov v Rim, mar- več tudi glas ropotulje. Božjega groba v cerkvi ni bilo. Tudi molitvi na veliki četrtek in petek in vstajenja na Veliko noč ni bilo. Ne vemo, je-li v Ricmanjih Kristus vstal ali ne. Tudi iz tega je dovolj razvidno, kako sami duhovniki tlačijo svojo vero. V Ricmanjih je prišlo do tega, da ne bode nobeden duhovnik več ljudem lagal in jih slepil z njih lažmi, da mu bodejo nosili krone za mase, prošnje itd. — Trtaiki Nemci nameravajo v vseh tržaških volilnih okrajih postaviti svoje samostojne kandidate. — T TraiB je okroglo 35.000 volilcev, a to število se bo brez dvoma še znatno pomnožilo, ker se je vložilo proti volilnim imenikom 4760 reklamacij. — Občni zbor »Dramatičnega društva". Gg društvene člane in sploh vse, katerim je do tega, da se zagotovi gledališka sezona za leto 1907/08, s tem Še enkrat opozarjamo na današnji občni zbor, ki se prične o pol 9. uri zvečer v restavraciji „Nar. doma". — Veliki koncert „(Haakane Matice". Dne 7 in 8 maja priredi „Grlasbena Matica" veliki koncert, pri katerem se bo izvajal Verdijev R e q u i e m, delo svetovne slave, izredno umetniškega užitka, eden naj-krasnejših umotvorov velikega komponista. Pri tem koncertu bode sodelovalo okrog 210 pevcev in pevk in pomnožen orkester, broječ tiO—70 mož. Solisti so Štirje: sopran, alt, tenor in bas. Slavno občinstvo se s tem pred-naznanilom že sedaj opozarja na izvanredno priliko, ki mu bode dana dne 7. in 8. maja, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki se bodo začVIe prodajati sredi prihodnjega tedna. — nOlasbeni Matici" je nakio nilo „Spiošno kreditno društvo" v Ljubljani podporo 2 5 K. — Slovanske učne knjige za srednje Šole. Lani izvoljeni odbor se je združil z „Društvom slovenskih profesorjev". Poročevalci za posamezne predmete ostanejo isti kakor dozdaj: prof. dr. (jrreg. Pečjak za verouk, ravnatelj Fran Wiesthaler za klasično filologijo, ravn. dr. Požar za slovenščino, prof. Štritof za nemščino, prof. Orožen za zemljepis in zgodovino, prof. Macher za naravoslovje, ravn. Senekovič za matematiko in fiziko, rav. Črnivec za modroslovje in vzgpjeslovje. Iz društvenega odbora se pridruži k temu „knjižnemn odseku* prof. dr. T o m i n š e k kot tajnik in zapisnikar. Od lanske enkete (21. marca 1906; so se zgodile sledeče izpremembe: Dr Tominšek je spisal grško slovnico in spisuje vadbe. D r. Sket je popravil slovensko Čitanko za 3 razred po navodilih enkete in je ravnokar izšla nova izdaja te knjige. Prof Štritof piše nemški slovar za prve razrede, ker se je na lanski enketi predvsem poudarjala njegova potreba; tretjino ga ima že v rokopisu i zgotovljenoga. Sicer je pa za nemščino vprašanje odprto, ker se pripravlja nov učni načrt, katerega morajo sestaviti vsi učitelji nemščine na skupnem posvetovanju. Zemljepis za 1. razred je prevzel prof. Pajk in ga upa dogotoviti do leta 1908. Domovinoznanstvo za 4. razred od prof. Orožna je ravnokar izšlo. Prof Macher je dovršil živalstvo za nižje razrede, knjiga je že recenzirana in bo do jeseni na razpolago. Isti pisatelj spisuje zdaj botaniko za nižje razrede in jo upa do počitnic dokončati. Mineralogijo in kemijo za 4. razred realk spisuje ravn dr. Beuk. Za nižje razrede je torej vse preskrbljeno in z grško slovnico je storjen važen korak naprej. Za višje razrede pa ni tako ugodno. Vendar je tudi tukaj nekaj napredka. Za verouk sta dr. Svetina m dr. Pečjak spisala knjige za 5, 6. in 7. razred, Za latinski slovar sta le še dva gospoda na dolgu s svojimi črkami; Če še ta dva dopošljeta, se prihodnje leto lahko prične s tiskom. Za pisanje slovarčkov h grškim klasikom se je prijavil dr. Tominšek. Glede slovenščine še čakamo na odgovor naučnega ministra za memorandum, v katerem so profesorji slovenščine predložili nov učni načrt. Zgodovine za stari vek je prof. Pire spisal polovico. Za matematiko je prof. Matek spisal knjige. Živalstvo dr. Poljan ca je že v recenziji; isti pisatelj pripravlja mineralogijo. Prof. Macher mora svojo botaniko, ki je sestavljena še po stari metodi, izpremeniti po novi biološki metodi. Somatolog i jo bo dr. Ho man dovršil do počitnic. Propedevtiko za gimnazijo je pripravljen spisati dr. Oz val d, če dobi dopust; ponudil se je tudi dr. Ro-stohar kot sotrudnik. Vse želje, ki bi jih imel eventualno kateri izmed gg. pisateljev, naj se odslej blagovolijo javit} »Društvu, slovanskih profesorjev" (v Ljubljani). — Br. Ivam lolfer. privatni docent na pravni fakulteti dunajskega vseučilišča predava v letnem tečaju o volilni pravici s posebnim ozirom na avstrijsko volilno reformo. UuMjannU društvenifjedki je naklonila slavna „Kmetska posojilnica" v Ljubljani znesek 50 kron in slavno „Spiošno kreditno društvo" v Ljubljani znesek 20 k r o n, za kar bodi izrečena najiskrenejša zahvala. — Deželna zveza u pospeševanje premeta tujcev na Kranjskem« V kratkem »e približa sezona, za katero nam bo gotovo došlo letos mnogo vprašanj iz drugih krajev, kje dobiti na Kranjskem letoviška stanovanja in po kateri ceni. Že sedaj smo dobili nekaj takih vprašanj. Da nam bo mogoče v kratkem sestaviti kataster stanovanj za bodočo sezono, naj nam vsi lastniki poletenskih stanovanj nemudoma naznanijo število sob, ki jih imajo na razpolago, njih cene za dan, mesec ali celo sezono. Obenem naj nam naznanijo vse udobnosti, katere jim je mogoče nuditi tujcem. V pretekli sezoni smo razposlali veliko Število gO»ic v izpopolnjenje, kar nam je provzročilo mnogo stroškov in truda, dobili smo pa izpolnjene golice le od nekaterih krajev. Letos bomo pa pošiljali golice le na željo dotičnih, ki hočejo naše posredovanje. Oddaje stanovanj ne bomo posredovali s tem, da bi se pogajali glede cen itd. z dotični mi strankami, ampak naznanili bomo vprašajočim tujcem naslove ter jih napotili, da se sami obrnejo do lastnikov stanovanj ter se ž njimi pogajajo. Lastnikom je kajpada dano na prosto voljo, da sami oddajo stanovanja v najem in se pogodijo s tujci za ceno Kataster stanovanj napravimo brezplačno; tako bo tudi korespondenca s tujci brezplačna. Ker je pa želeti, da bo naš kataster letos kolikor mogoče popolen, naj se oglasijo vsi interesentje. A tudi posestnike hotelov in gostiln s prenočišči prosimo za tozadevne podfctke. ker brezdvomno je, da bo v letošnji sezoni naval tujcev jako velik. Prosimo pa, naj se nam naznanijo vsa stanovanja, tudi taka, ki so že oddana. Želeti bi tudi bilo, da pristopi čim več hotelirjev, gostilničarjev, zasebnikov kakor tudi občin, kot člani deželne zveze, kar je osobito sedaj lahko mogoče, ker znaša najmanjša članarina le pet kron na leto. Ravnokar je izšlo L letno poročilo .Deželne zveze", katero se Da zahtevanje pošlje brezplačno. Pisarna : Hotel Llovd Ljubljana, Miklošičeva cesta. Uradne ure za stranke od 3—B ure popoldne. — Podčastniki tukajšnje gar-nizije prirede danes, dne 20 t. m. v kazinskein salonu obiteljski večer, združen z vojaškim koncertom, komičnim predavanjem in šaljivo pošto. — Javna vinska poknšnja. Slavno občinstvo opozarjamo še enkrat na nocojšnjo, v tukajšnji deželni vinski kleti od 8. —10. ure vršečo se javno vinsko pokušnjo. Razen včeraj imenovanih vin bosta na pokušnjo tudi nemški ali renski rizling ter ru-landec iz leta 1904. ter staro dezertno dolenjsko vino. Preskrbljeno bo tudi z mrzlimi jedili. — Šivalna svila se podraži za 10 do 19%. Cene je zvišal kartel avstro - ogrskih tovarnarjev šivalne svile. Pridružile so se jim tudi vse ostale take firme. Šivalne svile proizvajajo v Avstro-Ogrski na leto za dva in pol milijona kron. — Sadjarski tečaj na Fužina h pri Ljubljani* — Ker se sedaj za-sajajonovi večji sadovnjaki ter preurejajo stari nasadi na Fužinski graščini, kjer se misli jeseni t. 1. otvoriti privatna zimska kmetijska šola, priredita gospod J. Legvart in podpisani enodnevni sadjarski tečaj v četrtek, dne 25 t. m. Dopoldne od 1 ,10—12. bo teoretičen poduk v sobi, popoldne od 1 — 6 ure pa praktično izvajanje raznega dela na prostem. Po r>. uri bo ogledovanje hlevov in živine, Da povratku v Ljubljano pa še sadnih nasadov v Marijanišču. Dopoldanski teoretičen poduk in sicer od V ,10—7il2 ure DO obsegal naslednje točke: 1.) Pizijologija sadnega drevja. 2 ) Vzgoja primernih podlag s pomočjo semena, ključev, grobanic in koreninskih izrodkov. 3) Sredstva za zboljšanje sadnega pridelka. 4) Oskrbovanje sadnega drevja. 5.) Obiranje, hranjenje in razpošiljanje sadja. 6.) Praktično vlaganje in zavijanje sadja. 7) Priporočljive sadne vrste za kupčijo in za napravo sadnega mošta. 7.) Opis in pokonče-vanje fuzikladija in raka ter krvne uši in cvetodera. Od x/,12—12. ure: 9.) Pomen in osnovanje sadjarskih in mostarskih zadrug. — O tej točki bo predaval mlekarski nadzornik gosp. J. Legvart. o prvih 8 točkah pa podpisani. Popoldne od 1—6. ure se bo pod nadzorstvom podpisanega praktično /.ajalo naslednje: 10) Različni načini i epljenja. 11.) Iztaknjeuje novih nasadb ter sajenje sadnih dreves na stalno mesto. 12 j Sajenje spali rje v ob stenah in formiranje teh. 13.) Vzgajanje visoko in poldebelnih dreves, špa-lirjev in pritlikavcev. 14) Pravilno obrezovanje visoko debel m h in pritličnih dreves ter Špalirjev. 15.) Presajanje in precepi je van je starih dreves. 