/
"Amerikanski Slovenec" dela 2x
52
LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI.
amerikanski
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LJST V AMERIKI
. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI I N URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
cronr
BUY
•umi
mtN
WAR
F AN*
kupujte vojke bondei
STE V. (NO.) 127
CHICAGO, ILL. PETEK, 13. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 13, 1943
LETNIK (VOL.) LIL
Roosevelt-Churchill na posvetu
SESTANEK BO V QUEBECU,
VAŽNI NAČRTI V PROGRAMU
i ~
Quebec, Kanada. — V tej provincijalni prestolnici, ki se nahaja v dolgem zalivu od Atlantika v St. Lawrence reki, se bo vršil te dni važen sestanek med Churchillom, angteškim mini-sterskim predsednikom in predsednikom Rooseveltom. Zraven bodo najvišji vojaški in mornariški voditelji. Ta sestanek ima določiti važne načrte za na-daljne vojne operacije proti osišču, ki se zadnje mesece že močno maje in ruši.
Ameriški krogi izjavljajo, da je bila Rusija uradno povabljena, ki pa ne bo vsaj uradno zastopana na tem posvetu. Poročilo iz Jlusije omenja, da bo istočasno enak posvet tudi v Moskvi med zastopniki Rusije in zaveznikov. Da Rusije uradno ne bo v Quebecu je treba imeti pred očmi dejstvo, da na tem posvetu se bo zasnovalo tudi nadaljne vojne načrte pro-ti Japonski, s katero pa Rusija še ni v vojni. Druge važne okoliščine in razmere pa seveda nujno zahtevajo, da bi Rusija
ČAŠICA KAVE IH MALO PRIGRIZKA
BALKANSKI GERILCI POD ENOTNIM VODSTVOM
Jugoslovanski gerilci morajo čakati na povelje zaveznikov. — V Siciliji je zavezniška vojska oprostila nekaj jugoslovanskih ujetnikov, ki so jih imeli Italijani tam zaprte. — Ponemčevanje Slovencev na Štajerskem.
Glavni »tan gerilcev je v Egiptu
Chicago, 111. — Poročevalci velikih chicaških dnevnikov poročajo te dni, da so zavezniki, predvsem Angleži, prišli v dotiko z vsemi grškimi in jugoslovanskimi gerilskimi skupinami, četniki, partizani ali kakorkoli se že nazivajo, ter so vse združili pod enotnim vrhovnim poveljstvom, katerega glavni stan se nahaja v rflestu Cairo v Egiptu. Urejena geril-ska vojska 300,000 mož čaka povelja, da udari na sile osišča. Za te ljudi je menda najtežje - čakati, toda glavno poveljstvo jih je opozorilo, naj nikar ne tratijo svojih moči brez potrebe in v slučajih, kjer bi ne mogli nič pomembnega doseči, ti temveč naj čakajo, da pride na Balkan zaveznfSkk vttjska, po-) tem naj udarijo na tistem mestu in ob tistem času, kakor bo^ do dobili povelje.
.	_ _-o-
, Zavezniki so osvobodili v Pa-[ lermu skupino jugoslovanskih ujetnikov New York, 3. avgusta. — Po-. sebno poročilo New York Ti-> mes-a iz Palerma prinaša vest o osvoboditvi 2,000 italijanskih političnih ujetnikov, žrtev fašizma. Izpuščeni so bili na svobodo v soglasju s proklamacijo generala Dwight Eisenhower-!ja. Med temi ujetniki, ki se nahajajo v silno žalostnem stanju, je bilo tudi nekaj Jugoslovanov. New York Times piše:
"Bila je to skupina jugoslovanskih partizanov, ki so padli v roke italijanskim okupacijskim četam, katere so poslali v Palermo. Italijani so z njimi ravnali še hujše nego z vsemi drugimi.
"Pravico imamo do tega, da jih smatramo za naše zaveznike. Njih želja je, vrniti se nazaj v domovino in tam nadaljevati boj za svobodo."
-o-
Poziv Bundesfuehrerja Štajerskega Heimatbunda (Prejeli
smo nacistično proklamacijo z dne 5. septembra 1942, v kateri poživlja'zloglas-Bundesfuehrer Steindl Slovence na Štajerskem, naj postanejo Nemci — in jim obenem vbi-ja v glavo, da niso Slovenci, temveč Nemci Besedilo tega neverjetnega dokumenta nemške objesnosti in kratke pameti je naslednje:)
SPODNJE ŠTAJERCI! V aprilu leta 1941 se je pretežna večina spodnje-štajerske-ga prebivalstva z ognjevitim navdušenjem izrekla za fueh-rerja, za narod in za rajh, ter to svojo odločitev tudi z deja-' nji potrdila.
Možje iz Spodnje Štajerske ■ služijo na bojiščih kot prosto-i voljci. Na tisoče se jih vežba v i vojašnicah nemškega rajha, . drugi pa zopet stoje že šest mesecev z orožjem v roki na
meji kot straže, in se žrtvujejo, ustvarjajo in delajo kot kmetje, delavci in meščani za zmago.
Spodnja Štajerska je zopet postala nemška dežela in njeno ljudstvo je na potu v skupnost vseh Nemcev.
Kaj deli danes še Spodnje Štajerce od Nemcev? Nikakor ne kri in rasa. Le zgodovina in kultura, le prostor in politična volja.
Ljudje iste krvi in istega rodu, ki so skozi stoletja živeli skupaj v skupnem prostoru, katere vežejo iste šege in navade in ista kultura, katerim usoda sama narekuje, da skozi stoletja složno stražijo na meji rajha, so danes ločeni drug od drugega le od ograje dialekta —- ako izvzamemo nekatere znike. ki so nosilci tuje neskladne a prostorom ih plemenom, ki neznatni preostanki, v samotnih gozdovih Spodnje Štajerske kot roparji in morilci čakajo na to, da jih iztrebimo in uničimo.
Spodnja Štajerska je po 23. letnem presledku našla zopet svojo pot nazaj v nemški krog življenja. Toda zdaj ne več kot provinca avstro-ogrske monarhije, temveč kot del velikega nemškega rajha. V nemškem rajhu pa je treba govoriti izključno le nemščino. 500,000 Štajercev ne more zahtevati, da bi se 100 milijonov Nemcev naučilo njihovega narečja. Iz idejnih in stvarnih razlogov se morajo prebivalci Spodnje Štajerske brezpogojno naučiti jezika nemškega naroda, jezika njihove skupnosti, in morajo ta jezik tudi govoriti.
S ponosom povdarjamo, da se je v zimskem pol-letju 1941-
1942	poleg deset tisočev fantov in deklet, ki so v otroških vrtcih in v šolah nemški jezik hitro in z lahkoto obvladali, učilo nemščine 130,000 Spodnje Štajercev v posebnih jezikovnih tečajih šajerskega Heit-matbund.
Ena najbolj plemenitih nalog štajerskega Heitmatbunda je, da pomaga moškim in ženam Spodnje Štajerske, da se nauče nemščine in s tem premagajo še zadnjo oviro.
V zimskem pol-letju 1942—
1943	naj za naše delo velja geslo:
"Vsi se učimo in vsi govorimo nemšgjno."
Pozivam vse žene in moške Spodnje Štajerske, ki nemščine ne raaumejo popolnoma, ali pa sploh ne, da se vpišejo v enega od jezikovnih tečajev štajerskega Heitmatbunda.
Poživljam vse Spodnje Štajerce, ki znajo nemško, a bodo kljub temu v bodoče še govorili tuja narečja, bodo veljali za saboterje in bodo izključeni iz naše skupnosti. Maribor, 5. sept. 1942.
F. Steindl, Bundesfuerhrer.
Rdeči Krii na Severnem Irskem ima na mnogih krajiČ take vosove. ki niso nič drugega kakor potujoče kuhinje. Tukaj vidimo, kako so na neki oddaljeni postaji ameriška deklsta postregla ameriškim in angleškim mornarjem s karo in koleščki ali donaci; fantje imenujejo te koleščke "sinkers", kavo pa "java".	*
KRIŽEM SVETA
—	Inštabul, Turčija. — Vsi bolgarski podaniki bivajoč na Turškem so dobfltfe konzularnih uradov dbvestila, da se imajo javiti takoj za vojaško službo in se vrniti v domovino. Drugo poročilo omenja, da so turške oblasti aretirale večje število bolgarskih podanikov, iz razloga da so nezaželjivi v Turčiji.
—	Stockholm, Švedska. —-Poročilo iz Norveške javlja, da so nazijske oblasti na Norveškem v Bergen razglasile obsedno stanje. Istotako v več drugih krajih. Motorizirana policija patrulira ob vsem obrežju. Križišča so vsa zastražena. To je nemški strah pred invazijo.
—	Buffalo, N. Y. — Delavci, ki so zastavkali pred štirimi dnevi pri Republic Steel Company so se včeraj vrnili na delo. Vodstvo tovarne je ugodilo nekaterim zahtevam. Stavka se je končala največ po posredovanju delavskega vojnega odbora.
—	Lisbona, Portugalsko. — Tukajšnji italijanski diplomati so mnenja, da se nahaja bivši fašistični vodja Benito Mussolini nekje v Švici. Pravijo, da Badoglio ni dovolj močan, da bi mogel jamčiti varnost Mus-solinija v Italiji.
—	Fort Belvoir, Va. — Šest! vojakov tukajšne šole za trani-ranje častnikov je bilo v torek ubitih od strele, ko je udarila na kraj, kjer so na vežbališču igrali žogomet. Med ubitimi vojaki je eden iz Chicage.
—	London, Angljia. — Angleški minister za prehrano je objavil, da je vlada prekupila v Indiji in Afriki ves letošnji pridelek čaja. Skupni kup čaja znaša letos do nekako 700 milijonov funtov čaja. Angleži so veliki ljubitelji čaja.
—	Chungking, Kitajska. — Korejski profesor Chao Cheng Shan, ki je pobegnil iz Koreje na Kitajsko poroča, da so japonske oblasti ~ mobilizirali v Koreji vse sposobne moške od 17 leta naprej za razne voja^ ške in politične službe.
JAPONCI PRIPRAVLJAJO OFENZIVO P0MIRJENJA
Chicago, Illinois. — Dopisnik tedenske priloge listu Daily News, Hallet Abend, je te dni objavil zanimiv članek, v katerem navaja, da kakor hitro se bo podala Nemčija v tej borbi, bo-d<j Japonci začeli silovito propagirati pomirjenje in bodo skuhali doseči, če se bo dalo nekak1"-
pogojen mir z Ameriko in Anglijo.
Abend je priznan kot eden najboljših poznavalcev Japoncev. Bival je blizu petnajst let med Azijati in jih pozna, kakor malokdo. On pravi, kadar je Japonec v stiski se zna hlini-ti in pristane na vse. Ko se bo Nemčija podala, bo začelo delovati na tisoče japonskih agentov tu in po vsem svetu za pomirjenje. Nudile se bodo vsake vrete koncesije, ki botlo zlasti ugajale mednarodnim baamta-čem. Če bodo Japonci uspeli s kompromisnim mirom, potem, pravi Abend, bomo morali nekega dneva se zopet bojevati z
morala biti na tej konferenci navzoča.
Sestanek v Quebecu bo sko-ro gotovo dal načrt za invazijo Evrope. Kje bo invazija prišla, bodo odločili vojaški strategi. Priti pa m6ra, prvič, da se uveljavi, pravo sodelovanje s Rusijo, ki že dolge mesece poprašu-je po drugi fronti, drugič, da se pospeši konec vojne. Nadalje bo najvažnejše vprašanje ofenziva proti Japoncem v Tihem morju.
Ta sestanek je zdaj šesti med Churchillom in Rooseveltom v tej vojni. Vsak sestanek je doslej rodil dobre uspehe in upati je, da bo tudi ta. Poročilo iz Švice omenja, da vest o tem sestanku dela veliko nervoz-nost v nazijskih in fašističnih krogih.
-V J-«. ■
RUSI V HARKOVU, KONČNI BOJI V SICILIJI IN DRUGO
Moskva, Rusija. — Ruske motorizirane čete zadnje dni z veliko naglico prodirajo proti zapadu. Severno nad Harkovem so obšli mesto v polkrogu za več, kakor 30 milj in so dosegli pri Vodjanaji železniško progo, ki vodi iz Harkova v Poltavo. S tem so prerezali«Nemcem pot za umik in nemška vojska v tem sektorju je v veliki nevarnosti zajetja. Istočasno so ruske armade začele z ofenzivo, kakor pravijo zadnja poročila v smeri od Vjazme proti Smo-lensku. Vsa nemška črta na jugu ob Črnem morju je v veliki nevarnosti. Ruske čete so bile sinoči že v predmestju Harkova in mesto samo bo vsak čas padlo.
Boji v Siciliji se nadaljujejo in zavezniki so obšli goro Etna. Amerikanci se bližajo mestu Patti, Angleži pa Taormini. Angleške čete so tčeraj s sicilijan-
■-1
skega obrežja že videli obrežje italijanske celine. Letalci u-spešno razbijajo italijanska mesta. Angleška mornarica pa bombardira Neapelj in celo vrsto drugih obrežnih mest. Padec Sicilije je zdaj le vprašanje Še nekaj ur.
V Italiji se zadnje dni kuhajo nove reči. Nemci si prizadevajo, da bi vrgli Badoglija z vlade. Na njegovo mesto mislijo postaviti fašističnega ekstre-mista R. Farinaccija, menda bivšega fašističnega tajnika. Badoglio je za Nemce premehak in ne dovolj zanesljiv.
Japonci in takrat bo morda naš konec. Japonci računajo, da bomo v času, ko bomo končali vojno z Nemci hudo utrujeni in vojne naveličani in da se količkaj ugodnemu kompromisnemu miru ne bomo odmikali. Tako Japonci, po Abendovem mnenju.
Abend ima prav, ko svari. Japonce bo treba, neglede kaj to stane totalno premagati, da se njihovo pohlepnost in njihovo osvojevalno politika enkrat za vselej paralizira. To more doseči le totalna zmaga nad Japonci. Upajmo, da bodo imeli naši državniki odprte oči in da jih japonska lisičja narava ne bo premotila.
