List 4
Gospodarske stvari.
0 pogozdenji Krasa.
Spisal —so.
Navado sem imel, da sem večkrat potrkal na vrata, žal! prerano umrlega ljubeznjivega dr. Janeza Blei-weisa viteza Trsteniškega. Preblagi gospod me je vselej poprašal, kako je s pogozdenjem Krasa, in ko sem mu to reč po svojih slabih nazorih načrta! in djal: ,,Ce hočemo to lepo pa težko nalogo kedaj izvršiti, moramo v soglasji z narodom delati" — mi je učeni mož pritrdil in zagotovil, „da bode svojo mogočno besedo tudi tej stvari posvetil."
In ko sem mu lansko leto poslal članek ,,o pogozdenji Krasa", kateri je bil v „Novicah" od 22, in 29. junija natisnjen , mi je pi3al visoki gospod : „Stvar je resna in potrebuje vsestranskih študij. Upati smemo več ko prejšnji čas, kajti na Čelu naše vlade stoji mož, kateri pozna kraške razmere. Vi pa pridno preiskujte in dopisujte „Novicam".
Od onega časa zarad druzega posla nisem imel priložnosti o tej stvari pisati, danes imam pa veselo drobnico o pogozdenji Krasa čitateljem ,,Novic" sporočiti.
Posestntk Franc Novak iz Britofa je namreč okoli pet oralov pustega sveta z gozdnim drevjem nasadil. Ta nasadba se mu je tako posrečila, da vidiš danes skalnati svet v vrt spremenjen. Med drugim drevjem, katerega je sadil, se mu je najboljše črni borovec ob-nesel, smreka in mecesen le po krajih, kjer sta imela zavetje.
Novak poprosi - ne toliko zavoljo sebe, ker on je uže svoj namen dosegel s tem. da si je pusti svet v rodoviten spremenil, ampak zarad drugih posestnikov, da bi spoznali, koliko je slavni vladi na tem ležeče, ako se Kras pogozduje— državne podpore z namenom, še drugi kos nerodovitnega sveta pogozditi, in glej! visoko ministerstvo za poljedelstvo mu je sto goldinarjev v znamenje priznanja njegove pridnosti podelilo.
Iz tega je razvidno, da je siavna vlada spoznala, da le s pomočjo naroda, naseljenega na Krasu , bode mogoče ta pusti kraj hitreje in vspešneje pogozditi.
S tem vladnim darilom in še drugim činom, s katerim vlada pogozdenje Krasa pospešuje , namreč, da sama na svoje stroške gole kraje nasaja, da brezplačno sadike deli itd.,   bodo posestniki dobro voljo naše pra-
vične vlade spoznali in pričeli svoje goljave v prid sebi in svojim naslednikom v veči meri pogozdovati.
In ko bode ves oni svet, kjer zdaj silna burja razsaja in gole skale iz zemlje mole, zopet z drevjem nasajen, nas pač ne bode več med živimi, videli pa bomo vendar, da naše seme, katerega smo vsejali, sad rodi. Z lahkim srcem in v nadi bomo zapustili svet, da bodo naši zanamci v senci tistih dreves, katere smo jim mi nasadili, molili — očenaš za nas!