16. ) Gnojenje z umetnimi gnojili in 17. ) Škropljenje in zimsko oskrbovanje sadnih dreves. Na željo udeležencev se bo pouk -nadaljeval še v petek. Pouk je brezplačen ter se ga lahko vsakdo udeleži. Število udeležencev je neomejeno. Ker so Fužine od mesta preoddaljene, bo najbolje, ako bodo vsi udeleženci na Fužinah obedovali. V neposredni bližini graščine sta dve prav dobri gostilni. Da se pa more prirediti primerno velika soba za poduk ter da gostilničarja ne prideta glede kosila v zadrego, prosimo vse one, ki nameravajo udeležiti se tega tečaja, da javijo to podpisanemu in sicer najkasneje do srede. Ako bi v Četrtek deževalo, bo poduk v petek. — Fr. GombaČ, deželni komisar za vinstvo in sadjarstvo v Ljubljani. — Iz Ihana. Neki izprijeni Človek iz Ihana je poslal pred enim tednom v „Slovenca" sledečo notico: nPri občinskih volitvah v Ihanu dne 11. t. m. je sijajno zmagala S. L. S. na celi črti. Čast možem! Ihanski liberalizem je komaj dobro shodil, pa je v četrtek žalostno poginil. Nekaj liberalcev iz Dola je prineslo Še par „purfeleov", pa ni niČ pomagalo, kar stegnil se je. Bolnikom zdravja !u Tako piše surovež. Odgovor sledi. Za danes le rečemo: Bolnikom zdravja, norcem pamet, slepim vid. Odgovor bo pa že izzivaču in razdiralcu miru sapo zaprl. Torej na svidenje! — Susteržič — zmrznil. Toda ne Ivan ampak Franc po domače MarkčevFrancelj iz Št. Vida nad Ljubljano Ce si nista bila sorodna po krvi, sta si pa bila po duhu. Priden in dober mizar je bil ta Francelj. A zadovoljil se ni s tem. nego je hotel biti bogat, ugleden, gospodujoč nad vso svojo okolico. Mesto da bi bil stopnjo za stopnjo razširjal svojo obrt. je hotel imeti kar tovarno, da bi preje dosegel svoj cilj: bogastvo in moč. Večkrat seje vozil že s parom konj, ki pa navadno niso bili še plačani. Njegovi rokodelski pomočniki in vajenci so ga na biciklih obkroževali, kakor okrožujejo temni trabanti svetlo solnce Zares ginljiv pogled na to plemenito družbo! — Da bi pa bila njegova mogočnost se bolj vidna, si je ustanovil veteransko društvo z godbo Temu društvu je bil seveda načelnik. Poleg tega je bil steber klerikalne organizacije in pa občinski odbornik. Ljudje, ki niso poznali razmer in katere zunanji blesk rad premoti, so ga kar občudovali in mu vse zaupali Previdnejši so pa z ramami zmigovali, ker so se še iz šole spominjali povesti o žabi, ki je videla — vola. In res: žaba, ki je hotela biti velika, kakor vol, se je tako dolgo napihovala, da je — počila, MarkČev Francelj jo je pa pihnil v — Ameriko. — Nastalo je velikansko presenečenje. Kdo bi se bil upal misliti, da bo taka slava tako hitro zatonila?! Njegovi mnogobrojni upniki — med katerimi Klanfarjev Tone in kaplanova posojilnica nista zadnja. — Delajo dolge obraze, po katerih se prikrade marsikatera solza srditosti in obupa. Saj do 100 tisoč K res ni mala vsota. Aktiva pa še 40 tisoč ne dosežejo! Seveda je bil Francelj toliko previden, da si je dal tu in tam zadnje dni izplačati večje vsote, da ni šel suh čez morje. Spremljajo ga čudni občutki njegovih prijateljev, ki ga gotovo ne bodo pozabili do smrti. Kdor je pa njegov položaj trezno opazoval, je pa videl, da se z naglico slabo dela in da Človek, ki zna malo oblati in žagati pa nič drugega, ne more dandanes voditi tovarne. Zato pa te ta katastrofa ni presenetila. — Tak je bil torej Francelj in res ni treba posebno napenjati možgan, da se najde, kje mu je Ivan podoben. — Poroka neveljavna. Pred- pustom se je oženil I. Janežič iz To-mišlja. Nevesta je iz Golega, tedaj iz druge fare; zatorej je moral ženin plačati dvakrat oklic in poroko. t-Jol-ski župnik g. Kunauer mu je zato ceremonijo računal samo nekaj krajcarjev. Ne tako tomišelJ8ki Knific, ki mu je zaračunal kakor vsakemu drugemu ženinu. Te dni pa sreča g. Knific očeta ml. Janežiča in mu pravi : „Poroka Vašega fanta je neveljavna" Ali morda zato, ker jo je dvakrat plačal? mu poseže ta v besedo. Ne. ne, pravi fajmošter Knific, zato je neveljavna, ker je fant mladoleten in se Vi niste podpisali, da ste zadovoljni. Moje zadovoljnosti tukaj ni treba, de nato oče; dosti je, če je fant zadovoljen. Priženite dve priči, ga zavrne jezno fajmošter, k meni v farovž, da se podpišete. Čez dva meseca pogodbe popravljati, je neveljavno, pravi stareji Janežič in odide. Doma pove mladima zakonskima, kaj so g. fajmošter glede njiju poroke povedali. Mlada žena se skoraj onesvesti. Ne preostaja mi drusega, pravi čez nekaj časa, kakor pobrati svoja kopita pa iti. Mladoletni Janežič pa na to veselo: „Vidiš sedaj, da sami g fajmošter priznajo, da si pri nas samo na poskušujo in da te smem do 24. leta vsak dan zapoditi, ako ne boš pridna in ubogljiva • Na to jok. Iz tega slutim, da bo še veliko bega in prepira v hiši Vsega pa je kriv seveda samo pozabljivi fajmošter. — Ogenj Pogorel je v Št. Vidu pri Prevojah kozolec Antona Oso-lina. Škode je 300 K Sodijo, da je zažgala zlobna roka. t — Kmetijsko predavanje. Jutri v nedeljo, dne 21. t m. ob 10. uri dopoldne, predava gospod mlekarski nadzornik J. Legvart na Selu pri Sledu o umni živinoreji in o zboljšanju planinskih pašnikov. Takšna predavanja so za Grorenjsko zelo važna, zatorej se vabijo posestniki iz tamošnje okolice, da se tega predavanja udeleže. — 25 kmetov je bežalo pred cigari V Glotni vasi pri Novem mestu je družba ciganov napravljala v gozdih mnogo škoda. 25 kmetov, ki so hoteli cigane odgnati, so se lotili oboroženi cigani ter jih poguah* v beg. Med cigani sta tudi brata Brajdič, ki jih išče sodišče. — Spomladanski vinski semenj V Krškem priredijo prve uui maja. — Društvo učiteljev in šol-skin prijateljev logaškega okraja bo imelo občni zbor dne 16. maja t. 1. ob 9. uri zjutraj v šoli na Tncu. — C rkniški ,,boksar1' pa resnica* S kazensko pravdo proti gdč. Dermeljevvi v Cerknici je cerkniški kaplan Lavrenčič slovesno pogorel, ker je bila obtoženka popolnoma oproščena vsega, česar jo je Lavrenčič obdolžil. Prinesli smo o vzklicni obravnavi kratko poročilo, na katero naj bi bil Lavrenčič lepo molčal. Mož pa ne more. V sobotnem rSlovencua je napisal dolgo klobaso brez konca in kraja in brez vsebine. Na vse plati se lovi ubogi „boksaru in šele proti koncu v par vrsticah pripoveduje, kakšna krivica se mu je zgodila, da ni mogel spraviti Der-meljeve gospodične v ječo. .Boksar" pravi, da vzklicni senat ne pozna razmer, posebno pa ne obtoženih (gosp. Kravanje in gdč. Dermeljeve), ^je pa sklenil, da zasliši še stariše Dermeljeve kot priči. Ti dve priči v bistvu (!) prav nič nista ugovarjali trditvam nepristranske priče g. Ja-kofeiča." Cerkniške razmere so bile po imenovani obravnavi vsakomur, kdor je zasledoval to obravnavo, docela znane in jasne : Kaplan Lav-renČic je hotel spraviti v zapor njemu neljube osebe. To sliko je dala obravnava in kdor ima to sliko, pozua cerkniške razmere. Lz trditve, da ne poznajo sodniki obtoženih, se pa svetlika neko sumničenje, posebno pa iz prihodnjega stavka o starših gdč. Dermeljeve. Naravnost laž je, da g. in gospa Dermelj v bistvu nista prav nič ugovarjala trditvam Jakofćičevim. G. in gospa Dermelj stav bistvu popolnoma ovrgla trditve Jakofčiča, katerega je moral sam senatni predsednik opozoriti, naj se ne lovi tako temintja. Nekako sumljivo je pa, če trdi Lavrenčič, da je JakofoiČ pm oral pričati v njegov prilogi kot nepristranski in vesten mož. Svojo sodbo o JakofČičevem postopanju smo iz rekli zadnjič in nimamo k njej prav nič pristavljati. Verno, da je hudo LavrenČiČu, da ni mogel spraviti v kazen sovražene gdc. Dermeljeve. Vse njegovo zavijanje po „ SI o vene uu mu nie ne pomaga : vzklicno sodišče je govorilo in to je spoznalo, da gdč. Dermelj eva po vseli dokazih ni razžalilaLavren-Č i č a in dajo je ta povsem neutemeljeno tožil, zatopa ima tudi nositi obilno stroškov. — Lep pridelek domače živino« reje* Gh Al. Domicelj iz Zagorja na Notranjskem je spital enoletnega prašiča „Jorkširca" na 230 kg in je dobil zanj 260 K. Pitan je bil s koruzo. — Samomor. Na gmaini nad Klenkom pri Št. Petru na Notranjskem so našli ustreljenega Ant. Bra-toža iz Pristave. Pred 14 leti si je v blaznosti odsekal roko, zdaj se je pa ustrelil. Izginil je že 17. marca, našli so ga pa šele 14. t. m. — Dve parni žargi so začeli zidati v Baču pri Knežaku. Eno v manjši meri zida g. Fran Drbančič , drugo v večjem obsegu pa g. Alojzij UrbanČiČ, ob iz Baca. — Uradniki južne železnice v Mariboru imajo jutri v nedeljo 21. t. m. ob 4. popoldne v kazinski dvorani shod, na katerem se bo razpravljalo in sklepalo o uspehih deputacije, ki je bila poslana h generalnemu ravnateljstvu. — Kvoto iono je do amrti pretepal v Dežnem pri Makolah 66-letni viničar Jernej Zor ko. — V trgovini je ustrelil kmetski fant Metor Pongrac kočarje-vega sina Ivana Lubeja iz Jurši- nec na Štajerskem, ko je ta 12 t. m. v tamošnji trgovini nakup o v al. Ustrelil ga je is samokresa odzadsj. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. — Posnemanja vreden živinorejec* Pri St. Jurju ob Južni želez niči na Stajeiskem je zredil gosp / l Jožef Žvegler vola na 950 kg in ga prodal za preh lOOO K, 20 tednov staro telico in 14 tednov starega junca pa za 500 K. — Utopil se je kmetski fant I v. Cvetko iz Zabovo pri Ptuju v Dravi. Vzrok bolezen na legarju. — Ponesrečil se je v roČinjskih senožetih na Goriškem neki ogljar s Trnovega Pri ogljaiskem delu ga je veja drevesa, katero je posekal, vrgla v prepad kakih BO m globoko. Ostal je na mestu mrtev. Star je 39 let in zapušča 8 nepreskrbljenih otrok. — Po nesreči ae (o netrelil v Fozani v Brdih na (ionskem 181etni Anton SimoniČ. Pred orožniki je skril puško v grm, da bi mu je ne konfiscirali. Po odhodu orožnikov jo je hotel potegniti iz grma in držal cev proti sebi. Puška se je sprožila in strel je šel fantu v prsi, da je na mestu izdihnil. — Električna železnica Metulji • Volosko - Opatija • Lovran, i ■ Opatije nam pišejo; Dosti se je že pisalo iu dosti se je že govorilo o ti železnici, a še vedno ne teče. Dela se na njej že leta in leta, in storilo se je že tudi vse, celo vozovi so tudi že tu, lepi, elegantni, elektrarna je zgrajena, koli za električno žico so tudi že skoraj po celi progi postavljeni ali vse kaže, da bomo čakali še leto dni, predem se bomo vozili po tej železnici. Prošnje za ekspropri-iranje preozke državne ceste skozi Volosko - Opatijo so bile predložene in so sedaj tudi že rešene. Kako so rešene, nam še n« znano ali opaža se že nekako premikanje raznih komisij po tej siromašni državni cesti, in soditi bi bilo nekako po vsem tem. da se bo počelo ekspropriirati na levo in desno. Pozivljejo se stranke k okraj -nemu glavarstvu v Volosko, dostavljajo se poedinim posestnikom pozivi itd. itd., ali po našem mnenju tega vsega ne bi bilo potreba, Če bi se država raje nekoliko za mošnjiček prijela in razširila na svoje stroške cesto, katera že leta in leta vpije po razširjenju. — Pristaniške zgradbe v Opa- •■ tiji. Končno so se vendar odloČili počasni „odločilniu krogi, da zgrade v Opatiji pomol, ki ga je lani razdejal vihar Delo bo z raznimi drugimi pristaniškimi deli dovršeno leta 1908 in bo stalo 200 000 K — Slovensko dramatično društvo v Trstu uprizori jutri, v ne-daljo, drugič v tej sezoni šaloigro „Pri belem konjičku*4, in sicer z g. Antonom VerovŠkom, režiserjem slovanskega gledališča v Ljubljani ko u gostom Tekom petih let, odkar to aruštvo obstoja, je to že 44. predstava, vsekakor dokaz vrlega napredovanja gledališke ideje v Trstu. — Dramatično društvo v Trstu priredi z gostovanjem članov slovenskega gledališča iz Ljubljane dve predstavi in sicer v soboto. 