NOVA PREDLOGA, KI NAJ PREPREČI MOBILIZACIJO OČETOV
Washington, D. C. — Kon-gresnik May, |u je načelniki kongresnega odbora za vojaške zadeve je včeraj objavil,' da bo predložil predlogo, ki bo zabranila vpoklic očetov v vojaško službo, ki imajo otroke. Paul V. McNutt, načelnik mobilizacijskega urada je odredil, da bodo vpoklicu podvrženi očetje, ki so se poročili po napadu na Pearl Harbor. Kon-: grešnik May pa pravi, da bo njegova predloga, ki upa, da jo bo kongres odobril in da jo predsednik ne bo vetiral, pre-' prečila vsak vpoklic očetov, tako onih iz dobe pred Pearl Harborjem, kakor onih, ki so postali očetje po Pearl Harbor-ju. May pravi, da doseže 18 leto vsak mesec nad 80,000 mladih fantov in rekrutiranje teh i bo zadoščalo za izpopolnjevanje vrzelov v vojski. Obenem ima dežela zdaj že okrog 10,-000,000 mož pod orožjem.
-o-
REVOLUCIJA V BOLGARIJI PRED PRAGOM
Ankara, Turčija. — Ruske zmage pri Orelu in Belgorodu j silovito uplivajo na bolgarsko javno mnenje. Če Rusi vzame-, jo še Harkov in Brja'hsk bo bolgarska vlada ostala brez upliva in moči in Bolgari se bodo nagnili k Rusom s tem, da 'bodo revoltirali proti kralju ! Borisu in njegovi vladi. Boris je baje že spravil svoje zasebne stvari v red, da jih pošlje na Slovaško, kjer je po očetu podedoval gradove in posestva. Bolj, ko se bliža ruska zmaga, bolj je nemške žlahte strah. -o-
FRANCO PROSI AMERIKO ZA OROŽJE
London, Anglija. — Sem do-šle vesti omenjajo, da je španski generalisimo Franco vprašal Združene države, da bi mu te prodale zadostno količino orožja za njegovo vojsko. Da bi Z. D. ustregle Francovi prošnji je težko verjetno. Kaže pa) ta vest, da je morala Nemčija, ki je doslej zalagala Španijo z orožjem, pošiljanje istega ustaviti«*
JUGOSLOVANSKA VLADA PADLA, NOVA VLADA ORGANIZIRANA
London, Ang4ija. — Jugoslovanska zame j na vlada Je zopet spremenjena. Če se bodo vlade
tako hitro menjale ne bodo to niti sezonske vlade več, marveč nekaj takega, kakor spre-menjevanje kakih meščanskih kuharic, ki pride zjutraj v službo, zvečer se pa že poslovi in gre. Pred dvema dnevoma je stara vlada rezignirala na seji, kateri je predsedoval kralj Peter. Mladi kralj je rezignacijo sprejel, morda še rad, ker so mu stari ministri nagajali nekaj pri ženitvi in je na to takoj pooblastil Dr. Božidara Puriča, naj mu organizira novo vlado in najde potrebne ministre, da ne bo kralj brez vlade. Dr. Pu-rič je šel na delo in hitro sestavil novo vlado. V tej novi vladi ni baje nihče izmed starih dosedanjih ministrov ostal, kakor le Draža Mihajlovič kot vojni minister. Slovenca ni omenjenega v poročilu nobenega.
-o-
RADIKALCI V KANADI
ZMAGALI Ottawa, Kanada. — Volitve, ki so se vršile zadnje dni v štirih kanadskih volilnih okrožjih na zapadu in vzhodu so izpadle z zmago delavskih progresiv-,cev in radikalnih socialistov. | Liberalna stranka, kateri pripada ministerski predsednik i Mackenzie, se čuti precej udarjena s temi zadnjimi volitvami, ker so vzele liberalcem iz rok I štiri sedeže v zbornici.
-o-
AMERIŠKO BOMBARDIRANJE V BURMI New Delhi, Indija. — Ameriški srednji bombniki so izvršili včeraj uspešen napad na važno luko Katha ob reki Irra-waddy, kakor tudi luko Bhamo. Letalci so razbili skladišča in razne prometne zveze, ki so se jih posluževali Japonci.
i
--o---------
MORNARIŠKI URAD PROSI ZA 600 ŽENSKIH ZDRAVNIC
Washington, D. C. — Zdravniški oddelek ameriške mornarice objavlja, da potrebuje 600 žensk zdravnic, da jih nastavi za izvrševanje zdravniškega poklica.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in.najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene lift v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891	Established 1891
Izhaja TNk torek in petek.	Issued erery Tuesday and Friday.
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1M9 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL, 5544	Phone: CANAL. 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto_________________________$4.00 For one year--------------$4.00
Za pol leta_____2.00 For half a year--------2.00
Za četrt Leta _____________________ 1.25 For three months------------1.25
Za Chicago, Kanado In Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto___$4.50 For one year----------$4.50
Za pol leta :___________2.25 For half a year---------2.25
Za četrt leta__________________1.50 \ For three months----------1-50
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedfcj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. 4
Dopisniki so protoni da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure p redno j« list zaključen. Za lorko-ro številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do peika xjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Altered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ ,
ŠE 0 NASI NARODNI
POLITIKI
_
Na članek "Naša narodna politika", ki ga je objavil naš list pred nedolgim smo prejeli od več strani odgovore.! Večinoma se vsi strinjajo s člankom in pristavljajo, da bi morali vsi slovenski listi v Ameriki posvečati več pozornosti vprašanju naše narodne politike. Eden izmed naših prijateljev govori o tem prav radikalno in pravi, da se v tem oziru sploh nič ne dela.'
Da se prav nič ne dela ne bo ravno res. Da se malo dela, bo pa precej blizu resnice. Da se ne dela morda pravilno, to je tako, kakor bi bilo najbolje za interese in bodočnost slovenskega naroda doma, zna biti tudi nekaj res. Toda za vse to so razlogi in tudi te je treba upoštevati.
Pred vsem je potrebno upoštevati to, da ameriški Slovenci so še vedno v veliki večini iz one dobe, ki so prišli v Ameriko pred prvo svetovno vojno. Med temi so eni že precej postarani, kakor se je to že omenjalo. Večinoma je danes že skoro vsak Slovenec ameriški državljan, in kot tak se mora zdaj v vojnem žiStl zanimati najprvo in predvsem j za svojo novo domovino Ameriko. Malo je slovenskih družin v Ameriki, ki bi že ne imele kakega sina v vojni službi te dežele. Njihove misli in njihova srca so torej tu. Kajpada vsi še živo čutimo v sebi slovensko kri in s tem sočustvujemo s trpečimi brati in sestrami tam za morjem. Kar moremo storimo. Darujemo za zbirke JPO in PASŽ. Da bi se dalo r\apraviti več kakor se je, je tudi resnica. Toda zakaj se ne?	• •
Za vsako stvar so na svetu razlogi in vzroki. Ameriški Slovenci smO si ustanovili precej kasno že Slovensko-ame-rikanski narodni kongres (s kraticami SANS). Z izbero vodstva morda nismo bili vsi zadovoljni. Vendar iz spoštovanja do naroda, ki je to vodstvo izbral, kakor ga je že izbral, ali je dovolil, da se je izbralo po nekaterih, kakor se. je izbralo, ni nihče kritiziral. Vodstvo SANSA deluje po svojem najboljšem prepričanju, da dela dobro in je /tudi res že nekaj doseglo. Mnogi so mnenja, da bi se lahko delalo bolj glasno, bolj energično, itd.' Ti kritiki imajo nekaj prav. Ne vemo pa, če pomislijo, da možnost delovanja j vodstva SANSA je omejena, prvič kar se tiče gmotne plati in še drugače.
Vsak kritik bi moral pomniti predno kritizira, če je to kar on kot kritik svetuje in misli, da bi se dalo napraviti, možno ali ne. Našemu SANSU res manjka marsikaj. Celo rešto nasvetov bi se dalo navesti, kakor jagod na rožnem vencu. Ali so pa vsi taki nasveti tudi izvedljivi je drugo vprašanje. Vodstvo SANSA bi moralo tvoriti več odsekov. Na vsak način bi morali imeti dobro organiziran propagandni odsek za lastno slovensko propagando med svojim narodom potem pa še posebej za zunanjo propagando. Potem dober političen odsek. Ampak, ali imamo sposobne ljudi za take odseke? Dobili bi se, ampak, kdo jih naj nastavi in plača za to? Res podkovanih in sposobnih ljudi ni veliko na razpolago. Morda dobimo med najboljšimi komaj dva tri. Treba pa jih je več. In če bi jih; dobili, kdo jih naj plača? Vidite kako je lahko svetovati in nasvete dajati. Toda vsak nasvet je treba izvršiti in kdo ga naj izvrši?
Slovenci smo majhni, ne le samo po številu, tudi drugače v vsakem oziru smo majhni. Gospodarsko zmoremo nekaj edino vsvojih podpornih organizacijah, a še tu se ne upamo dosti odščipniti za kake take^iajnene, kakor je pomoč delu za staro domovino, iladi Br se pa postavljali. Radi bi videli, da bi šlo vse kakor po žnorci, kar je v našo korist. Toda ne zavedamo se pa dejstva, da brez setve ni žetve. Se bolje po domače povedamo: malo novaca, malo muzike.
Taki smo in taka je naša narodna politika.
Dalekovidnosti med nami ni mnogo, zato je tudi vse naše gibanje takšno, kakoršno je. Pa nismo samo mi ameriški Slovenci taki, v stari domovini so bili ves čas po zadnji vojni prav taki. Stara domovina bi bila tekom zadnjih A
I LETNI SESTANEK AMERIŠKE JUGOSLOVANSKE
ZVEZE	1
Chisholm, Minn.
Po dolgem času se zopet oglasim, seveda z novicami.-Naj omenim, da.bo imela Ameriška Jugoslovanska Zveza svoj I 19 letni sestanek, oziroma konvencijo tukaj na Chisholmuuv Community poslopju dne 29. avgusta. Ne bom opisaval vrline ter dobra dela, ki jih je ta organizacija naredila za svoj narod, od svojega početka sem. Marsikomu je otrla solzo tuge; zagovarjala svoje rojake pred izrabljanjem in pomagala marsikateremu mladeniču (enki) do bolje skorjice kruha, kakor tudi starejšim. Zatorej je prav, da gojimo to ' organizacijo za dobrobit svoje mladine, vojakov ter Jugoslovanov v splošnem. Ne morem si kaj, da kadar pišem o tej organizaciji, da se ne domislim na njenega ustanovitelja, začetnika, na žalost, da ga krije že hladna gruda, ker on bi bil še mnogo izpopolnil, kar do sedaj še ni nobeden. Ta duša, to srce, ki je prestalo biti, je pokojni John Movern. Veliko je imel prijateljev, ali malo izmed njih se j ga spomni. Zato naj rečem z .Simonom Gregorčičem: Spomni se te lajik skromni in pa nebo.
i !
! Sedaj bi pa rad spisal spo-. red etga sestanka. Navadno smo imeli dvo-dnevrio konvencijo, ali zaradi časov, v katerih se nahajamo, se je to omejilo na en dan. Registracija se prične točno ob deveti uri zjutraj, ter se zaključi točno ob drugi luri popoldan. Med deveto uro in poldan imajo različni komi-iteji svoje seje, točno ob eni uri se začne zborovanje ter se zaključi približno ob pol šesti uri popoldan. Večerja, za vse one i izven mesta in iz mesta ako tako žele, bo servirana med šesto in pol osmo uro, v spodnjih prostorih "Community poslopja. Kjer je za jestvine težko kot meso itd. se je določilo, da banketa ne bo, zatorej ta večerja. Seveda skrbeli bomo, da lačni ne boste šli domov. Zvečer bo-, mo imeli izbran program in času primeren. Evelethčani in Hibbinčani nam bodj> pomagali, zatorej se prosi občinstvo naj seže po vstopnicah, katere bodo v predprodaji po članicah (nih) ter rojakinjah naše naselbine. Ta program se začne s točno ob 8 uri zvečer v Audito-riju Community poslopja, vsebina je sledeča: America, poje I ljudstvo. Dobrodošli pozdrav, John Gornick Jr., župan mesta Chisholm. Zahvala, Frank L. Tekautz, preds. kluba št. 9.; Petje, Olga Praznik in Julia Baraga, Nanceth iz Hibbinga, spremlja na harmoniko Frank Smoltz iz Chisholm. Slovenija! toži, Mrs. Anton Lesich iz Eveleth. Petje, Eveleth kvartet, se-
stoječ po Mrs.. Klemenčič, Julia j Medic, John Kuzma in Frank "jLongar, spremlja na piano Mrs. | W. Brank. Deklamacija pad-! lim vojakom, deklamira Mrs.! Klemenčič iz Eveletha. Živa slika (imena bodo oznanjena).! Petje, Koščakove sestre iz Chis- j holm, spremlja Frank Smoltz na harmoniko. Čitanje pesmi po Miss Frances Usenik iz Eveletha. Petje, duet, Mrs. W. I Brank, in Mrs. J. A. Ambro-žich, spremlja na piano Miss! Betty Rozman, vse iz Eveletha.j Pesem očetom in materam, Mis-1 jses Mary Nemgar, Patricia j Jurkovich, Mary Ann Brince,! Mary Jean Ritmanich, Patricia ' Chappel in Janet Čapovek, vse iz Eveletha. Petje, duet, Mrs. Klemnčič in Mrs. W. Brank, jspremlja na^ piano Miss Betty (Resman, vse iz Eveletha. Vence' j na grobi je poklaaajo sledeče' deklice, vse iz Eveletha, Ma-, jrian Steblay, Kathleen Pollock, jAndrin Kvaternik, Mary Steblay. Ta grupa nastopi v živi . sliki.
' Igra enodejanka, Slovo voja-1 ka od matere in sestre, vprizo-! rijo evelethski igralci pod vod-1 stvom Mrs. W. Brank in Mrs. " A. Lenich. Igralci: Mati, Mrs.