4 maja ^Haupt-manovo fElgo~ in nedeljo, 5. maja Štolbovo burko „Na letovišču** — v gledališki dvorani „Balkana. — Vsled udobnih razmer, ki vežejo obe društ\ i in prijateljskih odnoŠajev članov, bo igral gospod Jaka Stoka, režiser dramatičnega d u?tva v Trstu, iz posebne prijaznosti v igri rElgeu vlogo „Oriškea, — ;n najstarejši član ter igrale«• v Trstu gospod Grebene pa „ostirja4* v igri „Na letovišču". — Ti dve igri imeli sta najlepše uspehe v Gorici in zanimanje za to gostovanje v Ti slu je veliko. — Ljudske popoldanske predstave vršile se pa bodo v Trstu dne 5 maja nedeljo popoldne ob 4. uri pri Sv. Ivanu v „Narodnem domu" in v Rojanski čitalnici dne 9. maja na praznik popoldne ob 4. uri. Na mnogostransko željo uprizori se pri Sv. Ivanu komedija „2enski Otelou, ki je imela svoj Čas najlepši uspeh v Trstu z gospo Danilovo v glavni vlogi in katero si želi občinstvo videti po tako sijajnih nastopih v Zagrebu. Gospa Danilova je s svojim nastopom v Zagrebu premagala vse pomiselke glede slovenske umetnice in o nji so pisali vsi hrvatski listi brez izjeme naj simpatičnoj e ter vodstvo in uprava zagrebškega gledališča se ji v posebnem pismu zahvaljuje na umetniškem užitku, ki ga je nudilo njeno gostovanje. Gledališko društvo Markovič in Čitalnica na Roki je povabilo vse prve jugoslovanske igralke v goste. Nastopile bodo gospica Gusti Nigri-nova iz Belgrada, gospa Ružička Stroži iz Zagreba in gospa Danilova. Rojanska čitalnica v Trstu preloži svojo nameravano predstavo dne 9. maja in vabi slovenske umetnike v goste v nove gledališke prostore kon-sumnega društva „Rojan" in da svojo medglasbo na razpolago. Predstavljala se bo veseloigra nGospa, ki je bila v Parizu". — Štrajk cestnik pometačev imajo na Reki, ker pometači vkljub ponovni prošnji ne dobe zvišane plače. — Sta netrelil očeta, v Nego- slavcu na Hrvatskem je ustrelil Nedelj ko N a r a n d j i č očeta Marka, ker mu ta ni pustil p o pij a ti za svoj denar. — Samrt v eluaui. Ko sta oroi- nika Matij eviČ in StoiČ v ZupiČu na Hrvatskem lovila nevarnega tatu Štefana Hrestovskega, ustrelil je ta na MatijeviČa in ga tako nevarno sadel, da je na mestu izdihnil. Sti-ič je nato morilca, ki ga je obsul s streli, ustrelil. — Za seno ae je potegovai. Včeraj popoldne je prišel v policijsko stražnico na Poljanski cesti zidar Fr. Habič ter se začel prepirati s stražnikom, zakaj se ne pusti, da bi njegova žena smela voziti po hodniku. Ker ga je mož imel toliko pod kapo, da ae ni dal pomiriti in tudi ni hotel oditi, so ga morali dejati prespat mačka. — Aretovana sta bila včeraj hlapec Fran Galjot in delavec Josip Kamnar, ker sta ukradla mesarju g. Karlu Stucklerju v Metelkovih ulicah št. 4 50 K vredno ponikljano konjsko opravo ter jo potem prodala v neki gostilni za 6 K. Oelavsfe«) gibanja. Včeraj .-»e je odpeli a«o z južnega kolodvora v Ameriko 50 Hrvatov in Slovencev, na Ogrsko in Spodnje Avstrijsko je šlo 160 Lahov, v Ljubljani jih je pa ostalo 40. — Izgubil je g. Anton Čop zlat poročni prstan - „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor"* (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Jutri zvečer se vrši v hotelu „Lloydu (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur11. V službo se sprejmejo: 3 poslovodji, 2 knjigo vodja in korespondenta, 2 konto-rista, 7 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja, L2 prodajalki, "2 učenca. — Službe iščejo: 3 knjigovodji m korespondenti, 3 kontoristi, 12 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki Špecerijske stroke, 2 pomočnika manuiakturne stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 12 kontori-stinj, 3 blagajni čarke, 5 prodaja'k. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. — Delovanje mostno posredovalnice za delo in stanovanja. Mestui trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 12. do 18. aprila je dela iskalo 17 moških in 43 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 25 moškim in 44 ženskim uslužbencem. — V 43 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 18. aprila je došlo S70 delojemalcev in 961 delodajalcev. V 539 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 3 strojui ključavničarji, 1 krojač. 9 vrtnarja, 2 vrtna delavca, 2 hotelski slugi, 7 trgovskih slug, 3 kočijaži, 10 konjskih hlapoev. 2 delavca, 3 kmetski hlapci za kmetsko delo, 1 fotografski vajenec. Ženske: 2 šivilji, 2 prodajalki za kondito ■ rijo, 2 prodajalki začetnici, 6 natakaric, 2 gostilniški kuharici, IG gostilniških deklic, 1 orožniška kuharica, 4 sobarice, 5 kuharic, 13 deklic za vsako delo, 9 deklic k otrokom, 4 postrežnice, 7 dekel za kmetsko delo. — Dela iščejo: moški: 1 knjigovodja, 2 skladiščnika, 2 pisarja, 1 graščinski sluga, več pisarniških slug, 1 majar; ženske: 1 kuhinjska blagajničarka za kolodvorsko restavracijo, več prodajalk raznih strok, 1 trafikantinja, 2 orožniški kuharici in razni drugi posli. — Oddati je razna stanovanja in več meblo-vanih mesečnih sob. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. * Najnovejše novico. — l > i- jaški štrajk. Na medicinski fakulteti krakovskega vseučilišča so začeli štrajkati slušatelji zaradi nezadostnih prostorov. — Strahovit vihar je razsajal na nemškem otoku Ululsi v Afriki. Izmed 800 prebivalcev jih je ubitih 230. — Za japoskega delegata na mirovni konferenci v Haagu je izbran prvi tajnik državnega sveta Cuzuki. — Bivši predsednik avstrijskega parlamenta grof Vet ter napravi dne 26. t. m. Še ostale izpite iz medicine. — Obsojena južna železnica. Trgovinsko sodišče je obsodilo Južno železnico, da mora plačati trgovskemu potniku Soukupu, ki je bil pri železniški nesreči v Juden-dorfa ranjen, 4700 K za bolečine in 60 K mesečne rente. — Poveljnik bosansko-Lercogo vskejja oroŽniŠtva generalni major pl. A p p e 1 je imenovan sa poveljnika 7. gorske brigade. — Bolgarski in srbski p r o fesorji prirede o Binkoštih skupni izlet v Zagreb. — Za S t ros ama V er j e v spomenik je darovala prva hrvatska hranilnica v Zagrebu 10.000 K. — Razstava zbirk poštnih znamk bo v Zagrebu od 1—8 septembra. * Vo|ne moči Avetrije in Italije. V predzadnjem zvezku revije „Oestr. Rundschau* je priobčen zanimiv članek o vojnih močeh Avstrije in Italije. Temu članku povzemamo sledeče zanimive podatke. Danes mejita dva avstrijska armad na kora na italijansko mejo in sicer 3 (Štajersko, Koroško, Kranjsko, Istra, in 14 'Tirolsko, Predarlsko, Solnograško, Gornje Avstrijsko) s sledečimi močmi: 3 kor 31 bataljonov (in 12 domobranstva), 12 eskadronov, 18 baterij, 14. kor 27 bataljonov (in 13 domobranstva;. 15 eskadronov, 13 baterij. Tudi Italijani so imeli Še do pred kratkim samo 2 armadna kora ob avstrijski meji. V drugi polovici lanskega leta so pa postavili se enega, tako da meji na na Avstrijo 3 (Milan, meji na za-hodnjo stran Tirolske; z 28 bataljoni, 22 eskadroni, 20 baterijami, 5 (Ve-rona, meji na vzhodno stran Tirolske in del Koroškej 33 bataljonov, 18 eskaironov, 21 baterij. 6 (Bolonja, meji na del Koroške in Istro i 27 bataljonov, 12 eskadronov, 15 baterij. Za dovaženje vojaštva proti italijanski meji je Avstrija mnogo na boljšem od Italije. V ta namen ima 7 železniških prog, med temi dvojno-tirno Južno železnico tudi proga Iuomost-Bolcan bo dvojnotirnai, do-Čim imajo Italijani v beneško provinco dovoz le po 3 enotirnih železnicah ; ako bi bil dohod italijanskih čet proti naši meji bolj proti zahodu, so za Italijane šanse v tem oziru ugodnejše. Glede utrdb se Avstriji ni ravno bati napada Italije. One na južnem Tirolskem so prelvem defenzivnega značaja, one v Pusterski dolini v bližini Toblacha imajo namen braniti jako važno rokadno črto ob meji. utrdbe na Koroškem pa zapirajo dohode po dolinah Fella in gornje Soče in omogučujejo ofenzivo tudi s te strani Italijani imajo močne utrdbe v gorovju proti Koroški in vzhodni Tirolski. Te utrdbe imajo namen varovati od zadaj in na strani armado pri njenem delu. Kakor se kaže, na meravajo Italijani okrepiti svoje utrdbe v Benetkah in napraviti velikanski zavarovan tabor pri Mestre. Uresničitev tega zadnjega namena bi stala približno 100 milijonov in bi bila za avstrijsko ofenzivo prota A4»Ži jako nepripravna. | Sodi se. da bi italijanske čete prišle na avstrijska tla med Adižo in Piave ali pa c«lo za Adižo.) Vojne moČi Avstrije na kopnem obsegajo: 678 bataljonov, 352 eskadronov, 254 baterij (a 1088 vpre-ženimi topovi-, kar da 400.000 mož ali 0 84",, vsega prebivalstva Italijanske vojne moči na kopnem Da so: 346 bataljonov, 144 eskadronov, 210 baterij iz852 vpreženimi topovi), kar da 250.000 mož ali 08" # vsega prebivalstva države. Za časa vojne postavi Avstrija na bojišče: 678 bataljonov z okroglo 680 000 možmi, 352 eskadronov s 55.000 jezdeci in 274 baterij s 1900 topovi. Italija pa 548 bataljonov z okroglo 550.000 možmi, 177 eskadronov i 21000 jezdeci in 288 baterij s 1720 topovi. Največja vojna moč Avstrije bi znašala: vojska 900 000 mož, avstr. domobranstvo 160.000 mož, ogrsko domobranstvo 160 000 mož, nadom r«zerva 500 000 mož, črnovojništvo 2,000 000 mož, skupaj 3,720 000 mož ali 8*/« prebivalstva Italija bi postavila: vojska 735 000 mož, mobilna milica 310.000 mož, teritorijalna milica 3,500.000 mož, skupaj 4 345 000 mož ali 10" m vsega prebivalstva. Vojne potrebščine znašajo v Avstriji za vojsko (z obema domobranstvomai 392,000 000 K za vojno mornarico 31,000 000 K, skupaj 423,000 000 K, v Italiji pa: za vojsko 275 500.000 K, za vojno mornarico 127,500.000 K, skupaj 396,000,000 K. Iz zadnjih številk je razvidno, da ima Italija ostro orožje \ roki in to je njeno brodovje. Njene ladje nad-kriljujejo avstrijske po velikosti, po veličini težkih topov in glede podvodnih čolnov. Italija ima bojnih ladij 17 i Avstrija 9), oklopuih križark 6 (Avstr. 