Anton Gornik; Hči, Jeannette ; Ropar; Sin, vojak, John Strah. 1 Hej Slovenci, poje ljudstvo.
•	Konec.
Vodstvo kuhinje in večerje > pa Mrs. Jennie Zobitz. Seveda
•	pomagale jim bodo dobre žen-Uske naše naselbine. Vabimo vas 1 rojake (kinje) iz železnega •.okrožja, da nas posetite ta dan, -Igotovi smo, da ponesete lep t spomin na svoje domove.
\ Pozdrav ter na svidenje, Frank L. Tekautz.
SMRTNA NESREČA
Butte, Montana.
Od vznemirjenja, strahu in žalosti se mi še vedno roka trese, zato mi bo težko popisati, kako strašna smrt je doletela našega bližnjega in nad vse dobrega soseda Antona Kondo.
Anton Konda je bil doma iz Bele Krajine, iz fare Semič, vasi Praprošiči. "Pri Svarkečih" so rekli pri ^iiši. Star je bil 52 let, skoraj bi rekla, v najboljši moški dobi. Vedno je bil zdrav in močan človek. Zmeraj je delal in skrbel za bodočnost. I Tako je dne 26. julija barval zunanja hišna vrata in okenske mreže. Ko je skončal, je hotel i očistiti in izmiti krtače v gaso-• Hnu. Vzel je kovinski škaf (bucket), ki je stal na soncu in je bil zelo razgret, ter je vlil vanj dva kvarta gasolina. Ga-solin pa ^'e v razgretem veder-cu takoj eksplodiral .? in sicer nesrečnemu revežu ravno v obraz. Naenkrat je bil siromak ves v plamenu. To se je zgodilo *na dvorišču zadaj hiše. Na veliko nesrečo je bil ravno takrat ,sam doma, ker je ženo malo
prej poslal v trgovino, par ko- 1 rakov od hiše. Kot ena sama i velika goreča baklja je tekel pred hišo, to je k cesti, ter javkal in zvalna pomoč. Ljudje so prihiteli in začeli vleči ž njega gorečo opravo. Tudi sirota žena je pritekla. Vsi veste, kaj počne človek v takem strahu. 1 Trgala je gorečo obleko ž nje-|! ga in ga pomagala zavijati v * koče, a bilo je vse zastonj; le M še bolj je gorel. Vsega obgor- * jenega in obžganega so brž * odpeljali v bolnišnico. To se je j zgodilo ob eni uri popoldne. Na 1 nekaterih mestih mu je meso { zgorelo prav do kosti, drugod ] pa je koža visela od njega. V ' vsem tem groznem trpljenju je ! neprenehoma zval ženo in sinove. En sin je delal v bližini in je kmalu prišel, druga dva pa sta delala s truki dvesto milj proč, j in jih ni mogel dočakati. Umrl i je ob sedmi uri v strašnih bolečinah. Trpel je celih šest | groznih ur.
Delal je po jamah in sto in stokrat je bli s truki na zmrzlih i in slabih cestah, pa se mu ni 'nič slabega zgodilo, potem ga 'je morala pa skoraj iz nič tako i strašna smrt zadeti doma! Še j bolj izredno pa je, > da je tudi njegova sestra umrla pred desetimi leti ravno take smrti. O-možena je bila v našo suhorsko ;faro, na Mačkovec. Njej je pa stanje gorelo, in ko je hotela nekaj rešiti, je pa pri tem sa-jma zgorela. Ravnokar umrli brat ni malo žalov&l zanjo in takrat ni mislil, da taka smrt tudi njega čaka. i' On je zdaj prestal na tem svetu, ali njegova žena in sino-
se ne morejo utolažiti. Vsi, ;ki so ga poznali, so žalostni in tožijo za njim. Bil je dober so-}sed in pomagal je rad vsakemu. Delal je vsak dan od jutra do noči. Sto in stokrat je šel ven s trukom in kadar se je ustavil poleg nas, sem mu včasih rekla: "Ali spet greš?" Pa je rekel : "Dokier rifcm zdrav, me ve-| seli bolj delo, kot da bi posedoval okoli hiše. Kadar ne bom (mogel, bom na lepo počival." Ali tega revež ni dočakal. On in žena sta si preskrbela lepo i premoženje s težkim delom. Trdo je delal s krampom in lopato, ali ni mu bilo usojeno, da bi kdaj v miru užival sad svoje-. ga truda. Bil je mož. Svoje je , varoval, drugo je pustil pri mi-, ru. Bil je vesele narave. Ako ! smo bili na kakršni koli veseli-. ci ali pikniku, je navadno rekel , ženi: "Pojdi sem, Mary, bomo zapeli!" In drugim je rekel: "Kaj bomo žalovali, dokler smo zdravi!" Pa je začel katero lepo slovensko pesem. Vpra-. šala sem njegovo ženo, ali je kaj slutil tisto jutro, da se mu bo pripetila nesreča, pa je re-| kla, da je celo jutro žvižgal, ko je barval mreže. Potem ji je rekel: "Zdaj pojdi v trgovino, potem pa gremo- na farmo pogledat, kako je kaj živina." In ko je čez pet minut prišla nazaj, kako strašen prizor je našla! Myrda je bilo celo dobro, da je ravno takrat ni bilo do-jma, ker bi bila najbrž še ona zgorela zadaj v tistem dimu, tako je pa vsaj na cesto pritekel. Mislil je, da ga bodo rešili, pa ni bilo mogoče.
Zapustil je žalostno in neutolažljivo sQprogo, tri oženjene sinove in pet vnukov. Bil je poznan po vsem Butte in daleč na okoli. On in sinovi so delali s truki za državo Montano. Imel je skladišče premoga ali "coal yard". Vsi ljudje so ga spoštovali, kar se je prav lepo izkazalo ob njegovem mrtvaškem odru, ko je bil obložen z venci j in cvetlicami. Vsak ga je prišel pogledat in spremit na njegovi zadnji poti.
Torej nepozabni sosed, strašna smrt'Te je vzela iz kroga Tvojih najdražjih. Bil si ženi ljub soprog, svojim otrokom pa skrben oče.
Odpri se Ti nebeški ključ
In naj Ti sije večna luč!
Blag spomin Ti bodo ohranili sosedje, znanci in prijatelji.
dvajset let lahko veliko storila za boljše odnosa je z nami slovenskimi izseljenci v Ameriki. Storilo se pa ni nič, kakor le z večnimi prošnjami za vse mogoče reči so znali nas bombardirati. Ne navajamo tega radi tega, da godrnjamo
in predbacivamo, ampak resnica je taka.
Kake prave politične ustanove med nami sploh nikdar imeli nismo. Slovenski socialisti so se med nami nekaj ukvarjali s socialno politiko, ki je bila pa vedno mednarodna in sledili so nemški socialni demokraciji, ki je zraven vedno hudo dišala po židovstvu. Zato slovenski socialisti niso nikdar imeli in še danes nimajo nobenega čuta ne smisla za kako slovansko politiko. Kar čez noč se pa ne postane navdušen domoljub. Če pa ravno kje nanese, da posežemo na politično polje, tedaj začnemo devati v red ves ! svet, samo za lastni slovenski svet se ne zanimamo.
Naša narodna politika potrebuje stjroge revizije in prav potrebno je, da bi se pojavil kje kak mesija, ki naj bi nam začrtal dobre potrebne smernice, katerim naj bi sledili. Ali imamo med seboj kje kakega takega mesijo? Ce je kje kdo naj se čimpreje oglasi!
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 2
Petek. 13. avcrusta. 1943 1
Tvojim najdražjim pa naše i iskreno sožalje.
Anna Gornick. i
—r°—
ZA NAS NAROD!
Joliet, 111.
Slovenski javnosti v Jolietu in okolici se tem potom naznanja, da se bo vršila 22. avgusta t. 1. na farnem parku velika I prireditev v svrho pomoči našemu trpečemu narodu v stari i domovini.
Omenjena prireditev se bo; vršila pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena fare sv. Jožefa v Jolietu, s sodelovanjem vseh ostalih društev v naselbini.
Predpriprave za to prireditev so že v teku in na omenjeni j dan bo dospel v našo naselbino j prečastiti gospod Rev. Francis i Gabrovsek, ki bo daroval slovesno sv. mašo na prostem, to je na farnem parku, in na po-1 poldanskem programu bo pa i nastopil kot slavnostni govornik.
Ves slovenski naro<J v Jolietu in okolici že danes vabimo, da se± prireditve udeleži. S tem, da se vsi, da prav vsi udeležimo, kjer bomo deležni veliko dobrega vžritka, bomo pa s našo navzočnostjo tudi pokazali, da ( slovenski narod v Jolietu in okolici ni bil nikdar zadnji, kadar se je šlo za take vzvišene namene, kakor se bo vršila pri-■ ' reditev 22. avgusta. — Več o tem prihodnji teden. L. Z.
t -0-
0	TEM IN ONEM IZ SOUTH
j	CHICAGE
So. Chicago, 111.
Dogodkov, ki bi bili omembe j vredni, je bilo med nami- silno . veliko, pa se bom omejil le na nekatere. Najprej naj omenim, , da smo imeli ponovitev nove sv. 3 maše, katero je daroval Rev. 1 Charles Medic, brat našega ne-. pozabnega prejšnjega g. žup-. nika Rev. Al. Medica in sin Mr. . in Mrs. Charles Medica, ki $e-_ daj žive v So. Chicagi. Sloves-j nost ponovitve je jako lepo iž-» padla, dasi, zaradi vojne, brez 1 kakega banketa. Cerkveni pev-j ski zbor Zarja je za to slav-nost na svoje stroške povabil dva violinista, ki sta s svojim l igranjem, katerega sta izvaja-_ la med petjem, jako lepo po-B vzdignila slavnost. C. g. Rev.
A. Urankar, ki je bil slavnostni 3 pridigar, nam je pa v krasnih in umljivih besedah govoril o I mašniški časti, delu in odgo-5 vorni mašniški službi. Veseli . smo bili, da smo po dolgem ča-r su, čeprav naša fara še ni dala nobenega v službo Gospodovo, deležni novomašniškega blago-g slova. Castitemu novomašniku a pa želimo, da bi ga ha vseh njegovih potih in pri vsakem nje-3 govern delu spremljal obilni božji blagoslov!
Odkar sem zadnjič pisal v l list, je bilo že toliko naših fan-1|tov vojakov doma na dopustu, _|da mi je nemogoče vseh orne-
1	niti. Omenim naj le nekatere. Tako so bili doma na dopustu
' Joseph Putzel, sin naročnikov j našega lista; Frank Vidic, sin Mr. in Mr£. Vidič z Ewing Ave.; ' Edward Žagar in Frank Želez-nik, sinova Mrs. Žagar z Ewing Ave.; William Juvančič, sin Mr. . in Mrs. Juvančič, ki so tudi si-j novi naročnikov naših listov; . Charles in Vincenc Hvala, lajt-i nant Frank Ziherle, kakor tudi 3 še veliko drugih, katerih imena 1 sem že pozabil. Sedaj se pa na-l hajajo na dopustu Frank in Al-. bin Magajne, sinova Mrs. Bak-_ še; Frank, ki je sedaj prvič na j dopustu, je prišel daleč od tam, i iz krajev polnočnega Sonca, od \ tam, kjer sonce sije 24 ur na i dan, ne da bi kedaj zašlo skozi ! cele tri mesece. Potem se naha-. ja doma na bolniškem dopustu t j tudi Frank Hvala. On se je ude-ijležil bojev na Atu in je veliko t j skusil. Fantu so zmrznile noge | in je moral biti nekaj tednov v bolnišnici, odkoder so ga poslali za 30 dni na dopust.
Pred kratkim je zopet odšlo . nekaj poročenih mož k voja-. [ (Nadaljevanje na 4. str.)
DOGODKI
Mrtvega to našli
Ely, Minn. — Tu so našli j pred nekaj dnevi v gozdu, ko so borovnice nabirali mrtvega moža rojaka John Pirš. Bil je vedno gozdar in doma iz Goj-zda na Gorenjskem, star okrog 50 let. V Ameriki je bival nad 30 let. t —
Frank Rakovec umrl Eveleth, Minn. — Nagloma j je tu umrl 5. avgusta, zadet od srčne kapi, Frank Rakovec. Star je bil 64 let. Zapušča žalujočo soprogo in dva sinova, Franka in Johna; prvi je v bolnišnici, drugi pa v armadi nekje v Afriki. Pokojni je bil dolgoleten in dober naročnik tega lista. Naj počiva v miru! — J. R. S. .
K vojakom
Pueblo, Colo. — Zopet so ^ odšli John Ogulin, sin Mr. in . Mrs. Steve Ogulin na 434 S. L Santa Fe Ave, nadalje Chris , Joe Starcer iz 1106 S. Santa Fe . Ave., sin Mrs. Johanne Starcer, potem Adolph A. Galich iz ; 1211 Bohman St., William J. j Bowsher iz 2400 Pine St., Louis J. Ursick iz 1216 Santa Fe, in Bernard M. Jerman iz 808 Van I Buren, sin Mrs. Katie Jerman. , — Bog bodi z Vami, fantje, in naj Vam nakloni srečno vrni-a tev! To Vam želimo vsi prijate-~ lji. Želimo tudi, da bi Bog na-^ klonil zmago našim Zedinje-nim Državam Ameriškim. God bless Ameri<ja! — J. M.
Mr. Joseph Kocjan v Chicagi
Chicago, 111. — Naš znani rojak Mr. Joseph Kocjan iz . AUrore, 111., kjer že dolgo let _ vodi'Tittferd urejeno gostilno, _ nas je obiskal zadnji petek. Za s prijazen obisk najlepša hvala.
Novice iz Willarda
1 Willard, Wis. — Dne 2. avg.
i	se je tukaj poročil Sgt. John . Trunkel, ki je prišel iz Kalifor-
-	ni je, z gdč. Sophie Gosar. Dru-r. gi dan po poroki sta se odpeljati la zopet nazaj v Kalifornijo, ti Želimo jima obilo sreče in bla-
0	goslova v zakonskem stanu.