3), križark 14 (Avstr. 5), torpedovk 28 (Avstr. 11), torpedoih Čolnov 139 (Avstr. 58), podmorskih Čolnov 6 (Avstr. nobenega); razen tega gradi Italija še eno bojno ladj j in 4 oklopne križarke. Avstrija ima samo oklopnih obrežnih branilcev več od Italije namreč 5, Italija pa le a, dočim je 8 razdiraloev torpednih čolnov in 18 torpednih čolnov proti 9 oziroma 10 italijanskim V delu Kar se tiče bojnih luk, je Italija mnogo na slabšem od Avstrije, kajti niti Jakin niti Benetke nista izvrstni bojni Inki, Avstrija pa ima bojni luki v Pulju, Kotoru, v Sebe-niku se pa še namerava taka zgraditi. Avstrija nadkriljuje Italijo na kopnem pred vsem glede kvalitete svojit čet, pri kavaleriji pa glede kvalifete in kvantitete: 36 polkov s 352 eskadroni stoji nasproti 24 polkom s 144 eskadroni. Vendar se ne sme pozabit', da za konjenico gornjeitalski tereu ni ugoden Na podlagi t«h številk in podatkov ter še n*»kaj drugega materijala, h kateremu spada zlasti reorganizacija oziroma poinnožitev avstrijskega topništva je prišel pisatelj do prepričanja, da v bližuji prihodnjosti vuljub vsem „vznemirljivim14 poročilom ni pričakovati, da bi se vnela vojna med Avstrijo in Italijo, ker nobena izmed njih ni dosti oborožena zanjo. "MtniStrOV fclObUh. Bivši pruski minister pt. S c hu c k m a n n in sloveči kipar S c h a d o v sta zahajala v skupno Čitalnico. Schadov je navadno rano odšel, dočim je ostal minister, dokler niso ugasnili luči. Ves čas ga je čakal voz pred Čitalnico, v katerem seje odpeljal domov. Neki večer pa pri odhodu ne najde v predsobi svojega klobuka teinuč tuj, popolnoma nov klobuk. Drugo jutro je še ležal, ko je prinesel Schadovega sluga njegov stari klobuk ter prosil za zamenjenega. V čitalnici je zvečer pojasnil Schadov ministru, zaksj mu je zamenjal klobuk. Pravil je: „Včeraj sem si ravno bil kupi! nov klobuk. Ko sem hotel zvečer oditi, je močuo deževalo, in ker si ne bi rad pokvaril svojega novega klobuka, pustil sem ga vam, ki se itak vozite, a vaše stare pokveke pa itak ni škoda, ako jo namoči dež u * Ameriške ustanove. Zadnje dve leti so večkratni ameriški milijonarji darovali za dobrodelue namene 170.910.000 K. Prvo mesto med dobrotniki zavzema še vedno Rockefeller, ki je daroval 87 milijonov, potemtakem nad polovico. Na drugem mestu je Carnegie z 49 milijoni. Verkes je prispeval 16 8 mil., Jerkes pa 7 56 milijonov. Nad polovioo podarjenih milijonov je namenjenih za ustanovitev in razširjenje šol iu za zdrževanje vseučilišča. * Sprejem v c. kr. mornarično akademijo na Reki. Prihodnje šolsko leto, ki se začne 16 septembra, bo sprejetih v 1. letnik imenovane akademije 35 gojencev, med temi jih dobi nekaj prosta in napol prosta mesta. Do takih mest imajo pravico sinovi častnikov, vojaških in državnih uradnikov ; ostali plačajo na leto 1600 kron v dveh obrokih. Prosilci morajo biti 14, a ne nad 16 let stari ter dokazati, da so dovršili povoljuo štiri razrede srednje šole. Prošnje je vla--gati do 31. julija. Pogoje o sprejemu pošilja na zahtevo vojuo ministrstvo in poveljnižtv.) zavoda. * Prineezinja pesnica. Belgijska princez.nja Eiizaueta. žena bodočega belgijskega kralja princa Alberta, je nastopila kot dramatska pisateljica. Nedavno se igrali v Bru-selju njeno dramo ^Romunda^ iz prazgodovinske dobe Igra se je izborno obnesla. * Električno drevo. V Ameriki je vse mogoče, a kar ni mogoče, si Amerikanci kratkomalo izmislijo ter natvezijo potem Evropejcem za resnico. Tako poročajo iz Amerike, da je v Nikaragvi drevo, ki je polno elektrike Ako se ga dotakne z golo roko. obČuri se električni udarec kakor od galvanske ba terije. Na magnetno iglo deluje že iz dalje ve šestih metrov. * Iz zdravniških krogov posneli smo zanimivo novost, katera se vrši okrog tega, da pride vživanje zrnate kave iz mode. Akoravno prekomorska zrnata kava ne bo še izginila v najkrajšem času popolnoma, bo vendar uživanje iste, enkrat tako priljubljene pijače, zelo malenkostno da bi pa ostalo brez nadomestila to tudi ni mogoče! Ali naj pa našo jutranjo kavo popolnoma opustimo? Ne! Namesto zrnate kave, katere strupeni korlein tako uničujoče deluje na naše živce, našle so naše dobre in skrbne gospodinje v Vvdrovej žitni kavi zdravo in prijetno učinkujoče nadomestilo, katero se tudi pri vsakem gospodinjstvu hitro udomači. Ta izdelek pripravljeu iz ljubljenega zrna, katero nam daje vsakdanji kruh, je po svojem, tako prijetno grenkem okusu, ki je zrnati kavi tako močno podoben povsem pravo in popolno nadomestilo zrnate kave. Ako torej našim cenjenim gospodinjam, kat-re imajo zdravje cele družine na vesti, Vy-drovo žitno kavo uajtopleje priporočamo, storimo le ljudsko dolžnost. Vzorec tega izvrstnega in občudovanja vrednega izdelka, pošilja Vjdrova tovarna hranil. Praga VIII. na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Izpred sodBfiL Kaaeuake obravnave pred detel-niza asaliieea. Puški ata mu kili vieft. Fran F r i Š k o v o, posest, sin is Mengša, se je splazil pri slamnati strehi če-benjaka Tomaža Ogrinovav Pri- stavi in mu odnesel dve tam spravljeni lovski puški, katere mujeOgrin svoj oas pokazal, in se mu je slasti enocevka tako dopadla, da jo je hotel Friškovc kupiti od njega. Pri hišni preiskavi so našli orožniki oevi skrite pod domačo streho. Priškovec je bil obsojen na štiri mesece težke ječe. Shod narotfnonaprednKh£uolilceu __v ..Mestnem domu". Opozarjamo na shod narodno-naprednih volilcev, ki bo jutri dopoldne ob desetih v „Mest-nem domu*, ter poživljamo somišljenike, naj se v Čim največjem številu udeleže tega shoda. Na tem shodu bosta govorila narodnonapredni kandidat za mesto Ljubljano g. župan Ivan Hribar in dež. poslanec gosp. dr. Ivan Tavčar, ki bosta odgovarjala na podle napade klerikalnega voditelja dr. Iv. Šuster-šiča. Narodnonapredni v o-1 i 1 c i, pridite v polnem Številu na ta shod, pokažite, da ste zavedni možje, ki niste dostopni klerikalnemu natolcevanju! Telefonsku m brzojavna porodna. Dunaj 20. aprila. Na vseučilišču so bila danes velike demonstracije nemških nacijonaicev proti klerikalcem. Dunaj 20 aprila Ob polu eni uri so poskusili klerikalni dijaki vstopiti v vseučilišče. Nemški na* •cijonalci so jih pretepli in segnali. V tem boju je bil* estrada porušena. Praga 20. oktobra. V Planu je davi umrl bivši državni posla nec dr Emanuel Dyk. Rojen je bil 1 1852 ; v državni zbor je prišel 1 1891. Praga 20. aprila. Za danes napovedana vojaška parada pred cesarjem je morala izostati, ker je zapadel sneg. Budimpešta 20 aprila Drava je pri Oseku preplavila več vasi. Promet med Bjs. Brodom in Sarajevom je ustavljen. Petrograd 20. aprJa. V Ti-flisu je policija našla zbira Išče zarotnikov ter tamkaj dobila dva najst popolnoma pripravljenih bomb Moskva 20. aprila. V nekem hctelu so teroristi napadli zastap-nika neke firme, ga smrtno ranili in nm vzeli 15 000 rubljev. potem pa utekli. Narodovo zdravilo. o.a.->.o se eme imeui. vat- boiw uteftujoče, mišice in živce krep-£ujo£e, kot mamilo dobro znano „Moilovc fraim»*ko žganje in sol1*, katero se splošno in cispe&ro porablja pri trganju po udih in pri arugib nasledkih preblajenja. Cena steklenici K 1-90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLii#, c. in kr. dvorni aalagaielj na DDNAJ1, Tuch-iauben 9 V zalegah po de2e»i je izrecno zahtevati MOLi*-*w preparat, za?r.amovan ?. varat v t; oo znamkn in podpss.;;. 2 16—6 Zahtevajte ilnstrovan cenik podjetja za žarnice „Ideal" Bogo Pollak JAJ,Vl.Waltasse3l. Cena, lepa svetloba brez inštalacije in ne v a no-tj Poraba l*/4 kr. na aro. 3911 26 Oblastven varovan«! tCH DIEM AlltinechterBaltaa 129-16 Vsako ponarejanje kaznive! Edino pristen je Thierryjev balzam z zeleno varstveno znamko z nuno VI m .tj l^i h al i ti dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim zaklopom K 5-—. Thierrrjevo centifolijske nabilo aa vse, ie tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. S lončka ft* » Hit. Pošilja se samo po povzetjn ali denar naprej. Te dve domaći zdravili ste kot ssMJboljftl spletno zuanl In NlMronl-atni. Naslavlja naj se na lekarnarja A. TiJifrv v Pregradi pri flofiitti Slitlii. Zalog« po skoro vaeh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem sastonj In poštnine prosto. FRANC JOZEFOVA Izvrstno odvajalno sredstvo. Pri otročjih boleznih potrebujejo se cesto kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na katero rad« zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnih, k r vici, otekanji žlez i. t. d, ravno tako pri katerih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnic Ldschner-ja monografija o Gieashrib-Slatini.) * 54—2 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju m Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih treovinah. Ravnokar je izšel l. del zgodovinske pouestl duelj l^ron. Ponatis iz »Slovenskega Naroda". Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko io tnršsim cesarstvom, v katerih bojih so igrati veliko vlogo piratje, ki so strahovati mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgo dovinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski. Cena 1 K, po pošti 10 vin. več. Na prodaj ima delo L. Schrontner v Ljubljani. Proti zobobolu in gnilooi zoo izborno deluje dobro znana antiseptična Meluaine ustna in zobna voda ki utreti dlesno in odatraiijaj« neprijetno sapo is uet. ft Mteltlent«-* » navodom S HL. BI gorodnemu gospodu IVI« L<*vt*tlltu, lekarnarju v Ljubljani. Vaaa izborna Melnsine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je ne prek o siji v pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam. Obenem pa prosim, pošljite 5e 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo te. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold aangi. mestni tajnik. Metlika, 94. aprila 1906. Dei lekarna Mil Liuteka r LJubljani, Risljm cisti ft 1 ivf dovograjenega Fran Jo«e!ovoga m bil. mosta- 13—16 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Ivanka Švigelj v Cerknici K 12 20 dobila pri večkratnem nabiranju. — Gospod Milko Cerne v Gradcu, K IU — , nabral „Gra-8ki Sokol*. — Gospa Apolonija Vernic v Ljubljani, K 2'-. — Gospod Jos. Zidar v Ljn-bijani K 10' — , mesto venca na krsto gospoda Ignacija Tom&iča na Vrhniki. — Skupaj 34 K 2u vin — Lepa hvala! — Živeli! Za Gregorčičev spomenik: Si. pevski klub „Zagorje- v Zagorju ob Savi, K 3S* — Srčna hvala! — Svoto smo plodonosno naložili. Umrli so v Ljubljani. Dne 17. aprila: Marija Terdina, posestni-kova žena, f.3 let, Slomškove ulice 21. Melan-cholia, De mijo degeneratio coidis. V deželni bolnici: Dne 14. aprila: Jakob akraba, delavec, 52 let Jetika. Dne 16. aprila: Helena Karnioar, dekla, 63 let. Pljučnica — Ivan Žerjav, posestnik, 65 let Hernia incarcerata. Meteorologltoo poročilo. VtŠlna nad morjem 06*1 Sradnjl mračni tla* 7M'0 MA. Gas *2? S6" ! baro- E w •J2 I metra | B vm|W v mm Vetrovi Nebo 18 19 0. 7. aj. i. pop 723 1 7U3 8 7*6 8 93 84 12 8 si. jag si. jug al. vaj vab oblačno oblačno oblačno £0 9. sv. ! 730 3 6*0 7. si. t. pop. 733 8 7311 85 104 ■1. jvah. del. obla«. breavetmopo,. oblač. ar. vabjva. pol. oblač. pred včeraj inja in včeraflnja teavpe-8*0« ia 91*; norm.: 10*2« m 10 4« Padavina v M ■rak 00 aa is 0 0 m. Borzna poročila »Kreditna banka v Ljubl|aniM. Uradni karal dna. boraa 20 aprila 1907. ti:* Z&OL v er * £ ^-«avw t*, »viti. kronska alata K posolila ost. Kranjske I V. potepi« masta Spljet ¥k% • • Zadar bos -herc. teloaaisko posojilo 1*02 . . * r% tolke «st. sanka k. e. Pli . . - t aast pisma gal. det. aipotečnt banke . . piat. kost. k. •. a 10* L pr...... sast pisma aranilnlcc. . tast. pisma ogr. dei. hranilnice . . bZ*t. oal. ogr. lokalnih is-Itinic d. ar. • , f,% otol. češke in*, banke te. »rlor. rok. ftolos. Trst-Poreč...... v% prior, dolenjskrh Sol. prior. ja*, isl- «iip. »/»Vi f*vv. avstr. po«, aa šot p. e. fcračk« od L 18tid«f, . . . . od l. 1«M .... B tfatfcc...... som, kred. i. omist^e * wskt*)Mp. banke . . srbskt a hm. 10»*— fcurtk*...... $«stt!ka ato4sm . . . Sredim? . ... homoske » . • . ^akovske a ... Lfiibljaitsk« m ... 'lv«*r. rdoč. kriaa . ... Sff- a • 9 • • • Sudolfov« m ... &a!cbur£ke m . • * Ou?*aiake k«m. a , . . DclaSan. Vtne železnice . . . • . državne ielozak«. . . . ^vstr-ogrske aanaoo dom.. 4vstr. kredkn« feaake . . ^Ivnostensltt • . • fremogokop v MoaSu klpinske mantao .... Kike iel. HmL ar. ... fetaia-Murftsjri..... frt>9vofjat» pes«. dra^H tvstr orotmo tvmv. elnssma> miki Silil i aia« 96 56 i 98 76 100 — i 10G20 9670 9990 11726 117 45 9440 94 60 112 iS 112*66 98*60 U9 30 1O4-50 10160 9986 100-86 99-65 10065 9976 100*76 9910 9960 100 05 101-C6 106*90 10690 100 — 101 — 100 — 100-60 100 — 100 30 100-- 100 20 100*— 101— 99 90 98*76 99 76 304*65 30665 100 75 100*7b 15085 1628) 258 — 264 — 148 60 160 50 270 50 280 50 280 - 290 — 248- 268 — 96- - 106 — 188 76 189 75 2160 2360 487 - 447 — 80 — 90 90 — 96 - 69- 67*— 46 - 48- 87-40 2940 65 - Tl- 18 — lS— 481 — 491 - 136 — 136 — 672 75 673 75 1773 — 178 i- (^62 76 663*? 6 77b — 776 - 2«2 tU 243 60 726 — 730 — 603 — 604 — 2676- J685 — 649 63 5bn-60 264 — 272 — 54 v — 548 51 142 — 144 — I2-.H6 11*40 19 13 1915 2348 2356 24 05 it> i3 117-65 117 86 96*40 9.V60 261 252 4*84 Ž^tne oana v 8udimpa£ti. Dne 20. aprila 1907. Tel-taira. Fienica aa april . . . aa 60 K 8 39 n a oktober . n 60 „ t- 8*45 t» april . . . m & I m 6 70 Soruza a maj . . 6 46 it juUJ . . • * w s „ 5-^4 Ovos m april , . . 50 . 7-69 6 višje. Zahvala. Za mnogoštevilne dokase srčnega Ročutja povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda Ignacija Tomšiča in za mnogobrojno in tolažilno spremstvo k večnemu počitku vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-srčna zahvala. Iskreno se zahvaljujemo gg. pevcem za milo in genliivo petje, si. Čitalnici, požarni bramr.i, strojarskemu in rokodelskemu društvu ter darovalcem prekrasnih vencev. I3n7 Na Vrhniki, 20. aprila 1907. Žalujoča rodbina Tomšičeva. Zahvala« Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti naše ljubljene, nepozabne soproge, matere, hčere i. t d gospe 1343 Fronlce Rihar roj. Gostita kakor tudi vsem udeležencem ' od blizu fn daleč za obilo spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se prisrčno zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev, slavnemu gasilnemu društvu v Gornjem Logatcu za častno stražo in spremstvo k pogrebu ter častit, gospodom pevcem za prekrasno v srce segajoče petje. Vsem skupaj in vsakemu posebej: srčna hvala! Gor. Logatec, 19. aprila 1907. Rodbino Rlkor. „SLOVENSKI NAROD« m prodaj« v po#amoznlh Izvodih po IO vin. v alede6lh tmfikah: LJubljana: Bizjak L Vodmat, Bohoričeve ulice št 10. Blatnik L, Stari trg St. 12 Blai M.f Dunajska ceeta St 14 Dolenc Jerica. Prešernove ul 52 Dolenc F., Kolodvorske ui. št. 26 Elsner M.9 Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H.. Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja Guštin Lina, Šelenburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A.f sv. Petra cesta št 14. Kleinstein J.f Jurčičev trg št. 3. Kotir Julija. Hilserjeve ulice št 12 Kristan Iv.. Resljeva cesta 24. Kustrin A.. Breg st. 6. Kular J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A.. Sodnijske ulice št. 4 Pichler l.f Kongresni trg št. 3. Sever M.t Gosposke ulice št. 12. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4. Sušnik J.f Rimska cesta št 18. Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. i. Tenente R.f Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št 36. U še nični k Fr. Židovske ul. št. 1. Velkovrh A.f Sv. Jakoba trg 8. VVeinert H.f južni kolodvor. Šiška: Franzot M., Spodnja Šiška na kolodvoru. Kotnik J.f trgovec v Šiški Kamnik: Ažm*n Marija, trafika Škof j« Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na (jlavnem trgu št 34 Kranj; Florian Kari, knjigotržec Radovljica: Homan Oton, trgovec Lesoa (v buietu na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Blod: Pretnar Ivan, trgovec Javornik (Gorenjsko): Zord Leopold, trgovec Hrušica (Goronjsko) : Podpac Štefan. Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec Jesenice: Meaar J., posest in gostilničar Schvvarz Julija, kolodvoru. Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec Nove mesto: Kos Josip, knjigovez. Bostanj pri Radni: Dermelj Alojzij, posestnik in trafikant Krško: Stanzer Henrik! trgovec Raka pri Krškem : Varšek Ivan, trgovec Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenci Logateo: Rus Jos., trgovec črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec Cerknica : Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Ka olina, trafikantinja Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31 Star it rg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec Postojna : Marinšek Jakob, prodajalec Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant Komen pri Nsbrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvoru. Celje: Miklauc Marija, trafika v WN> rodnem domnu Zvezna trgovina. Celovec. Sovva Josip, ćasepisni mro Gorica: Bajt J., ulica Campo Satto št 43 Gabršek A., knjigo tržni ca Hovanski Ivan, Via Corno št. 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G Verdi št 21. Ma rek J., t 'bakarna, drž kolodver. Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Nabrežina: Na kolodvoru Divača : Na kolodvoru. Trst: Grammaticopulo Aristide, Pi- azza Barnera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca serma št 1. Može Karolina, ulica Miramara št 1 Stanič Št., ulica Molin piecolo št 3 Opatija: Tomašič Anton, trafikant. Vilic Ivana, trgovka. Pulj: Feik Antonija, Via Barbacani štev. 17. Reka: Sikič Gjuraj, trgovec, via An drassv št. 7 Trbojevič Gjuraj, Vis, del Molo Dunaj: Hočevar Helena, trafikantinja, VUl. Alserstrasse št. 9. Od mrčesa onesnažena in zanemarjena stanovanj sl pohištvo, posoda, domače živali, vrtne in cvet lične naprave se popolnoma očistijo Fichteninom S6—7 (pat ia obL zavar. inlelč|e milo). Edini pomoček za zanesljivo In odločno uničenje vsakršnih mrčeaov in z a tretje njih zalege. Dobiva se povsod. Kos stane 30 vinarjev. Osredaja prodajalaa piaaraa za jlvatre-Ogrsko: Staral £belf Opava. Tipti pil boljša moč, zmoten Šelezninake in Špecerijske stroke, ter vešč slovenskega in nemškega jezika, M sprejme pO* pnv ugodnimi pego)!. 1344-1 Ponudbe naj se pošiljajo na opravu. „Slov. Naroda". .Mirni idol4 prosi za odgovor ! 1355 Lepa nova hiša 8 prostornim vrtom je naprodaj v krasni Savinjski dolini na Štajerskem. Leži 5 minnt oddaljena od postaje. Natančneje se poizve v Ljubljani, Elizabetna cesta štev. 8, I. nadstropje od 11. do 2. 1342—1 Jtonouonje 8 3 sobami (ena s posebnim vbodom), z vsemi potrebnimi pritiklinami in posebno kletjo, oziroma tudi delom vrta, se za avgustov termin poceui odda v novi hiši v Hir s ki h ulicah št. 27 pri Sv. Petni. 1345 -1 Poizve se pri učitelju Jegliču, Pred Prulami 23. rili! z mešanim blagom, tvz iMO let stara, na najbolj frekventnem prostor« v Maribora, v dobrem stanja, sila dobro idoča, s stalnim, dobrim obiskom se hitro zavoro smrti v dražim proda iz proste roke. risma se prosijo ped „Dobra trgovina1' poste restante Maribor, »lavna pošta. 1366 — 1 trgovci. Gospića je /3 dobre hiše, izobražena in lepega vedenja, rjvejf-bana treh jeji/(ov. Jmela bode lepo pohištvo in nef^aj premoženja. Ponudbe naj je pošiljajo do /. maja na upravništvo ,,$lov. Naroda'-pod šifro „3 O O J(e l a''. 