Naša organistinja Mrs. An-li gelina Ružič se je morala pod-vreči nevarni operaciji, ki se je a pa dobro posrečila. Upamo, da >, bo Mre. Ružič kmalu popolno-ma okrevala. Nahaja se še v u bolnišnici.
i. Prodaja knjižic za bazar gre tako povoljno, da je č. g. Rati phael, naš župnik, že v skrbeh, da bi jih ne zmanjkalo. Bazar v bo zadnjo nedeljo tega meseca, i- to je 29. avgusta. Dobitki bodo i, kaj bogati. — L. Perushek.
I" '	' '
Novice iz Strabane
□ Strabane, Pa. — Družini Jo-v seph in Mary Cunarski se je roti dila prva hčerka, ki so je jako ;: veseli. Majti in hčerka sta obe ;- doma in zdravi. Oče služi pri gr: vojakih.
Izgubili smo dva fanta iz i- Strabane, ki sta padla v evro-; pejskem vojnem okrožju, nam-;- reč Frank Sterle Jr. in Andy
ii	Marsh. Sterle je bil star 28 let, a Marsh pa 27.
Na dopust je prišel od naše
-	armade v Evropi John Pelpar, -jki se je tam nalezel nekakšne a bolezni in je bil čez mesec dni , v bolnišnici v San Francisco.
1	Dne 24. avg. bo šel nazaj v ar-a 1 mado.
ij
Prosta zabava
i Ely, Minn. — Prosta zabava
-	za vse Jugoslovane bo v soboto o 114. avgusta ob 9. uri zvečer v e Jugoslovanskem Narodnem Do-v mu. Po programu se bodo ser-
-	virala prosta okrepčila. Gre za pomoč Jugoslaviji potom
3 SANSa in JPO-SS. Vabljeni ste
-	vsi brez izjeme. Za odbor, John ^trin, zapisnikar.______^
!
* Petek, 13. avgusta, 1943 ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Strafi 3
KAKO NEMCI ZATIRAJO SLOVENCE NA KOROŠKEM
BLISKOVITO NAGLA STBOJNA PUŠKA
V biltenu št. 134 z dne 14.1 d junija smo prinesli poročilo o 1 sodni obravnavi proti velikemu z številu zavednih koroških Slo- si vencev. Zdaj smo pa prejeli u zaupno podtalno poročilo o'r strašnem preganjanju sloven- r Bkega življa na Koroškem, datirano z dne 24. aprila 1943, r katero prinašamo v izvirnem S besedilu.	li
Po krivičnem plebiscitu so ^ koroški Slovenci živeli od letaj 1920 dalje v nemški Avstriji. a Noben od avstrijskih režimov^ od 1. 1920 do 1938, niti socia- 2 listični režim dr. Rennerja, ni- r ti krščanskosocialna režima dr.! * Dollfussa in dr. Suschnigga ni- c sta koroškim Slovencme dala * niti kulturnih niti političnih 5 pravic, oropali so jih celo ostan-; J ka slovenskega šolstva. Z le- r tom 1938 po zasedbi Koroške i1 po hitlerjanski Nemčiji pa se z ognjem in mečem uničuje slo- |s venski živelj.na Koroškem. Ta- ( ko so leta 1941 deportirali vso slovensko inteligenco in vse slo- j j venske duhovnike in redovnike ^
iz dežele in jih poslali deloma 11
11
v koncentracijska taborišča v Nemčijo ali v internacijo ali 1 konfinacijo. Vsa slovenska mla- ' dina je bila mobilizirana in poslana v prve linij« na fronto, tako da izkazujejo slovenske občine percentuelno največ padlih in ranjenih. Kmečka občina Sv. Jakob v Rožu ima dose-daj že 70 vojnih žrtev padlih, občina Strajavas pri Podklo-štru okoli 60 padlih. Nemci so ustavili oba slovenskalista "Koroški Slovenec" in "Nedeljo" ter vse člane uredništva in upravništva internirali. Zaplenili so vse gospodarske in denarne institucije koroških Slovencev ter centralo gospodarskih organizacij "Zadružne zveze" v Celovcu z vsem premoženjem in isto izročili Nemcem. Nad 60 slovenskim župnijam so zaplenili vse cerkveno nepremično premoženje in ga izročili v last nemškim priseljencem.
Najhujše preganjanje koroških Slovencev- pa se je začelo! s preseljevanjem k o r o škihj kmečkih družin v masah odi aprila 1941 dalje. Okoli 2.000; kmečkih družin z vsemi člani j so od aprila 1941 do danes iz-j selili v Nemčijo v razne lager-je in sicer: Lager Weihsen-burg, Nuernbergstrasse 29, Ba-yern; Lager Wassertruedin-gern, Hopfengaeschen 79; Lager Frauenaurach, Post Erlan-gen, Mittelf ranken; Lager Eichstatt, Bayern; Lager Hes-' selberg, Post Ehingen ueber Wassertruedingen, Mittelfran-ken; Lager Rechnitz, Post Sol-din, Preussen; Lager Schwar-zenberg, Post Scheinfeld im Steigerwald, Mitt elf ranken, Bayern.
Vse kmečko posestvo teh ljudi — okoli 10.000 koroških nacionalnih Slovencev — so Nemci brez odškodnine zaplenili in dodelili-nemškim priseljencem. Izseljene koroške Slovence pa so vrhu tega mobilizirali in sicer moške za vojsko in
delo v tovarnah, isto sinove od 16 let starosti dalje, ženske pa za dekle in služkinje. Vsled slabih prehranjevalnih razmer umira v teh lagerjih veliko koroških Slovencev, posebno starejših ljudi.
Razumljivo je pri teh razmerah, da so se mnogi koroški Slovenci sedaj ob totalni mobilizaciji odločili, da gredo raje V gozdove in se odtegnejo hitlerjanski vojaški in, delovni službi. Del teh ljudi so Nemci v gorovju ujeli in jih privedli v zapore Gestapa v Celovcu. Ta-kozvani "Volksgerichshof" v Celovcu je pod predsedništvom dr. Freislerja, bivšega državnega sekretarja, sodil 37 sloven-1 skim nacionalnim Korošcem in jih je dne 9. in 10. marca 1943 j obsodil 12 fantov in eno dekle na smrt; njih imena so:
Tomaž Olip, predsednik pro-I svetnega društva v Selah in vo-!dja pevskih društev v okrožju j Borovlje ha Koroškem, ljudski ' pesnik.; Jakob Oraze in Janez j Davljak iz Sel; Fran Gregorič, posestnik iz Borovelj ; Franc j Pristovnik, Florjan Kelih, Jernej Oraze, Ivan Oraze, vsi iz Sel; Ulrih Kelih iz Sel-Sajdo,j Franc Vajncerl iz Suhe, Jurij, Pastork iz Lobnika, Michael Zupane iz Obrij ter Marija Olip iz Železne Kaple.
Poleg tega pa so bili še na skupno 125 let in 9 mesecev ro-bije obsojeni: vdova po slovenskem zdravniku dr. Jugu-Zora Jug, knjigovodkinja iz Borovelj in njeni hčerki Vida Jug| in Justina Jug, obe iz Sel; Jernej Božič, Josip Olip, Sabina Ogris, Olga Kelih, Katarina Pristovnik; Marija Linasi, Ana Orase, vsi iz Sel; Uršula Vanj-cerl, prevžitkarica iz Suhe, Katarina Pasterk iz Lobnika, Janez Roxman, čevljarski mojster, iz Celovca, Alojzij Lušin, rudar, Anton Golob iz Bele, Janez Smolnik iz Zitarevasi, Miha Tomič iz Reberce, Tomaž Olip, pod. Jereb iz Obrij in njegova žena Uršula Olip iz Obrij; Jernej Eržen iz Železne Kaple, Marija Ogrin in Marija Pristovnik iz Sel ter še dve osebi, katerih imena niso znana.
Sodba je bila javno objavljena šele sredi aprila.
Vsi imenovani so bili odločni nacionalni koroški Slovenci, člani slovenskih prosvetnih in pevskih društev. Vsi imenovani kraji ležijo v plebiscitnem o-zemlju na Koroškem.
Gauleiter Koroške dr. Rainer pa je na javneih zborovanju dne 14/aprila 1943 v Mizici označil te poštene slovenske kmete in sinove ter hčerke slovenskih posestnikov kot bandi-te in dobesedno rekel: "Sie koennen versichert sein, dass kein Bandit (Slovenec!) sei-nem Schicksal entgehen wird. Wir werden sie hetzen und schlagen, bis der Spuk aus dem Lande Kaernten verschwunden ist." (Bodite prepričani, da niti eden teh banditov (Slovencev!) ne bo ušel svoji usodi. Preganjali jih bomo in pobijali, dokler ta strašila ne izginejo iz koroške dežele.)
METUZALEMI
Not« strojna puška, ki je narejena tako. da jo hladi »rak in lahko iistreli 700 krogel 30. kalibra v 00 sekundah. Kup municije na sliki sad oslu je le sa 30 sekund. Dto tehnični delavki pregledujeta to orožje t Remington tovarni. Bridgeport. To noro puško se uporabljajo ameriški letalci v Siciliji in drugod po Evropi t boju z osisc ntani letalci. a
TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
MEH ZA SMEH
IZNAJDLJIVA EVICA. .
Mati: "Evica, še enkrat ti rečem, če te bom videla, da boš mučila mačko, bom s teboj prav tako napravila. Všči-pnila te bom v ušesa in nabila te bom!"
Evica (po kratkem premišl-janju): ''Mamica, jo bom pa rajši za rep vlekla!"
ŽENO BO DOBIL.
Janezek je z velikim zanimanjem poslušal zgodbo o u-stvarjenju Eve. Ko so doma nekaj dni nato dobili obisk in je bil Janezek že v postelji,
ga je nenadoma začelo ščipati po želodcu. Mama ga dobi vsega objokanega. Prižge luč in vidi, kako pritiska roko na levo stran in prestrašeno gleda.	m
"Kaj pa ti je?" ga vpraša mamica v skrbeh.
"Oh, draga mama, mislim, da bom ženo dobil."
POD COPATO
Zdravnik: "Ali naj vam zapišem praške ali kapljice?"
Bolnik: "Žena, kaj ti je ljubše?" _
Kaj se godi na Kreti
Boston, Mass. — Christian Science Monitor piše v uvodniku, da glasom britanskega glavnega stana na Srednjem Vzhodu, Italijani na Kreti niso popustili Nemcem, ki so jih hoteli razorožiti. Zanesljiva poročila pravijo, da je sicer prišlo i do izmenjave strelov, toda Ita-| lijani niso odnehali in še vedno drže svoje pozicije. Nekatera 'poročila iz Carigrada pravijo ■celo, da so se partnerji osišča ; na grški celini borili z bajoneti, j	. ni o 1 - • -
21 NOVIH OLJNIH VRELCEV
Centralia, 111. — V južnem ; delu države so inštalirali 21 I novih oljnih sesalk, ki so takoj prve dni začeli proizvajati po 2,376 sodov olja dnevno.
-o-
REKORDNI POLET V ANGLIJO
Polet iz Montreala v Anglijo je bil napravljen v 12 urah 26 minutah.
Ta novi rekord, ki prekaša prejšnjega za 25 minut, so naznanile 24. julija Trans-Cana-da Air Lines o transportnem letalu, ki je neslo pošto kanadskim četam prek morja. Ronald L. George, oskrbnik imenovane zračne linije, je vodil letalo, na katerem so bili trije uradni potniki in 2,600 funtov pošte.
-o-
ŽIVLJENSKI STROŠKI POSKOČILI ZA 23.8 ODSTOTKOV
Delavski department je te dni izjavil, da so življenski stroški zdaj za 23.8 odstotkov višji, kakor so bili v januarju 1941, cene živil pa so od tedaj poskočile celo za 45 odstotkov. Letos v juniju in juliju pa so se cene živilom znižale za približno eden odstotek.
Povprečno bi morali izhajati danes z $1.25 tako, kakor smo januarja 1941 z enim dolarjem.
o-
HUDA MAČKA
Ko je naenkrat slišal grozovito cviljenje na svojem dvorišču, je šel Michael Stankavich, Daunesburg, N. Y., pogledat, kaj je. Videl je, da sta se njegova mačka pa še ena druga, veliko večja, grizli in praskali za življenje in smrt. Ker ni hotel izgubiti svoje mačke, je vzel puško in ustrelil pritepenko, ki je bila divja mačka in je tehtala 30 funtov.
-
OGLAS MU JE POMAGAL
Ker ni na noben drug način mogel dobiti delavcev za farmo, je Dr. O. J. Dixon, Kansas City, Mo., objavil oglas za poljskega delavca, kjer pravi, naj
se priglasijo samo taki, ki lahko sedijo na gugalnem stolu na hladnem porču in lahko pridejo k jedi brez pomoči. Oglas je vzbudil pozornost, in to je Dixon hotel. Priglasilo se je 21 moških. Med njimi je Dr. Dixon dobil enega, ki je res hotel delati. Eden izmed prišlih je vprašal, če bo Dixon povrh zgoraj obljubljenega preskrbel tudi tobak in vžigalice.
-0-
KOLIKO ZEMLJE JE OBLJUPENE ; Danes je obljudene akoraj devet desetin celotne zemeljske površine, če vštejemo pri tem tudi morja, puščave in gorovja. V resnici pa prebiva človek stalno samo na kopnem in še tu so mu stavljene meje navzgor kakor tudi proti severu in jugu. Zato meri površina'obljudene zemlje samo okoli 100 milijonov kvadratnih kilometrov, t. j. dobri dve tretjini, vsega kopnega. Vse kopno pa znaša 149 milijonov kvadratnih kilometrov od 510 milj. kvadratnih kilometrov zemeljske površine. ——o— ^ OPTIMIST IN PESIMIST Leta 1736 sta sedela dva roparja v ječi. Oba bi morala biti obešena. Eden je bil pesimist, drugi pa optimist.
Pesimist, ki ni videl nobene rešitve več, je rajši prihranil rablju delo in se je ponoči sam obesil. Drugi dan so prinesli krsto in so ga položili vanjo, da bi ga odnesli in pokopali. A no-sači so odšli še prej ven, da si "privežejo dušo".
To priliko je porabil optimist. Vzel je svojega mrtvega tovariša iz krste in ga je, ko da bi bil živ, položil v posteljo in ga tudi do pol obraza pokril. Potem se je sam vlegel v krsto in se pokril s pokrovom.
Čez nekaj časa so prišli no-sači in odnesli krsto iz ječe. Ko so prišli na pokopališče, je v krsti začelo ropotati in topotati. Nosači so se silno prestrašili, spustili krsto na tla in so pobeg-nili| Obsojenec je urno zlezel iz krste, preplezal pokopališki zid in prav tako pobegnil.
--o-
"PANAMSKI ŠKANDAL" Tako zvani panamski škandal je mladi francoski republiki, ko je imela še težke boje z monarhisti, povzročil precej težav. Polom delniške družbe za zgradbo Panamskega kanala (leta 1888) je spravil na dan podkupljivost odličnih vladnih poslancev. Družba, ki ji je predsedoval zaslužni zgradi-telj Sueškega prekopa, Ferdinand Lesseps, je prišla zaradi nepričakovanih težav pri grad-
nji v denarne stiske, iz katerih si je upala pomagati z velikim loterijskim posojilom. Dasi so bile loterije po francoskih postavah prepovedane, je dobila družba s pomočjo podkupljenih politikov od zbornice dovoljenje za svoje posojilo. "Panamski škandal" se je končal šele spomladi 1893, tako da je bil Lesseps obsojen na eno leto, bivši minister Baihaut pa na
pet let ječe.
-o—
AMERIKANCI UDARILI
PRVIČ NA NORVEŠKEM
London, Anglija. — Pred nedavnim je močan oddelek ameriških letečih trdnjav napadel Trondheim na Norveškem in je zapustil to veliko nemško podmorniško bazo vso v plamenih. Amerikanci so tudi zdrobili tovarno aluminija v jHeroya, 100 milj južno od mesta Oslo. Uničili so 17 nemških bojnih letal, sami pa so izgubi-I li eno, ki je varno pristalo na Švedskem, kjer so posadko internirali. Trondheim imenujejo nemški Gibraltar na severu, in je brlog za nazijske vojne ladje in podmornice, ki 'prežijo na severna dovozna pota v Rusijo. Po zadnjih ^poročilih je tam našla zavetje bojna nemška ladja Tirpitz in dve 10.000-tonski križarki. To je bilo prvič, da so Amerikanci udarili na Norveškem. Tam in nazaj so preleteli vsega skupaj 1800 milj.
i/>' o-
VOJAŠKA GODBA IGRA DIVJAKOM
Domačini na otoku Kiriwina, ki spada k Trobriandskemu o-točju in ga je ameriška armada zasedla letos 30. junija, so 11. julija prvič slišali koncert ameriške vojaške godbe. Nobeden ni še nikdar prej videl svetlih kovinskih godal.
• Godba se je zbrala na nekem travniku. Bakrenokožni domačini, ki so z izbuljenimi očmi gledali svetle inštrumente, so se zbrali okrog. Pri prvem zvoku so poskočili. V trenutnem strahu jih je nekaj odskočilo nazaj. Drugi so stali kakor okameneli in so pozabili zapreti usta. Potem so pa nenadoma vsi skupaj začeli veselo vrišča-ti in kričati vse navprek, nakar so spet utihnili in skrbno poslušali. Na stotine drugih domačinov je prihitelo iz bližnjih vasic, kakor hitro so zaslišali te zanje popolnoma nove glasove. Da bi napravil nanje še večji vtis, je eden izmed vojakov, ki je bil prej oderski čarodej, pokazal domačinom še razne čarodejske prevare in zvijače.
Nenavadna visoka starost j si je dar božji. Človek ne more | p dosti storiti za to, da bi dosegel izredno visoko starost, ra- Ž zen, da preprosto živi in je ti veliko na svežem zraku. g Junija 1934 je umrl Turek 1 Zaro Aga, ki je bil najstarejši človek te dobe. Po njegovih t podatkih je bil star 164 let J< in se je baje v mladosti bo- ® jeval v Siriji zoper Napoleona. Vendar ni imel nobenih listin C in "pomlajevalni" _ profesor s Voronov, ki ga je preiskal 1 malo pred njegovo smrtjo, da ^ je bil Aga toliko star, kot je 1 sam dejal.
Bodi tako ali tako, res pa je, da so živeli ljudje take in še večje starosti. — Človek ki je doslej najstarejši na svetu in je njegova starost uradno dokazana, je bil Anglež ' Thomas Carn; imel je skoraj 207 let! Živel je od leta-1588 do 1795.
Prihodnji vtem seznamu je leta 1724 v vasi Ko-froseh pri Temešvaru umrli ' Petrač Czartan, ki je bil rojen 1539, je bil torej star 185 let. Skoraj prav do smrti je bil še krepak, hodil je s palico in je * beračil. Dobro je še videl in je k imel še nekaj svojih zob. Nje-n gov sin, ki je še živel ob oče-„ tovi smrti, je imel tedaj 97 let in je bil otrok tretjega za-
h
a kona. Czartan je bil grško-ka-toliške vere in je do smrti vestno izvajal svoje verske dolžnosti. Umrl je, ko da bi zaspal.
e Le za leto mlajši je bil, prav tako leta 1724 umrli Sa-a muel Mungo, iz Škotske, ki si je večji del svojega življenja moral le z eno roko služiti kruh, ker so mu bili drugo odsekali. Prav rad je pil žganje _ in je menil, da mu največ ko-k nsti.
Prav malo manj je bil s€ar e_ | neki mulat iz Friedrichstadta :o; iz Virginije, ki je leta 1798 u-(0 mrl v starosti 180 let. Bil je 140 let suženj ene in iste dru-v žine.
B_ V Herbusdorfu v Gornjih ih Lužicah je dosegel Martin U->i- hlemann, ki je umrl 2. dec. ia 1736, starost 172 let. Njegov n- ded je bil star 103 leta, njegov jo oče pa 192 let. in Henry Jenkinsi, neki ribič iz a- grofije York na Angleškem, je jo živel, kar je uradno dokazali- no, od 1501 do 1670; umrl je je torej 169 let star. Nekoč je bil a- pozvan na sodnijo in je prišel D- tjakaj s svojima sinovoma v r-1 starosti 100 in 102 leti! Brez li dvoma čudovit primer!
157 let je bil star neki kmet z zaluških posestev pri Ke-ialiclucu v Galiciji, ki je umrl leta 1762. Njegov prvi zakon je trajal 58 let. Ko mu je žena umrla, se je z 88. letom še a» enkrat poročil in je bil v dru-go pbročen 55 let, in je iz dru-a gega zakona imel še 7 otrok.
Vlado desetih angleških B" kraljev je preživel neki, leta !n 1635 rojeni Thomas Parz, kakor je napisano na nagrobnem kamnu v londonski west-m minsterski katedrali. Ko mu
a
. bilo 120 let, se je oženil s tret-
li . *
jo ženo in v starosti 130 let je še prav urno vihtel cepec in ^ je mlatil. Ko je bil star 152. [o let, ga je sam kralj povabil k )r sebi na gostijo. A tedaj si je Parz, ki je bil vajen le preproga ste hrane, pokvaril želodec t in je umrl.
ir Izredno žilav je bil tudi Da-nec Kristijan Drakenburg, ki je dosegel starost 146 let (ro-jj jen 1626 v Stromstatu, umrl U 1772). Bil je nemirne sorte in je do čvojega 141 leta prav vzburkano živel. Ko je imel 68 let, so ga ujeli morski razbojniki in ga prodali za sužnja v Tripolis. Kar 15_let je opravljal najtežja suženjska dela, dokler ni pobegnil. V
starosti 100 let se je poročil prvič in zadnjič.
136 let je bil star Švabec Žorž Wunder, rojen 1761. leta. — Anglež Taylor je dosegel starosst 134 let in se je 3 108 leti v drugo poročil.
Heinz Mittelsstadt, Meklen- _ buržan, je bil 123 let star. Bil * je 40 let vojak Tn je bil v neštetih bitkah.
Leta 1733 je postal neki Grosch iz Wettina še v starosti 104 let — oče. Čeprav j« bil toliko star, je bil še rudniški paznik. Njegov oče je bil toliko star 112 let, njegov brat pa še več. .
Leta 1797 se je v Londonu, v starosti 112 let umrli Espui-re Mocarthy, petič poročil, ko je imel 98 let in je bil oče več otrok. O njem poročajo, da je bil še v visokih letih vnet lovec in je rad pil žganje.
Marca 1725 se je javil na magistratu v Luttichu neki Človek, ki je prosil, da ga sprejmejo v občino. Dognali so, da je bil to neki meščan, ki je bil pred 95 leti izgnan za 90 let iz mesta/ Zdaj je imel 115 let in so ga seveda sprejeli v občino in skrbeli zanj.
V	novembru 1934 je umrl v Mideltu v Maroku Sidi Lahib, ki je dejal, da je 147 let star, kar pa ni mogel dokazati. Dokazano pa je, da ima še živeči Arabec Ali Abu Sarih v Iraku 132 let in je še prav zdrav, pije alkohol in je bil doslej šestkrat poročen.
V	začetku avgusta 1935 je umrl v srbski vasi Mala Krsna kmet Trajko Smilkovič, ki je bil do smrti čil in veder, čeprav mu je bilo že 131 let.
V	Rusiji živi v neki vasi pri Habarovsku Mihael Postnov, ki je bil rojen 19. junija 1799 in je zdaj v 145. letu, pa še zmeraj opravlja domača dela.
Teo Pavlovič, srbski kmet, ki je star zdaj 112 let, se je decembra 1934 petič poročil, in sicer s svojo izvoljenko iz mladih let, ki ima zdaj 107 let. Leta 1839 jo je prvič zasnubil, a njen oče mu je ni hotel dati.
Tudi ženske so že dosegle izredno starost, čeprav je taka visoka starost bolj stvar moških, kakor so dognala o-pazovanja.
Najstarejša ženska, kar jih je doslej živelo, je bila Francozinja Piou, ki je leta 1838 umrla, stara 158 let.
Neka krčmarica ob vznožju Mont Cenisa je dosegla starost 140 let in je živela od 1717 do 1857.
V	neki vasi blizu Santiaga de Chile je oktobra 1933 u-mrla neka ženska, ki je bila — po listinah dokazano! — rojena 1800, je imela torej 1331 let. Osebno se je udeležavala številnih bojev čilske države; bila je ranjena in je prejela hrabnostno kolajno. Se ko ji je bilo 107 let je leta 1907 šla z vojaki na bojišče.
V	mestu Sterden na Poljskem živi neka Vanda Vziecka, ki je zdaj 138 let stara. Skrivnosten čar je krog nje: splošno ji pravijo "šterdunska čarovnica." Vse življenje se je bavila s prerokovanjem in bivši ruski car in avstrijski cesar Franc Jožef sta že bila pri njej. Pravi, da je videla Napoleona, kako je odhajal v Ru-. sij o.
Starostni rekord vseh živečih žensk pa ima _Srbkinja Stanojka Bakid, ki živi v vasi Jevaši pri Ipeku. Zdaj je stara 157 let in je še zmeraj zdrava in krepka.
For Victory U "s. DEFENSE
BONDS STAMPS
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 13, avgusta, 1943
IZ URADA
SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
3935 W. 26th Street. Chicago. 111.
PABERKI IZ NAŠE PRETEKLOSTI
SLOVENSKI AMER. NARODNI SVET
POROČILO O FINANČNEM STANJU 31. JULIJA 1943						
Bilanca v banki ($9,376.41) in na roki ($19.14) 30. iuniia					......_...$	9,395.55
Dohodki v juliju:						
Podružnica štev.		1 SANS, Detroit, Mich. ______________$			100.00	
	n	2	i«	, Chicago, I1L .................	40.00	
	a	3	tt	, Pittsburgh, Pa...........	25.00	
	u	6	tt	, Ely, Minn. _____________	48.25	
	t* i	8 -9	it . *t	, West Newton, Pa. ...... , wtiW, MH l :.......	13.80 12.34	
	u	12	tt	, West Aliquippa, Pa.____	12.45	
	"	15	"	, Springfield,- IU. ________	7.15	
<<	M	17	u	, Uniontown, Pa..........,	132.30	
M	M	20	a	, Cleveland, O. ____________	82.00	
	tt	21	n	, Cleveland, O. _____________	150.00	
44	tt	22	. a	, Midway, Pa.................	10.34	
	"	23	tt	, St. Louis, Mo. _____________	-35.00	
44	ti	25	a	, Chicago, 111. _________________	12.00	
	ii	26	tt	, Salem, O. __________________	13.75	
	it	27	u	, Arcadia, Kans. _____________	19.00	
44	ti	31 _	a	, Pueblo, Colo. ___________	15.00	.; * j
4 i	**	32	u	, Cleveland, Ohio___________	12.00	
44	«	33	a	, Bridgeport, O. ____________	20.00	
41	ti	36	u	, Waukegan-Nbrth Chicago, 111. ...________	850.00	
"	ii	38	u	, Acmetonia, Pa. ________	25.00	
K	tt	39	d	, Cleveland, Ohio________	500.00	
«4	"	40	44	, Kemmerer, Wyo. _________	24.25	
U	M	42	a	, Hackett, Pa. ..........	32.00	
it	tt	45	tt	, Sheboygan, Wis. ___________	1.90	
•I	"	46	a	, Brooklyn, N. Y. ________	7.30	
M	tt	47	tt	, Pueblo, Colo....... .	5.00	
€(	it	48	a	, Cleveland, Ohio ___________	100.00	
<€	"	51	tt	, Barberton, O. _____________	250.50	
M	it	53	tt	, Johnstown, Pa. ___________	130.00	
(«	ti	54	it	, Chicago, 111. ______________	15.85	
M	U	55	a	, Canonsburg- Strabane, Pa. _________	240.50	
((	it	56	it	, okrožje Milwaukee, Wisconsin ..........	125.00	
U	M	59	U	, Brooklyn, N. Y. _________	16.00	
' tt	<(	67	tt	, Los Angeles, Calif_______	114.00	
ti	it	74 -	tt	, Sheboygan, Wis. ___________	100.00	
tt	it	75	it	, Pueblo, Colo. ______________	30.00	
it	it	76	tt	, Pueblo, Colo. _________________	15.00	
tt	it	77	tt	, Sheboygan, Wis ______I____	25.00	
it	*'	78	tt	, Bridgeville, Pa. _______i...-	160.00	
tt	it	81	tt	Sheboygan, Wis. _________	51.75	
it	it	82	l<	, Slovan, Pa__________________	5.00	
" 83 " , Walsenburg, Colo........... Članstvo dr. štev. 35 ABZ & štev. 60 SNPJ.					20.00	
						
Lloydell, Pa.					17.75	
Združena slovenska društva, New York. N. Y.						