1333 - 1 Vabilo plesni veselici katera se vrši v nedot]o9 dne 21. aprila v gostilni Predoultevl na Seln (nove hiše). — Pttop prost. =======— Za dobro jed m pijačo je preskrbljeno. Za obilni obisk se priporoča 1353 goatilničarka. V Postoini se proda zaradi smrti lastnika na glavnem trgu v kateri se nahaja že nad 60 let dobro idoča trgovino. Dotične ponudbe naj se pošljem do 19« maja t. L M H. Janešič-Oreeek ▼ Postojati hi*, št. 70. 18C4 1 Glede na „Poslano* v ^Slovenskem Naroda44 » dne 3. t. m. g. L. Grunfelda, ki je bil svojeeasno akviziter pri glavnem Kantonu c. kr. pri v. občne zavarovalnice „Assicurazioni Generali44 v Ljubljani, sedaj pa deluje za konkurenčne zavode, — je centralno ravnateljstvo v Trstu izdalo naslednjo _ izjavo: Trat, dne 18. aprila 1907. Gospod J. Hm Roger mL ravnatelj glavnega zastopa za Kranjsko v Ljubljani. Na Vase poročilo o napadih na Vašo osebo v ^Slovenskem Narodu44 z dne 3. t. ni izjavljamo Vam radovoljno, da smo to zadevo preiskovali in se prepričali, da ni nikakega povoda postopati proti Vara, ter da nase zaupanje do Vas po teh napadih ni prav nič omajano. Velespostovanjem Za c. kr. priv. Assicurazioni Generali: generalni tajnik pl. Richetti I. r. 1346— 1 Na Staram tram it 13 ▼ LJubljani se v 1. nadstropju odda za majnik lepo stanovanje iz 3 sob in 2 kabinetov z vso pr tiklino. Vprašanja ravnotam v II. nadstr. ;348 gostilna ao odda za majev termin. Ketiek tuje se na dobro Rubanco s kavči o Ponudbe pod „A. B. 42" upravn. .Slov. Naroda Da 1342 1 Metati botel „Llord". Jutu, dne Zl. aprila 1901 koncert Društvene godbe za člane. Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob 1 *8. uri zvečer. K m no grb roj nem n obisku vabi Gospodična iznoena za poučevanje klavirja, vešča slovenskega, nemškega in laškega jezika, želi vstopiti v kako dobro rodbino. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti. A. m. Gorica, poete reatante. 1352 1 Razne prevode iz nemščine v slovenščino cirkalarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno izvežban uradnik v tej stroki. Naslov v upravuištvu „Slov Naroda-4. 1347 Karel Tanaoa, restavrater. i l! Resno ženitno = ponudba. Vdovec, 47 let star, z dvema odraalima otrokoma, popolnoma soliden in trezen, v definitivni »tužbi x nad 1600 kronami dohodkov, išče tem potom v zakon mirno, varčno in Čistost ljnbeČo gospodično aii vdovo brez otrok, staro 35 do 40 let. ih32 Pouuribe pod šitro f|H. R.", poštno ležeče LJubljana. Na orezimne ponudbe se ne ozira. 3 a sprejme PETER KERŠIČ, tvornica za vozove v Spodnji Šiški pri Ljubljani. ttXatu»S k spadajoćim obrtom ae spremeio a pogojem dnevne plaća 1 krone. UCenCI v taso nčenja ae plača isboljaa. \3t>\ i is. Za zgradbo kopnite z vsebino 100 m3 v vasi Jakovca, politični okni Postoma, na 6000 K proratunlena dela In dobave se bodo oddale potom lavne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponndbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predloie do L majniba 12. TO Opoldne podpisauemu občinskemu uradu Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolkom za 1 krono, doposlati je zapečatene z nadpisom Ponudba M prOVSOtJO gradbo kapnlOO V js-kovdH Ponndbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri pozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot vadij ie 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Podpisani občinski nrad si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede oa višino ponudbne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Oddaji ima končno pritrditi deielni odbor. Načrti, proračun in stavbni pognji so na ogled v občinski pisarni občine Vrabce. Občinski urad v Vrabčah, dne 18. aprila 1907. 1849-1 framo Soratm, lupan. Hisa št. 15Z v Roiai dolini pri Ljubljani se proda P0d rOkO. 1337-1 Več pove lastnik hiše tam. Kuharica išče alnibe za samostojno gospodinjstvo, pa tndi h kaki mirni družini brez otrok. 1336—1 Ponudbe pod „kuharica11 na upravn. „Slov. Naroda". Sprejme ao takoj ali posnele zmožen vsakega dela. 1299 4 FRANC FRFILA trgovec in krojač v Sežani. Proda se enonadstropna, skoro nova hiša v Ljubljani, z izrednimi ugodnostmi. Naslov v upravništvu ..Slov. Naroda*. 1339-1 2 učenca z dobrimi Šolskimi izpričevali, z detele in iz poltene bile, ae tako! oproj-mota v trgovino mešanega blaga J. laaboriok v ftmartnem pri UtlJL u?su k Naprodaj jo prostorna 1328 1 hišo s kmetijo za rejo 2 goved na prijaznem krajo, ■■'K ure od Linbljane, pripravno va v*akc> obrt. — Več pove ML Aha c, Kamna- norica it. 59 po*ta Št. Vid. Ljubljana. Velika gostilna a prenočišči, meiarstvom, sobami za tujce, gospodarskimi poslopji se iar-»o 'irn*iD»kih razmer takoj proda pod ugodnimi pogojL Pi jasuila daje gospod AntOB Priboachitz v LJubljani, na Frano-Joželovi cesU 7. |ato Sprejme ae več dobrih delavcev ki hi odpravljali bukOVU drva r kuhali Oglje. Drevje je prav lepo in na i a vnem svetu, plačilo dobro in po dogovorn. i 334— 1 Več ne izve na parni žagi v Koprivnihu pri Kočevju« ali pn Dominik Lušinu v Jenkovih ulicah st. 18 v Ljubljani. D r. ne 3ol*čič«u«m trgu 3 zopet ordinira od 10. do 1. ure vsak dan razun nedelj j in praznikov. DoorskI trs & 1 pod „Narodno kavarno1*. Od 21. aprila do 27. aprila 1907: Ces. kr. avstrijske ^| državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod iz Ljubljane jui. zeL: 7MO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, I Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. H-30 pntdpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i-on po pote (l.toebni vlak v smeri: Novo mesto, Straza-TopHce, Kočevje. 4 00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7>08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 30 zveoer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. 10-23 ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano ini. zaL: 7-00 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Gorice? Lrnca . Straže- oktobra 1906. leta. II19 predooldne. Osebni vlak ie c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. ^•■32 popolne Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoidnt.. Osebni vlak iz Selctala> Celovca, lnomosta, Monakovega, Beljaka. Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8*30 zv< aor. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Prage. Linca^ Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža. Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel H-34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja. Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i. Odhod ls Ljubljane drz. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-C5 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lO 45 oonoci. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.. Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 649 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. lO 39 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika, eio zvečor. Mešani vlak iz Kamnika. 995 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih^ (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja* evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. c&oooooffiOOK Ivan Jax in sin w Ii|nbl|BBi Dunajska cesta št. 17 priporočiti svoj bocito zalogo voznih kolos oo Ši stroji' v v ~"----- — j v m« rodbino laa |"I ■rit>lić«l kani u vtuait • kUL l#l Pisalni stroji ,ADLEB'. $ 3 1A FL 67 11 749999 8597 15 RA 2 učenca sprejme OROSLAV DOLENEC, svečar in lectar, Ljubljana. 1263 s Stara gostilna na prorne'nem prostora, se odda takoj v najem ali na račun. Ponudbe pod s>fr.» „M. Ž." na upravo. »Slov. Naroda**. 13ju—2 Orehe, suh« gobe, kumno, oves ter sploh vse deželne pridelke .kupuje Anton Kolenc v Ceiju. 647 12 Zastopnike i reprezentacije zm >žue, sprejme za Ljubljano in okolico odlična tirni a proti gotovi plači in visoki prov)zi)i Majbna kavcia se želi — Ponudbe pod „Mi D. 1907" Ljubljana, poste restante. Lep hlev za dva konja, s šano za 2 vozova, v srcdmi mesta, se takoj odda. Pooraša se pn J. Grobelniku v Ljubljani. 1317—S Revmatizetn. Onim, ki bolehajo na revmatizmu in protinu, naznanim drage volje brezplačno v pismu, kako sem ozdravel v kratkem času od svoje mučne trdovratne bolezni popolnoma. KAREL BADER, Monakovo, 10 Kurfiirstenstrasse 40a. 44G^ Strojevodjo Karel Zeilinger v Hlnimelbcrsu iz najboljšega koroškega litega jekla v poljubni obliki in množini. 819—13 Cene in vzorci kos se pošiljajo na zahtevanje franko. samo, ampak poizkusiti morate staro preizkušeno zdravilno lllijskomlečnato milo SteckenpfVd Bergmanna a Co., Draždane in Dećin na Labi prej Bergmannovo lilij skomlečnato milo (znamka 2 škrata), da dobite belo polt brez peg in nežno kožo na obrazu. 2349—43 Fo 60 vin. ga prodajajo v Ljubljani lekarnar J. MAYR, droug. A. KANC* VIKTOR SCniFFER, parf. OTON FETTICH-FRANKHEIM. Popolna oprema za novorojenčke otroško perilo ▼ zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina a perilom C J.HAMANN I JI l(l,li\A. Perilo lastnega Izdelka. 1S70 Vst4itu»vi/ena 1H70. Q Odlikovano z n.jviijo odliko „Orana* Prix" na svatov, razstavi v St. Louisiir V tablicah po 10 k naprodaj povsod. Pozor! Pozor! Vsako nedeljo velik ples v gostilni Balija Istotam se toči sedaj najbolj priljubljeno = mtngtiko pivo. ===== Za mnogob rojen obisk ae najvljudneje priporočata 1^9 2 F. In M. Ball]a. i V novi vili v Zgornji Šiški so odda takol lepo, moderno stanovanje s tremi velikimi sobami, kopalno sobo in drugimi pritiklinami (v vili je na peljau vodovod, zraven se nabaja tudi lep vrt). 880—18 Več se poizve pri lastniku v Z(J. Šiški št 100 ali pa pri g. Ivanu Zakotniku v Liubljani, Dunajska oosta št. 40. Komptoarist za modno in manufakturno trgovino, vešč knjigovodstva, hrvatskega ali slo venskega in nemškega dopisovanja, dobi takoj stalno mesto. Prednost ima, kdor je Že v slični trgovini bil zaposlen. Ponudbe z referencami naj se pošiljajo tvrdki V. Mihelčič, Sisak (Hrvatsko). 1241—3 V Spodnji Šiški nasproti soli je poceni dobili več lepih parcel Prodaja lastnik Frane LeskOvic, v Floriianskib ulicah it. 1 v Liubljani. 