(dodatno) .					f> nn	
Poverjeništvo Jugost.			repubL združ., Chicago........„.. 1,000.00			
Posamezniki					9.50 0.75	
Čokova brošura						
						
Skupni dohodki________________________________________						4,637.43
					$14,032.98	
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
Isdalki v juliju: *	
Stanarina za urad ____________________________________________________$	50.00
Poštne znamke .................... r<r	16.50 •
Poštnina.........;..............................*__________________________	0.21
Telegrami ...........................	1.13
Uradnikova plača -...............................................................	152.04
Davek za zmago (5% ur. plače) .............................	14.95
Davek za soc. zaščito ___________________________________i.................	16.43
Tiskovine . . ..........................	22.50
Luč v uradu .....................................................................	1.00
Naročnina za ameriški tisk .....................................	15.00
Voznina in dnevnica—shod v Pittsburghu, Pa__________	23.80
Prispevka podr. štev. 9, SANS, Willock, Pa. ($6.17) in	
štev. 42 SANS, Hackett, Pa. ($22.00) za JPO-SS....	28.17
Skupni izdatki ...............................' ..........	341.73
Ro^na blagajna ........................................;.....	25.30
Bančna bilanca 31. julija ..................................	13,665.95
	$14,032.98
Pregled vseh dohodkov in izdatkov te organizacije:	
Skupni dohodki od 5. dec. 1942 do 31. julija 1943...........	.............$17,754.91
Skupni izdatki od 5. dec. 1942 do 31. julija 1943........... •V . ' Vi v.: ... ' .	............. 4,063.66
Bilanca _____________________________________________________________	.............$13.691.25
Joseph Zalar, blagajnik L Mirko G. KuheL pomožni tajnik. I	
vilno naj se glasi:.da bo nastopil pri slavnosti zlatomašniške-ga jubileja tudi č. g. Milato Sla-je, župnik pri sv. Cirilu in Metodu v Lorainu.
' Ernest Terpin. .
Naše gibanje
Od 22. julija do 5. avgusta so se nam prijavile sledeče nove podružnice: Stev. 69 SANS, New York, N. Y.t nastala iz dr. štev. 56 SNPJ; štev. 83 SANS, Wal»enburgf Colo., nastala iz dr. štev. 299 SNPJ in štev. 101 ABZ; štev. 84 SANS, New York, N. Y.t nastala iz Slovenskega samostojnega bolniškega podpornega društva. Dne 5. avgusta je ta organizacija štela štiriinosemdeset podružnic.
Zanimanje za našo stvar že sega preko meja te velike dežele. Kajti te dni je nam iz Kirk-land Laka v Kanadi sporočil tajnik tamošnjega dr. štev. 619 SNPJ Max Skube, da bo poskusil s pomočjo drugih tamkajšnjih slovenskih ustanov usta- j noviti našo podružnico.
Kakor poroča tajnica podružnice štev. 56 SANS za mil-wauiko okrožje pestra Mary Musich, je dalo dr. štev. 520 SNPJ iz Cudahyja, ki šteje samo dvanajst članov, že $53.50 za SANS; ta denar*je nabrala med to maloštevilno društveno družino Tilka Borstner in sklep, da daruje vsak član tega društva enodnevno plačo v tem letu za SANS, še zmeraj drži.
V	istem času, t. j. od 22. julija do 5. avgusta — so prispevale sledeče podružnice: Štev. 3 SANS, Pittsburgh, Pa., $140.13 ($25.00 od te vsote je podaril Slovenski narodni dom v Pittsburgh^ ; štev. 8 SANS, West Newton, Pa., $13.80; štev. 15 SANS, Springfield, 111., $7.50; štev. 21 SANS, Cleveland, O., $150.00; štev. 22 SANS, Midway, Pa., $10.75; štev. 24 SANS, Virden, I1L, $3.09; štev. 25 SANS Chicago, I1L, $5.50; štev. 30 SANS, Sharon, Pa., $100.00; štev. 32 SANS, Cleveland, O., $6.00; štev. 38 SANS, Acmetonia, Pa., $25.00; štev. 39 SANS, Cleevland, O., $500.-00; štev. 40 SANS, Kemmerer, Wyo., $14.25; štev. 48 SANS, Cleveland, O., $149.00; štev. 56 SANS, okrožje Milwaukee, Wis., $125.00; štev 63 SANS Brooklyn, N. Y., $13.00; štev. 78 SANS, Bridgeville, Pa., $160.00; štev. 79 SANS, Gi-rard, O., $100.00; štev. 83 SANS, Walsenburg, Colo., $20.
Podružnica štev. 48 SANS Cleveland, O., nam je te dni poslala tudi še $10.00 za 50 izvodov Čokove brošure.
Shodi, seje, sestanki in prireditve
VI	urada podružnice štev. 56
SANS za Milwaukee in okolico
>,se nam poroča, da bo ta po-idružnica imela tamkaj SLO-, VENSKI DAN dne 12. septembra letos v prostorih S. S. Turn t Hali. Podružnični blagajnici 5 sestri Josephini Schlosar, ki je t tudi načelnica odbora za pro-f dajanje vojnih vladnih obvez-. nic med Slovenci v Milwaukee-i ju in okolici, je uspelo dobiti . tisto dvorano za cel dan 12. l septembra. Tako bodo imeli Slovenci v milwauskem okrožju i svoj dan takrat in predsednik . našega narodnega sveta Etbin . Kristan je povabljen za glav-l nega govornika v slovenščini i ob tisti priliki. V prid nakupo-. vanju vojnih vladnih obveznic . pa bo govoril v angleščini ne-. kdo iz Washingtona na tistem zborovanju. Kakor je čuti, bo-. do imeli tamošnji Slovenci tudi , veliko parado tisti dan.
Kakor se nam poroča, se v Clevelandu pripravljajo na to, da si ustanovijo * Osrednji odbor, ki bo poleg drugega dela tudi pomagal voditi naše gibanje v veliki clevelandski slovenski naselbini. V ta namen se je že vršila ena seja vseh štirih clevelandskih podružnic Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Drugi tak sestanek bodo imeli dne 20. avgusta. Nanj so povabljeni poleg krajevnih podružničnih odbornikov in odbornic tudi vsi clevelandski člani širšega in izvrše-valnega odbora te organizacije pa uredniki vseh slovenskih listov v Clevelandu. Tedaj se bodo izvolili odborniki za Osrednji odbor in zasnovale priprave za SHOD, ki se bo vršil enkrat proti koncu meseca septembra ali pa v začetku oktobra.
Naši ljudje v Indianapolisu bodo imeli dne 22. avgusta v
Slovenskem narodnem domu skupno sejo vseh društvenih zastopnikov in zastopnic, da se izvoli stalni odbor za SANS.
Znani slovenski tenorist Tomaž Cukale bo imel pred svojim odhodom k vojakom koncert dne 31. oktobra v Češki ameriški dvorani na 1438 West 18th Street v Chicagu. Pol čistega prebitka te glasbene prireditve pojde v enakih deležih za Slovenski ameriški narodni svet in slovenski pomožni odbor. Vstopnice so že na prodaj po 50 centov in se lahko dobijo tudi pri vseh slovenskih društvih v Chicagu.
sena in ovsa, da se nažrejo, ker so napravili tako dolgcf pot. Sluge-pobočniki njih veličanstva so bili malo v zadregi, vendar so cesarju v velikih poklo-nih povedali, da so to ljudje, ne pa kaka živina ali konji, ali morda c61o osli, kot si je njih veličanstvo predstavljalo. Tako je moralo nazadnje to njih veličanstvo cesar samo pojesti svojo besedo in poklicati Kra-ševce v svojo palačo. Kdo bi potem ne bil ponosen na te tako korajžne naše prednike, ki se niso ustrašili dolge poti na cesarski Dunaj. — Pa vam še eno povem od Kraševcev in njih veličanstva. Mi Kraševci vemo, drugi najbrže ne, da je na Krasu vsakojakih potreb za tamoš-nje^ ljudstvo, ki zlasti v poletnih mesecih trpi na pomanjkanju vode. Zgodilo se je nekoč v stari Avstriji, da je prišla de-putacija poslancev deželnega zbora s Krasa na Dunaj, da poprosijo njih veličanstvo cesarja, da bi dovolil podporo za tolikokrat in tolikokrat že obeča-ni kraški vodovod, da bi ubogo ljudstvo vsaj vode imelo v poletni vročini in bi živina od žeje ne poginjala. Da bi pa bili bolj gotovo uslišani, so vzeli s seboj nekaj steklenic kraškega vina "terana". Kdor ne ve kakšno vino je to, naj mu povem, da so te vrste vino (teran) še pred zadnjo svetovno vojno prodajali po kroni steklenico, ki ni držala več od sedanje navadne male steklenice za sodo ali "pop". Torej ta teran so ti poslanci nesli na Dunaj in ga poklonili cesarju na njegovo mizo. Ko se je njih veličanstvo najedlo in so ob omizju pokušali razna vina in likerje, so prišli tudi do 'terana'. Tu se je pa cesar z jezikom obliznil kolikor daleč je mogel, da bi niti kapljica te okusne pijače ne ostala na velikih brkah, ki so se pregloboko potopile v kupico. Seveda, to oblizovanje ni bilo posebno častno za njih veličanstvo, saj se doma v družbi še otroci nisn o smeli oblizova-ti, če nam je močnik prišel predaleč od ust, ali če se je pocedil po bradi, ampak je mama rekla, da se moramo obrisati, kakor se to spodobi za ljudi, in smo morali ubogati, če ne je šiba pela. Gotovo so tudi njih veličanstvo tako učili, ko je še bilo majhno, toda kapljic terana je pa le škoda, da bi jih ^ervie-ta popila, zato je pa cesar pozabil na dostojnost in se obliznil. Ko je še enkrat previdno potegnil terana iz kupice, je radovedno vprašal, zakaj niso že kedaj poprej dali tega vina na mizo. Tedaj je pa vstal posebni prijatelj cesarjev, kateremu so bili poslanci naročili prošnjo in povedal cesarju, da so to vino prinesli s seboj poslanci s Krasa, ki prosijo njih veličanstvo, da bi podpisalo dar iz državne blagajne za toliko potrebni kraški vodovod. "Pa raste tako vino na Krasu?" vpraša cesar. — "Seveda", odgovori zaupnik, "in ti poslanci so ga prinesli od doma ter ga poklonili vašemu veličanstvu, da bodo bolj gotovo uslišani." — "Ja", pravi že nekoliko nejevoljno njih veličanstvo, • "če imajo tako vino, če tako vino raste na Krasu, kaj pa še Kra-;ševci hočejo več!" — In takoj je pri tem ostalo, da Kraševci niso dobili vodovoda, cesarju pa tudi niso več nosili poklanjat terana. — Vprašam vas, kdo bi tedaj ne bil ponosen, da I je iz takega kraja doma, kjer raste tako vino, da se je po njem še cesar obliznil. To naj [bo za enkrat dovolj od Kra-(ševcev. Novinar. -o
DODATNE OPOMBE K POROČILU O ZLATI MAŠI MONSIGNORA HRIBARJA Cleveland, O.
V naznanilu o zlati maši Rt. t^Rev. Hribarja, je bilo pomotoma'poročano,' da je bil č. g. Hribar prestavljen od sv. Vida 11. 1917; pravilno se mora glasiti, da je č. g. Hribar bil prestavljen iz Clevelanda k sv.
kom, med temi John Salokar, kateri je poročen s hčerko znanega rojaka in zastopnika Am. Slovenca Mr. Peruška iz Wil-larda, Wis. Nadalje je odšel tudi Dr. A. Ziherle, naš edini slovenski zobozdravnik. Potem je odšel k vojakom tudi Lenard Skalla. V kratkem baje pojde tudi dobro poznani John Jur-kaš.
Naša dobro znana dva baseball igralca . George Blacic (Sheek) in John Franko (Jan-do), se pridno oglašata nekje iz Anglije. Pišeta, da se jima kar dobro godi in pa da so Angleži prav prijazni in postrež-ljivi ljudje,
O piknikih, ki so bili druga leta kaj številni, pa letos ni vredno pisati, ker jih ni, ali pa so silno redki. Za nedeljo 15. avgusta se pripravlja za piknik tukajšnji Jugoslav American Citizen Club. Pravijo, da bodo imeli na ražnju pečena jagttje-ta, in šo za to dobili predpisane "pointe", kajti brez teh se tudi jancev ne dobi. Vabijo, da jih rojaki posetite. Piknik bo v znanem Eggers Grove Forest
Preserve, doli na sto štirinajsti ulici.
V soboto 31*. julija je obiskala Mr. in Mrs. John Novaka na na 95. cesti neka Viktorija iz Clevelanda. Slučajno sem prišel baš tedaj k Johnu na kratek obisk, pa sem jo videl tam. Škoda da sem pozabil vprašati kako se piše, Novakovi so pa tudi pozabili ime. Doma je pa tam od Trebnjega, po domače Podpadco^a Vika iz Kamnega potoka, fara Trebnje na Dolenjskem. Poročena je pa z nekim Kraševcem, ki baje ni posebno ponosen na svojo "kra-šovsko čast", pa bi prav lahko bil. Jaz sem tudi Kraševec in sem na to ponosen. Zakaj pa ne, saj smo tudi Kraševci ljudje. To so povedali nekoč celo rajnkemu cesarju Francu Jožefu. Prišli so namreč takrat, ko je še on vladal Avstrijo in vse njene podjarmljene narode, Kraševci na Dunaj, da se poklonijo njih veličanstvu. Ko so pa cesarjevi pobočniki povedali cesarju, da so prišli Kraševci, je milostno ukazal, naj jih kar v štalo odvedejo in jim dado
- Na fašisloVskem glavnem stanu v mestu Gela ▼ Siciliji ne bodo reč potrebovali §*astike. Mesto so zasedli ameriški vojaki, ki so svastiko prav hitro sneli. Ali vidite dva zvočnika, ki ita prej brnela rasne ukaze meščanom?
NAJVEČJA STAROSLOVAN- j SKA ORGANIZACIJA
Največja staroslovanska organizacija je bilo pleme, ki je lahko štela na tisoče duš. Po-1 krajina, kjer je bivalo pleme, je bila župa. Središče župe je bil grad, ograjena trdnjava. I Imena grad, gradeč ali gradi-; šče (pripravno mesto za grad) kažejo še dandanes, kje so bila narodna župna središča. Tudi poznejše nemško plemstvo si je včasih krajih pogosto zidalo gradove bivših gra-i dišč. — V gradu ali pod gradom se je zbiral narod ob slav-nostih, sejmih, zborovanjih, sem je prihitelo ljudstvo v sili, da se brani sovražnika. V gradu je prebival župan, starešina vsega plemena. Župana so volile starešine in je imel svojo oblast iz naroda. Posebne oblasti prvotno župan ni imel in je povsod odločeval glas ljpdstva in ne župana. Narodna zborovanja so bila obenem tudi sejmi.
•-o-
"JENI ČERI"
Ko je sultan Murad I. zavo-jeval balkanske Slovane, je u-kazal, naj se spreobrne petina mladih vojnih jetnikov in sužnjev v mdhamedansko vero. Iz teh poturčencev se naj sestavi nova vojska — jeni čeri (janičarji). Krščanske mlade-, niče so porazdelili turškim po-sestnikom po Mali Aziji in drugod z nalogo, da jih morajo poučiti in utrditi v turški j veri in obenem skrbeti za njih zdravje in telesni razvoj. Sužnji so se poturčevali jako na-: glo in skoraj brez izjeme in čudno je, da se večinoma pozneje niso prav nič spominjali nekdanje vere in svoje prave domovine. Poturčenci so bili dosti strastnejši sovražniki krščanskega sveta in sultana zvestejši vojščaki nego Turki, sa^ii. 2e takrat je bil upravi-j čen pregovor, da je: poturica' hujši nego Turek.
Janičarska vojska je štela v začetku 80. potem pa do 200 stotnij (ort) po 300—500 mož. Vsaka stotnija je imela svojega stotnika (ortbašo) in po šest častnikov; najvišji poveljnik vsem jančarjem je bil "aga."
Avguštinu v Barberton vleth 1907.
Tudi je bilo poročano, kakor da bi bil č. g. Milan Slaje pomožni župnik v Lorainu; pra-
CAR OSVOBODITELJ
To ime nosi v zgodovini ru-j ski car Alexander II. (1855 -1881). Ker je reakcionarni ab-j šolutizem njegovega prednika | Nikolaja L doživel v krimski j vojni hud polom, je začel Ale-j xander n. z liberalnimi reformam^ Predvsem je leta 1861' ukinil kmetsko nevoljništvo in postal s tem osvoboditelj ruskega kmeta. Kot svojega o-svoboditelja ga slave zlasti tudi Bolgari^ ki jim je v vojni s Turki leta 1877-78 priboril no-1 vo bolgarsko kneževino. Ker je pa car v notranjem vztrajal pri absolutizmu, je slednjič padel kot žrtev nihilistov-skega atentata.
-o-
KAJ JE BILA "TROZVEZA"
Ko je Bismark po zmagi nad Francozi ustanovil novo nemško cesarstvo, je v strahu pred | francosko revanžo potreboval zaveznika. Avstro-Ogrska se je začela . takrat vrivati na Balkan in je prišla vedno bolj navzkrž z Rusijo. Ko so 1'eta 1878 na berlinskem kongresu prikrajšali Rusijo za sadove njenih zmag nad Turki, se je tudi sstaro prijateljstvo med Rusi in Nemci ohladilo. Tako sta Bismark in Andrassy, ki je vodil avstrijsko zunanjo politiko, naslednje leto sklenila zvezo v varstvo pred Rusijo, Upala sta, da se bo tej zvezi pridružila Anglija, toda namesto nje se je kmalu ponudila j kot tretji zaveznik Italija. Ta sicer Avstrije marala, toda | ko so ji Francozi leta 1881 tako rekoč pred nosom vzeli Tunis, v katerem so Italijani videli svojo bodočo kolonijo, so bili tako užaljeni, da je kralj Humbert še iste jeseni napravil obisk na Dunaju, naslednjo pomlad — maja 1882 — pa je bila sklenjena trozveza | med Avstro-Ogrsko, Nemčijo j in Italijo. Ta trozveza je bila še nekrajkrat podaljšana, pri čemer je Italija dosegla vedno kake spremembe sebi v prid,
i
dokler se ni maja 1915 na znan način klavrno končala. -o--
Biti brez slovenskega lista v [ teh časih se pravi biti brez zveze s svojim narodom.
Nedeljski pomenhi
_ J. M. Trunk
TEDENSKI KOLEDAR
15.	Nedelja — 9. pobink. Mar. Vneb.
16.	Ponedeljek — Sv. Rok
17.	Torek — Hijacint
18.	Sreda — Helena *
19.	Četrtek — Ludovik
20.	Petek — Bernard, opat
21.	Sobota — Ivana Franc.
V KRAJ S SVASTIKO
TRETJA NEDELJA V AVGUSTU
"Ako iščem svojo čast, moja i čast ni nič" (Jan. 8, 54). j Čast igra v Življenju važno ] vlogo. Premalo, ko te potiskajo i med živali, preveč, ko te po- i j sta vi ja jo med bogove. Lastna čast pa nikakor ni edina tvoja < zadeva. Red pri časti bo le, ako bo red pri časti, ki mora biti skazana Bogu. Božja čast je tvoja čast, tvoja le božja.
"Učite se od mene!" Tako poživlja Kristus vsakega človeka. Z besedo vzdržuje vzgled, = kakor povsod. Kot človek je . bil Krist vreden, da ga častijo vsi rodovi zemlje. Pa ni iskal : časti, izvolil si je na mesto časti ponižanje. Čast je dal Očetu in to čast je pomno^eval in' pospeševal vedno in povsod. Niti lastnemu življenju ni pri-zanesel, da zastavi to življenje . za čast svojega nebeškega.oče-. ta. Če bi bil iskal svojo čast, bi . se bil moral čisto drugače po-L kazati svetu. Hlev bi se ne bil
spodobil za rojstvo, rokodelski stan bi ne bil za njega primeren, križ bi ne mogel služiti za smrtno postelj. Ni iskal svoje časti, pa je jo dobil, ker je iskal le čast Očetovo. Izgubil je, da je dobil. Kakšna skrivnost!
Goreče se je potegoval za božjo čast in ognjevito zagovarjal reč božjo. Brez ovinkov oznanuje nauk, katerega je sprejel od Očeta, biča strast in hudobije mogočnih in ponosnih farizejev, odkriva njih hinavstvo, trdosrčnost in brezboš-tvo. Dobro je vedel, kaj ga čaka, pa se ni zmenil, da ponovi čast Očeta svojega. Smrt ga ni strašila, in vseh muk se ni zbal, dasi so mu bile jasne pred očmi. Kristus ni poznal kompromisov, raznih bebčastih poravnav, pogajal se ni nikoli ir nikjer, kadar sta prišla do nasprotja čast božja in svet.
Uči se od Kristusa! Le božji čast je tvoja čast.
Straži
Stran &
Petek, 13. avgusta, 1943
Odbor za leto 1942:
Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: Joa. J. Nemanich. . 1145 East 74th Street
Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmeot se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
VELIKA JE NASA MOC
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
UTRINKI
LOUIS J. ZEFRAN
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
FINANCIAL REPORT H. F. S. 1	
od — from	i
1. JANUARJA DO 30. JUNIJA 1943.	
Dohodki — Receipts	;;
Preostanek (Balance) dne 1. januarja 1943................	___________________$110,178.50
Prejeli za smrtninski sklad — Mortuary _____________	.$ 6,387.63
Prejeli za poškodni sklad — Disability ......................	654.40
Prejeli za bolniški sklad — Sick Fund..........................	2,725.55
Prejeli za mladinski sklad — Juvenile Fund__________	314.95
Prejeli za stroškovni sklad — Expense Fund____________	1,439.66
Prejeli za konvenčni skland — Convention Fund......	209.25
Prejeli obresti — Interest _____________________________________	„ 1,545.56
Prejeli na Principal — Principal......................................	.. 40,963.60
Prenos iz mlad. oddelek — Juv. Transfer_________________	_ 2,500.00
Skupni dohodki — Total receipts_____,'......	......................$ ie,740.60
Skunai — Total ___________________________	......$166.919.10
	
Oprostile mL da se malo pobaham, ker jaz zgledam še mlad in opravljam dobro delo, prav kakor čisto nov električni gladilnik.
Seveda priznanje zato gre moji lastnici, ker mi posveča posebno vojno pažnjo.
Ona ve, da se material, ki se rabi za izdelovanje električnih gladilnikov rabi za izdelovanje vojnih potrebščin, zato ona skrbi, da se nahajam v dobrem stanju, dokler bo trajala vojna.
Stroški — Disbursements: Izplačali za posmrtnine — Death claims.....................	\ 1,750.00
Izplačali za pošk. in operacije — Disability claims..... Izplačali za bolniške podpore — Sick claims_________________	675.00 2,703.75
Plača uradnikov — Officers salaries .............................. Dnevnice in vožnja — Per diem travel_______________ Nagrade — Commissions — Preiskave — Med. fee.... Oglasi in tiskovine — Adv. & Printing........................	800.00 34.88 327.33 26.25
Poštnina in telefon — Postage & Telephone..................	38.05
Za Glasilo — Official Organ ______________________________________	484.65
Za Koledarje — Calendar 1943 ______________________________	196.50
Poroštvo gl. odbora — Bonding of Officers.................... Illinois Fraternal Cong, članarina — Dues..—.............	90.00 10.00
Rent, shramba na banki — Safety Deposit Box.......— State of Illinois —-License ________________________________________—	12.00 6.00
Za aktorsko poročilo — Actuaries fees______________________—	195.96
Potografi listin — Photostate Service ..........	3.85
Popravki Typewriter & Add. Mach. — Repairs......—. Najemnina gl. urada — Rental Home Office................	4.52 60.00
Uradne potrebščine — Office supplies________________________	5.19
Davki — Tax .........................................1.........................	.70
Nakup Bondov -— Bond Purchase .............................	51,522.53
Obresti — Accrued interest ............. .............................. Prenos iz Mlad. Odd. -— Juvenile Transfer_________	210.48 2,500.00
i ~ Skupni stroški — Total disbursements----------------- Prprtstnnialf dnp 3fl iiintin 1Q4..1 _ Ralarirp	_______________$ 61,657.64 ..............$105.261.46
Razlika v bondih — Dif. in Par & Book Value on Bonds................ 10,800.50	
Skupaj — Total___________________________________________________	________________$116,061.96
Ako ima vaš gladilnik električno vrv, da se vzame proč, vedno preje utaknite stikalo v gladilnik, potem še le v stikalo na steni.
Kadar ste gotovi s peglanjem, izpulite stik najprvo iz stene, potem še le iz gladilnika. Nikdar ne potegnite za vrv.
Pomnite, ne pustite nikdar, da bi se vrv dotikala vročega gladilnika, ali da bi se vrv drgnila ob rob mize. Oboje predrg-ne insulacijo na vrvi.
Jaz mislim da je dobra ideja, da tudi vi skrbite za vaš električni gladilnik.
Vsakokrat, obrišite vaš gladilnik spodaj, ko se ohladi po uporabi z vlažno cunjo. Če potrebno lahko rabite milo, ali la-*hek milni prašek, toda nikdar pa ne utaknite gladilnika v vodo.
Vsak mesec, nadrgnite gladilnik spodaj s parafinom, ali pa z voskom..
Rszporedba premoženja —	Investments:	
City of Joliet Impr. Bonds,	5 & 6%............	$ 4,179.00 i
City of Calumet Impr. Bonds,	6%............	_____ 915.741
City of Lockport Impr. Bonds,	5%............	500.00
Village of Rockdale Impr. Bonds,	e%............	„ 5,900.00
Hazelton City Auth. Impr. Bonds,	3%...........	_ 5,000.00
City of Mobile, Ala. Tunnel Ref.,	3 Vi%........	........ 5,000.00
Westmoreland County, Pa. Water Ret,	3%.........	_______ 5,000.00
State of Arkansas State Hwy.,	3y*%........	........ 5,000.001
State of Mississippi State Hwy.,	3^4%-------	_______ 1,000.00
.Consumers Pub. Power Dist.,	3%—........	........ 1,000.00
North Shore Gas Co.-Det,	3V4%......	1,000.00
City of New York, Sch. Dist.,	» 3Y4%........	....... 5,000.00
Central Lincoln Peoples Utility, Ore.,	2%%.......	........ 5,000.00
New York Dock,	4%...........	........ 5.000.D0
City of New Jersey Ret,	4%-.........	........ 5,000.00
North Bergen, N. J. Gen. ObL,		_____ 5,000.00
Baltimore & Ohio R. R,	4%%.------	1,000.00
New York Cent R R,	4	........ 2,000.00
New York Cent. R. R.,	3,%%.......	........ 5,000.00
LeHigh Valley R R., f -	4%%.......	......... 2,000.00
Illinois Central R. R..	5%.—......	> 1,000.00
Northern Pacific R R.,	3%.......	3,000.00
New York, Chicago & St. Louis R. R,	4 V4%.-----	......... 3,000.00
U. S. Defense Bohds,	—...........	19,000.00
Postal Savings,	2%.......—	1,500.00
Federal Loan,	3%_________	________ 2,000.00
Policy Loan, _ . _	6%..........	......... 325.00
Ampak kaj če se pa vseeno kaj narobe zgodi?