1254 3 IfVOIllljiVC bi 8—2 denarne zaostanke more opominjevalni oddelek društva „Kredit-reform" izteij at i. Racionalno opominjanje. Denarni uspeh zveze lanskega leta čez V* milijonov kron. Zahtevajte brezplačni prospekt št. 19. Se 15 let obstoječa najstnice j *a Ijtibljanaka :-sreoovainica stanovanj in sluzet G. FLUX Gosposke ulice št 6 1321 iNt^e nnfnoi več dobrih in preprostih kuharic, boljše hišne, bone, pestunje za tukaj; sluga k posameznemu gospodu, sluga na graščino, privatnega sluga za Ljub lian o, 3 kočijaie za tukaj in zunaj, blagajni-čarke, natakarice za sezijo in letne službe itd., itd. Več v pisarni. Vestna In itollkor možno filtra postrežba* zavoiovlJenA. , Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor Cene stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25 0 pod tarifo. Od 1. junija internrbana telefonska zveza. Sezona od 1. maja do konca oktobra. Krapinske m Toplice Hrvatskem Leta 1008 je bilo 5221 ljudi. Od za gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Ro gatec, lok. žel. Grobelno - Rogatec, pa 2 uri vožnje. Od 1. maja vssk dan dvakrat omnibus k vlakom proge Zabok-Krapinske toplice ob 7in 93 min., ob lOlh 8 min dopoldne in ob 4-ln lO minut popoldne, k postaji Rogatec k popoldanskemu vlaku. — 30° do 35° R (37*.0 do 43 6" C) gorke akratotsrme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični In členskl revmi In njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-glji, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-slnske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnica (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracijo; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ton-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. May. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja kopališko ravnateljstvo *307 2 v Krapinskih toplicah na HrvaŠkem. i Reelno In dobro! Prekrasna iepna ura in verižica za samo 0.1*40 50.000 komadov nakupljenih zaradi opustitve neke Švicarske tvornice sa ure, zaradi tega razposlani prekr. Gloria srebrno 36 urno precitijsko aro remontoarko s lepo pozlačeno verižico s obeskom, natančno idočo, za kar se tri leta pismeno jamči, sa samo gld. 1*40. Po povs. razpošilja 1. zaloga blaga I S. Kuhane Krakov it 37. I Za neugajajoče denar nazaj. 1326 ■ Mnogo zahvalnih pisem. Vajenca sprelmem takol v svojo trgovino z mešanim blagom 1296 2 m« tohžič. lllrsKn Bistrica. Učenec za mesarsko obrt se takoj sprejme. Josip Kopri c 12933c v Ljubljani, Martinova cesta 22. Deček poštenih staršev s primerno Šolsko izobrazbo, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom Ivana Aner v Tržiču. 1259-3 Najme se več drvarjev proti dobri plači za vse leto. il30-9 Naslov: o skrbništvo graščine Bostan], posta Radna, Kranjsko. 30 kron na teden 1204-t si lahko zaslužijo gospodje in dame, ki bi obiskovali privatne osebe. PoDudbe pod „Vertretung 56", Trst, glavna posta restante Prodajalka dobro iznrjeoa v mešani trgovini, 1 dobrimi izpričevali in ne pod 30 let stara, se sprejme pri tvrdki J. Razboršek, Šmartno pri Litiji Lep lokal sredi trga v Tržiča št. 95, na najlepšem prostom, puraben za kakšno trgovino, se odda s 1. mainikom. — Istctam tndi lepo stanovanje v I. nadstropju. — Več se izve pri J. Deu v Tržiča (Gorenjsko). 1292-2 Primerne siužk JŠČO »rož. postaje vodja v p., oženjen, zanesljiv, z dobrim izpričevalom, govori in piše slovensko in nemško ter potrebno hrvatsko. Službo nastopi lahko takoj ali po dogovora. — Naslov pove npravn. „Slov. Naroda". 13&5—2 fiW Proda se startna parcela nasproti kopališča Kolizej v Ljubljani. Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda44. 1143—3 Več stotov dobre 1333 1 mrve m slame = ima na prodaj = Josipina Jarc v Mod vodah pri „Mertan". V LJubljani, v kateri je gostilna, pripravna za vsako obrt, se zaradi bo-lehnosti gospodarja takoj proda pod ugodnimi pogoji (Gostilniška koncesija ostane na hiši. 1311—2 Pismena vprašanja pod „št. 2000 O. A.,: na npravn. „Slov. Naroda44. too sadje in zelenjavo razpošilja po povzetja Josip Doleti ¥ Trsta, Via della Sorgente Štev. 7. Telefon it 1465. 816— IS * 554455 3102 70 Velika eksportna tvrdka Franc Keber UuJHJarN Dumjska cesta 12 MlkaL aH ram. ara S-tB gL< oiL ram. ura 3'65 9L ara 11 9*. arssema 4-5« gL 14 kar. šteta ara ta fL do svo| iMStnl Z mojimi tiskalnimi aparati b kavčukovimi črkami lahko vsakdo takoj tiska: posetnice ali naslovne karte, avise, okrožnice, uradna povabila i. t.d. Enkratna sestava omogočajo na tisoče odtiakov. 1239 —JI Cena z vsemi pritiklinami: 65 Srk . . K 1-—; I4U žrk . . K 2-40; 364 Črk . . K 6. - ; 90 črk . .K 140; 211 črk . . K i*-; 468 erk . . K 7*20; 120 crk . . K 2—-, 255 črk . . K 4*80; b&0 črk . . K|1Q — ; 809 črk . . K 12-—. Za 14 3*— okusno izvršena gumasta štarapilja do 4 vrst besedila, neomejene stanovitnosti v elegantni kaseti z vedno trajnim barvalnikom. JF. i^<ž?^V%"iIl^iOII, tvornica za štampitije in livarn i ca gumastih črk. Ceniki zastonj.— Dunaj I 22 Adler°rasse 12. Podružnica v Odesi na Ruskem. — Za stopniki se iščejo. m Varst. znamka : 81 dro. Liminent. Capsici comp. nadomestilo sa 3 Pain-Expeller s sidrom 3606— priznano Izborno , bolečina tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlejenju po 80 11, K 1*40 in K S*— se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupa tega splošno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatljicah z našo varstveno znamko „sidro" potem je vsakdo prepričan da je dobil orig. izdelek Dr. RJchterJeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. EliSčina c. 6 nova. BMpoiujanj« vtak dan. Hd.; I lofino I I m V letu 1856. ustanovljeni — xglvod obrtnega pomožne« društva registrovane zadruge z omejenim poroštvom 47—24 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9.—12. nre 5C dopoldne ter od pol 3. do pol 6. ure popoldne a 41 /a% hrez odbitka X ML rentnega davka, katerega za vložnika društvo samo plačuje. h Rezervni zaklad, ki tvori druitva lastno premoženje, znaša K 126305. jffvstr. - ameriška zaloga črevljev Ljubljana. Prešernove ulicelftev. 50 za sospode dame in otroke. 1322 Naročila z deiala točno. broširano Povest, knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3. Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tiskarne11 v Ljabljaai v izključno razprodajo Jurčičeva brana spise, potem letnike in posamezne številke ..ljubljanskega Zvonar1 in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne)". — Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., brofiiran a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne številke »Ljubljanskega Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red. vezan a 2 gld. 80 kr. Zamikovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 60 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, bros. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Targenjev: Otol ln sinovi. Bomaa, broširan a 50 kr. — fitlri novele, broš. a 20 kr. Benefi-Tfebizskj: Blodne duše. Roman, broširan k 70 kr. Po znižani oenl priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilika In raki. Prej 60 kr., sedaj samo SO ta-. Sprejemam tudi naročil« na vse modne tarnala, na vso domače ln tuje časnike ter knjige. ~*f£s] Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan k 60 kr. Stat nominia ambra: stvo ln naii oasnlk a 40 kr. Jeli nek: Ukrajinske di broširana a 15 kr. Halevj: Dnevnik, broširan k 15 kr. — Bazne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. s 25 kr. Thenriet: Undlna. Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, broš. k 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski patrijot: lyPartelwesan der Slaven", broširano k 50 kr. a m m m a m « I i i M ■a pestelje in pik priporofe p* ■■]Bizilk ••■ah r. biti Zunanja naročila ■« tooao izvršujejo. Sozssssssssssssa „Pri zlatem čevlju Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga čevljev domačega in tujega izdelka. Trpežno blago. — Cena solidne. Točna postrežba. "7~-'MP ...... eSaaeSB Cciuifczrm • r k. :i t Cementna zarezna strešna opeka Iz portland oomonta In paaka. Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah. TrpeZneJša In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz Hovloe. Odlikovan s diplomo, zlato medaljo in častnim križcem ▼ Pariza 1904. Bdini izdelovatelj za Kranjsko JANKO TRAUN Izdelovatelj oementnln g OUnca pri LJubljani. 99 5 © m © S m Z m A a) S Najboljši kosmetiški predmeti so: ^1^1 milo 70 h, U 21 cream po mmamBmmmm 1 K. za olep&anie polti in telesa Jtt ustna voda Qq zobni pra- mmmaaam Sek >0 I K, sa gojitev zob in ust. lasna voda lasna po-i mada po sa ohranitev I da in rast las. Ti izdelki 0Adaa, ki so oblastveno varovani* so naprodaj le v Orlovi lekarni Ur. Pb. MardrtscMagBr, kemik J. Svobodo naslednik v LJubljani* Nadomestke m „AIdo" »vračajte. Avg. Agnola v Ljubljani, Dunajska cesta 21. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd. Gostilniška in kavarnarska namizna posoda po aaJallfUi cenah. Zajtrkovalnica. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da HPin «»a-5fl v Ljublani, na Mestnem trgu 17, v hiši gospoda H. Kendc vinotoč in pivotoč spojen z delikatesno jedilnico. Točil bom fiaiuo priznana pristna voh iz najbolj sloveetfe viu»k h goric: r«l «-«»•* «72 vi, w*b ■»•***•<> (bO v., Fta«fi «',»'; v), «-t#tiitac (O v, i ••»al (IOi v), k.Mi«i (2 K) in razna «•♦»•*--•**»■•* %Iiim let posebno priznano in najbolj priljul Ijeno II • t ti k o ttt. hum* i o mu (mio g»l * v Hoditi in steklenicah. "\ *» Želj«* $Mi n I »|»»t»« |>i>o 111411 »•*« tl(»ita Zagotovljaui točno in solidno postrežbo ob primernih cenfch ter se priporočam z odličnim spoštovanjem Franc Remic, U81— 2 gostilničar. BD Nikdar se ustaviti — to je moje stalno stremljenje. Zaradi posebnih prednosti pri izdelovanju perila morem naročila za damsko in moško, otroško in posteljno perilo v prav kratkem času izvrševati vrlo dobro in ceno. Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in nizki ceni perila prepričajo samo z enim poizkusom in gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo perilo doma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte, serviete, kavne garniture, brisače, žepne robce itd. Nogavice moške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav ceno. Z odličnim spoštovanjem 1G80—4 ANTON ŠARC specialna trgovina za belo blago in nevestinske opreme na Sv. Petra cesti št. 8. Šivalnica na Sv. Petra nasipa št 7. čistilnica za perilo tt I^olođ-Trorslsili VLlicatL št. S. Globoko znižane cene! zaradi prevelike zaloge moških in ženskih oblek in površnikov, damskih in dekliških jopic, paletotov, kril in kostumov, dalje klobukov in slamnikov 1330-2 v Angleškem skladišču oblek 0. Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg št. 5. .-J^j ogaška Slatina - Štajersko - Železnic«, prekrasna lega, w*?*«a»e*«»ass^Bsms% •a>wljmm« posta in kisika poln zrak Novo hvdro-slaktro-mshaiio-terspavtsko zdrsvfiisćs v vsHksm in modernem slogu - Zdravljenje talasrraf bres prahu Ho- * mrsio vodo, električno avaSofaae in kopeli v bsalsh Inhalatori), celice za segret arsk. elektr. • deroi koniibrt, »aeeia. sotaeae kopeli, zdravilne gimnasttks Uspešno zdravilišče ss bolezni v želodcu, črevih, Prospekti iivabno dru- «a Jetrih In Isdetaeh, zs kronično saprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protln, jngtonj aaboo življenje, kstirje v požiralniku ln jabolku. Jsko močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih ln Marijinih verth. Prospekte poAiija ravnateljstvo zdravilišča MOV hotel 1 dnfetiko retUTrarije ii stfim ¥odtiod«m u sUiU aitiio vmk CUnretnl nanir ln ciiaretne stročnice Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. 1009 22 Kupcijska hiša Da najlepšem prostoru, v zelo obiskani tari, blizu žel. postaje, 86 proda pod zelo ugodnimi pogoji. 1251- 4 Poizve se v upravni&tvu „Slov. Naroda-. ATENTE preskrbuje in spravlja v prid inženir In pat. posrednik J Knopfelmacher Dunaj, II. Praterstrasse 37. Telefon 93l3?. 3683 28 Kathe voda za prsi. Senzacionalno sredstvo v do sego Čarobnih prsi. Kathe voda Za pral se rabi samo znoanje. Zajamčeno ne&kod liivo. Steklenica pO 3, 5 in 8 kron poštnine prosto. Diskretno pošilja pO povzetju KSthe Menzel na DunojuXVIII Setmlgasse 3, I. nadstr. 11. 583 10 Lovske puške v-jefe sistemov, priznano izdelki pr^e vrste z največjim strelnim učinkom, priporoča 127 15 Peter VVernig o. kr. ovom' dobavitelj oroija v Borovljah na Koroškem. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Dobra l^al^arica je izšla ! h|iImhI m v ■ v je izšla Lav. Schvenmeria t Ljubljani Dobiva ao samo vezana; cena 6 K, po pošti g ■ 95 k. P Obse za na 576 straneh več ne*o lMoo receptov sa pripravljanje uajoknsnejiib jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantne v platno vezana Hvali jo vse: knharica s avojega strokov ujaskega stališča, literarna kritik« za adi lepegi lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige ~~ 59 19 Še vodno najceneje in v veliki izbiri se dobivajo traverze, železn. mast *86 kr» iztrebljeni po tržni ceni. Janko Ev. Sire v Kranju. kavarna" odda sledeče Časopise: Neue Freue Prease, Fremden-Blatt, Die Zeit, Arbeiter Zeitung, Deutschea Volksblatt, Grarer Tagblatt, Agramer Tagblatt, Politik. II Piccolo, Hrvatsko Pravo, Novi List, Pokret, Modrn. Kunst, Oesterr. Ilustrirte Zeitung, Die VVoohe, L' illustratone, llluatra-zione Italiana, Zlata Praha, peaterr. Rundschau, Die VVage, Ober Land u. Meer, Das inter-eisante Blatt, VViener Bilder, Meggendotfer Btatter, Neue Fl. Blatter, Ljubljanski Zvon, Slovan, Dom in Svet, Edinost, Gorica, SOČe, 1H-3 33 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v SPUSTU. Stritarjeva ulica št Ž. Podruinica v CELOVCU. i fzjlsa vranica* K 2,000.000. Re BB03B*wnal fond K 5 12-45 ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom. Dovoljuje predujme na srečke In druge vrednostne papirje. Zamenjava valute In novce po dnevnem kurzu, dlskontuje kulantno devize v laikih lirah. Vloga na sajJBap in tekoči račun obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4Vi %• Rentni davek plača banka sama. i Herbabnvjev podfostorokisli Zaloge skoro v vseh lekaraicah! Pristen samo a spodnjo m varstveno znamko. apneno železnati sirup. Ze 37 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. m Herbabnvjev Pred ponaredMai si svari. Sarsaparilla sirup. Že 32 let uveden in vrlo preizkušen. Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri. Priporočljivo zlasti za pomladnje in jesensko zdravljenje. Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj. 814 -7 ellmanna lekarnica ,,zur Barmherzigkeit" SiSS^n. Podružnica ^j? c. kr. pri v. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt (prej banka L G. Lackm&nn) Iv jubl jati a. Franca Jožefa cesta <št. !>• Delniška glavnica In rezervni zakladi kron 183,000.000-— se peča z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: a nakupovanjem in s prodalo tuzemskih in inozemskih rent, sastavnih pisem, delnic, srečk, valnt in devia, priskrbuje in deponuje tenltovanjs *e kavcije, pravtako tudi slnikene kavdle in vadile za ndeletbo pri ponudben, prejemije v hranitev in varstvo vrednoatae papirje ter oskrbuje za njih naravo in ravnajo pri iztrebanlih, zavarale srećke proti kanal izgubi, vnovčuje knpone in izžrebane vrednostne pepirje pri svoji blagajni, dovoljujejprednlme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za in 1105-9 borze, prejemije vlogo za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči racnn in na giro-konto ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom ćeka i vlita, in inozemstva, izdaja obrestoaosne blaoaJnUke tiste, dovoljuje kredit na tekoči raćnn, eskomtnle v tuzemstvu in v inozemstvu izplačne menice, ter jih prejemije za inkaaovanie, prepušča plsčllas aahazlla, izdaja kreditna plama za .vse kraje tuzemstva ' daje vestna navodila za nalaganje — sa o lam i i 53 SVETOVNOSLAVNI 898-16 RNET-BRANCa tvrdke FRATELLI BRANCA v IVI I LANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU ? Neutrplj va v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši detkatesni trgovini in v vsaki kavarni. Prvo domača slovenska pivovarno G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854- priporoča slavnemu obeinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje pnejT" 4012 &.1 Številka telefona 210. marčno pivo v sodcih in steklenicah gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že već nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPIL0R 4t 2. Povzroča, da postanejo lasie dolgi in gosti, odstrsn|a prahaj in vsako kotno kolesen na glavi. Naročila naj bi »i ga vsaka družina. Imam premnogo sahvaln*-- m pn-snalnic Stane postmoe prosto bS vsako pošto lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naroča naj se »amo ud mene pod naslovom PETER JURISIC 11 12bti i lekarnar v Pakracu Stav. 68 v Slavoniji. Največja eksportna trgovina. Kdor* žrli imeti dobro In tocuo lih»r« naj kupi znaniko 154 13 TJnlcn ali IZlassig\ stota ko imam veliko zalogo zlatnine, srebrnlne, dragocenih kamnov, kina srebra itd. Prodajam le I. vrste blago. Manjvrednega blaga je; razpecavam. Fr. Čuden v Ljubljani Prešernove ulice. Nasproti frančiškanskega samostana. Največja ekspoitna trgovina. CD Kupuj pa flle v steklenicah" ! V I J ii 1»I.j t*■» I |»r*l KOHpodlh: 132B - 1 Iv Kabiana nasl. Fr. K hara. 'Anton Krisp*-r. Anf>n Korhar Ant * Kane, drog Peter I.assnik. F. Grošelj. Mihael Kastner Alojzij Lilleg Adolf Haoptmann. Kdmund Kavčič. A Mehle Kari C. Holzer. ; Henrik Kenda. P. Mencinger. Ant. Ječminpk. Josip Kordin. \S. Perdan. Vašo P»-tric-i*\ Kari IMantnšfk A. Sušnik. M. K Supan. A. šarabon. nasl, \ ik*or SebiflVr. M. Spreitzer. Antou Stacul. Fran Stupica. Iv. E. Wut»cherja Ferd Terdina. Po vseh drngih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kjer so obešeni „Zacherlinovi" lepaki. e J^jt/M/it/ti i/i'cVcrO/'tv^v/it-*"////tu-~'( Cena Iz LJubljane do Hew Vorka 185 kron. 16 to •O •H .5 o o O O «0 o ti S> H m 6 N e e • m* C t a 7 «* m o m 9 H * o i e i, Pozor, gospodje izu mlade^čd V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, «e mi je posrečilo issatti na■ to je KAPILOB št 1. On aviDje, da lasie in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drago kotno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam stasa« sHssslĐi« tn lah* slak Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte *auio pri meni p^d naslovom tz&i 1 Z PETER JURIŠIĆ lekarnar v Pakraou stev. 66 v Slavoniji. Književna novost! : Znanci. Ta Dova knjiga naiega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broš. K 2*—, eleg. v platno vezana K 3-—, po poŠti 20 vin. več. Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani preSernove ulice Stev. 3. tu -. Pred nakupom si oglejte velikansko 16 sukneno zalogo <§> R. Miklauca. v Ljubljani, Špit^lsko ^ 16 ulice štev. 6. Dobro in ceno ! v Ljubljani, $tr\t&r]eve ulice £ priporoča konfekcije z a dame in deklice, bluz, deških oblek, modnega blaga ja dame in gospode, voile, balist, leva nt in, garniture; najboljše belo blago ja perilo in vsakovrstne preproge. solidna postrežbo! Najnižje cen«! Uzorci na zahteuanje poštnine prosto! 3 F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana opekarne In tovavna. peči, ponudijo vaako poljubno množino pateattraalh zarezanih strešnikov »Sistem fflMOLT (Stamtfolzziegei) ..Sistem HARZOur _ Barve: «) rdeti naravno ifanl, b) ime IsaprefstfraaL WkW Najllčnejie, najcenejše In najprlprostejše streino kritje. ~M Vsaki streinik se zamore na late pribiti ali pa S tloo niiveiatl, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetra in barji. 706—15 Sprejmejo se zastopniki. Vseree ln preapekte peil|eaie aa telfe preiplatae. Takojšnja in najzanesljivejša postrežbe. Sprelsseio ae zastopniki. dajst^lj in odgovorni uradnik Baito Fttitoilemiek Las^niiia in tak „Narodne uakarns1 89 25 645^12615251711^219^^5^2 04