Ako vaš gladilnik začne kazati, da se preveč segreje, tedaj ga dajte takoj pregledati dobremu popravljaču.
Ako gladilnik ne dela, kakor treba, predno ga obsodite da je pokvarjen, poglejte, če je stikalo prav zataknjeno, če je električni premik na svojem mestu in če je elektrika v stikalu.
Malo takega pregleda vam mogoče prihrani denar.
Vidite tako je. Čisto preprosto je, če skrbite za vaš gladilnik, da se ne pokvari ... in to pomeni zelo veliko za trpežnost vašega gladilnika-
Govoreč iz skušenj, jaz vem, da te sugestije bodo vam pomagale, da se vaš gladilnik vam ne bo postaral, ne izrabiL
Sprejmite ta moj nasvet. Začnite tako posvečati vašemu gladilniku vojno pazljivost.
Elektriko se rabi za vojne potrebe—tie tratite jo!
COMMONWEALTH EDISON ČOMPANt
VICTORY HOME CENTERS dmjBftg&Haw^P*
AMERIKANSKI SLOVENEC
Družba igf|i$?. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustsnovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah C^J^Z. IJ^i 111 Inkorp. v dri. TTHiwh Severne Amerik«.	IMe ^ m]* 191 S.
Naše geslo: "Vse sa vero, dom in narod; vel sa enega, eden sa vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 257 Lime Street. Joliet, Illinois L podpredsednik: Frank Tuafaek, 716 Raub St. Joliet I1L 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. HL v Tajnik: Frank J. Wedk, 301 Lime Street Joliet I1L Zapisnikar: John Nemanich. 650 N. Hickory Su Joliet HL Blagajniki Joeeph Klepec, 903 Woodruf Rd, Joliet 11L Pahovni vorfjm: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Ptttaborgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 151 No. Ckicago St, Joliet HL
* NADZORNI ODBOR: Andrew Gtovach, 1748 W. 21 at St., Chicago, I1L Joseph L. Draaler, 1318 Adasaa Street North Chicago, Illinois. Joeeph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet, IB.
POROTNI ODBOR: Joseph Favlakovkh, 39 Winchell St, Sharptburg, Pa. * Mary KoeseUh, 2294 Blue Island Ave, Chicago, I1L Jehn Denfta, 2730 Arthingtaa Ave, Chicago, 10. Predsednik Atletičncga odseka: Emery Sobar, 540 North Bluff Street Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanskd Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, DL
Do 1. Jan. 1942 Je DSD. izplačala svojim članom in	ter
njih dedičem raznih poamrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD. ae lahko ustanovi v vsakem meat« Z dr. držav s ne manj kot B člani (cam i) za odra Ali oddelek. Sprejme ae vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti Od 18 do 00 let V mlidin-
1 aid oddelek pa od rojstva do ld. leta.
Zavaruje se za $250,00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo Ss različni ; certifikati, kahor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year h Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera ae vsako
Poleg amrtnine izplačuje DSD. svojim člinnsi (kam) tudi bolniško | podporo iz svoje centralne blagajne« kakor tndi ss razne operacije m » poškodnine.
1 Mesečna plafiDa (assessments) so orejena po Amerkan Experience
; tabeli.
DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). | Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo ▼ njeno \ sreool	4
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismena ali tut-> meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, JoHet. DL
FINANČNO POROČILO D. S. D.
» Mortgages, ! Checking Account Skunai Total ......	5 & 6%________________- 12,050.00 —.................... 5,692.22 ........................$116,061.96
Assessments collected not yet received -	- Nabrani ases. še ne
j Due from members — Članstvo dolguje..........................-............... 1,579.87 Interest due and Accrued — Dozorele in dotočene obresti........... 1,892.46 I Inventory — Inventar premičnega premoženja r------------------- 750.00 Skunai Total ................................*--------$122,105.38	
Unpaid Death Claims — Neizplačene posmrtnine............................ 1,538.00 Trttnl A«tfif»t*i Sknnno nrpmofpnif Družb**..............................$120,567.38	
New Members (Novi člani) Adult — Od. oddelek--------------------------------- 19 M«.r /MAiri Alanil Titmnila Ml. nddelek.................................. 7	
	___________________________ 26
Deaths Umrli . ...............	________________________________________ 5
	............................ 21
Members in Service — Člani v vojaški službi---------------------------------- 47	
Nadzornemu odboru bratsko predloženo na polletni seji dne 29. julija 1943.
Respectfully submitted to the Board of Trustees this 29th day of July, 1943.
GEO STONICH, predsednik—President FRANK J. WEDIC, tajnik—Secretary JOSEPH KLEPEC, blagajnik—Treasurer,
S tem se potrjuje, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, ter vse listine in posojila Družbe. Našli smo, da se vse popolnoma strinja in da je vse v najlepšem redu.
This is to certify that we examined the books of the Secretary and Treasurer, also all Society investments and found everything to correspond and in order according to our best belief.
A. GLAVACH, 1. Trustee—Nadzornik JOSEPH JERMAN, 3. Trustee—Nadzornik.
Subscribed and sworn to before me this 29th day of July, 1943.
(SEAL)	ANTON NEMANICH, Notary Public.
Cleveland, Ohio. £<
Velika je naša moč, ako je J trdna in udejstvujoča tudi naša volja, kadar srce in pamet de- * lata nerazdružljivo na polju 1 slovenskega samaritanstva v Ameriki. Vprašanje pri tem je le to, kako nam je mogoče poraziti vsakdanjo sebičnost in ^ brezbrižnost, ki se je zadnja le- _ ta naselila v srca in razum ame- .
riških Slovencev in Slovenk. *
♦	V
Toda vsi niso taki, najdejo se ljudje, ki so se zaživeli v so- ^ dobno in resno situacijo, v ka- • teri živijo sedaj naši trpeči in zasužnjeni bratje in sestre on-krati morja.	^
Pred dvema tednoma sem imel pogovor z zavednim in j iskrenim Slovencem, ki lastuje g in obratuje novo tovarno, v ka- ^ teri izdelujejo potrebščine za s ameriško vojno <fbrambo. Nje- j govo ime je Peter Lustrik. V r družbi njegove razumne soproge smo se pogovarjali tudi o r težkih in mračnih dnevih, ka- a tere preživljajo naši ljudje v j domovini. To zaželjeno sreča- ( nje vam enkrat opišem v po- j sebnem dopisu, kajti zaključek našega pogovora je bil ta, da mi je Mr. Lustrik izročil $500 i za Jugoslovanski pomožni od- , bor, slovenska sekcija. Hvala ] njemu in njegovi soprogi za j pravilno razumevanje sedanje- : ga družabnega reda, kjer je : vsak izmed nas poklican, da , pomaga in rešuje, kjer koli je pomoč in rešitev potrebna.
Glavni blagajnik JPO,SS, brat Leo Jurjovec, mi je poslal sledeče poročilo za mesec julij:
Prispevali so sledeči:
Lokalni odbor št. 9, Wauke-gan, 111. $50.00; Frank Meglich nabral $10.00; naročniki Glas Naroda poslali $13.00; lokalni odbor št. 35, okrožje Collin-
3	wood, Cleveland, Ohio, $200; ) lokalni odbor št. 21, Denver, - Colo., $25.00; lokalni odbor št. 5 7, St. Louis, Mo., $93.25; lokalni odbor št. 37, West Park, O.,
o $60.00; lokalni odbor št. 9,
4	Willock, Pa., $6.17; lokalni od-J bor št. 29, Barton, O., $20.00; o podružnica št. 42, SANS, Hac-o kett, Pa., $22.00; podružnica J št. 47 SANS, $25.00; Mike Ku-JJ i sel, Chicago, 111., $5.00; in loti kalni odbor št. 2, Cleveland, O.,
o $1000.00.
2; Skupni dohodki za mesec juto lij so $1,529.42. Skupna blagaj-»0 na JPO,SS je bila dne 31. julija J _ $54,866.44. K> Lokalni odbor št. 2 v Cleve-)0 landu, Ohio, katerega blagaj-2J nik je. dobrovoljni in delavni K) Slovenec, Joseph Okorn, glav-» ni uradnik Slovenske dobrodelni ne zveze, je zopet poslal na X,: glavni urad $1000.00. S to po-)0 šiljatvijo je lokalni odbor št. 2
LI
že poslal $8000.00. Predsednik v John Pollock in tajnik Frank v Turek pravita, da moremo v tem letu doseči deset tisoč do- ^ larjev, ali pa še več.	f
Lokalni odbor št. 35 Collin-wood-Cleveland, Ohio, kjer vodi, piše in dela z neutrudljivo voljo poznani in zavedni primorski rojak, tajnik odbora, ■ Joseph Durn, je tudi poslal; $200.00. Mr. Durn je zaposlen j v svoji trgovini vsak dan, toda ga ni narodnega, društvenega, pomožnega ali kulturnega dela L med nami Slovenci v Clevelan-du, da se ne bi on udejstvoval|* z nasveti, pripomočki in resnim delom. Hvala mu lepa!
Lokalni odbor št. 37, West Park, Ohio, je tudi prispevali $60.00. Mrs. Cecilia Brodnik je tam tajnica, vedno na delu s svojimi prijateljicami, ki čutijo bolest in trpljenje stare domovine.
Tudi Slovenci v St. Louisu so nam poslali $93.25. Posebno se zanima za našo pomožno akcijo rojak Frank Zvanut, ki želi, da bi naši bratje dobili zadostno pomoč po vojni.
Hvala vsem, ki so darovali! Naslov temu dopisu sem dal: Velika je naša moč. Ali se za-vedemo te moči? Res je to! Silno moč imamo v sebi, ako jo ob pravem času spoznamo. Med nami imamo ljudi različnega mišljenja, udejstvovanja in Ha- " zorov. Malo jih je, ki so pri-; pravljeni delati zastonjsko delo za narod, malo jih je, ki bi hoteli prejšnim slediti in pomagati. Veliko jih imamo, ki so gmotno dobro zasidrani, toda jih ne poiščemo, da bi se od-1 zvali naši pomožni akciji. Po-" možna akcija rabi v vsaki slo-1 venski naselbini ljudi, katerih ! imena čitate v časopisih, ki.se 1 udejstvujejo pri JPO,SS in se-' daj iudi pri SANSu. ; V Kleinu, Mont., živi pripro-' sta in dobrosrčna Slovenka, ki
•	je bila v domovini vzgojena v " revni hiši. Niso imeli dosti kru-' ha, morda so ga pekli enkrat ' na mesec. Bila je večkrat laČ-" na kot sita, zato je poprosila ' večkrat za košček kruha pri " sosedih. Globoko v spomin se ji
1	je vtisnilo to življenje iz domo-" vine, ona ga ni pozabila. Ko je
•	nesreča zadela njeno domovino
•	onkraj morja, spomnila se je s poživljenim spominom, kako
- sedaj trpijo ljudje v Sloveniji, i- Stopila je od hiše do hiše, od a vasi do vasi, od mesta do mesta, nabirala, prosila in doka-!- zovala ljudem: Slovencem, tu-j- jezemcem in r Amerikancem, ii kakoYvelika- nelr^ča^ie! z&dela r- njen narod. Štirinajst mesecev 1- je kolektala, dobila otiske na a nogah, da mi je poslala $226.->- 67 za našo pomožno akcijo. To
2	je plemenito delo usmiljenja
in pomoči. Kje ji je enaka slovenska žena v Ameriki?
Koliko dolarjev bi že bilo v naši blagajni, da ima ona sodelavko v vsaki slovenski ženi v Ameriki! Tu se pokaže, kako veliko moč imamo v našem slovenskem ljudstvu v Ameriki, ako bi vsi delali, apelirali, nabirali in prosili ameriške strice in tete, očete In matere, spre-obračali Janeze Nedame in Mice Skupuhovke,
Čast takim slovenskim ženam v Ameriki.
Lokalni odbor št. 8 JPO.SS v Chicagu mi je poslal resolucijo, v kateri apelira na glavni odbor, da se prične nabirati obleko za rojake v domovini. Lepa ideja! Kako bo izpeljiva, tega vam še ne morem povedati, toda eno je gotovo: Spravljajte ponošeno obleko, čevlje in druge stvari, kajti čas bo prišel, da bomo lahko poslali take reči v domovino.
Slovenci in Slovenke, čas hiti, bližamo se koncu te strašne vojne v Evropi. Konec prihaja z vsakim dnem bolj vidno. Sedaj je čas, da se odločite in daste, da bo imel pomožni odbor na rokah dovolj denarja za sirote v ^omovini.
Lokalni odbori organizirajte kolekte od hiše do hiše, naj ne bo niti enega Slovenca ali Slovenke v Ameriki, da bi ga ne vprašali za pomoč.
Klic iz domovine postaja vedno bolj glasen: Daj, brat, daj; pomagaj sestra!	o
Janko N. Rogelj.
Zlobni zavidajo in sovraži-
; jo: to je njih način občudovanja.
*
Človeka lajiko sodimo po
njegovih sovražnikih. »
Ljubiti, je nehati živeti v sebi in živeti v drugem bitju. *
Nič ne irtore nadomestiti čustvenosti in udanosti žene. *
Nesreča ustvari v nekakšnih dušah široko puščavo, kjer doni glas božji.
*
Je troje težkih stvari: ohraniti tajno, trpeti kleveto, uporabiti svoj prosti čas.
Pristopite k
DR. SV. JOŽEFA,
stev. 53, K. S. K. J. @
V WAUKEGAN, ILL. •
Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se
sprejemajo od 16. do 55. leta. •
FRANK JERINA, predsednik. JOSEPH ZORO. tajnik, 1045 Wadsworth Ave« Na Chicago, HL ANTON BESPALEC, SIL, blag.
Ustavi srbečico takoj
Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje,
■ "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar na Braxon Co« 322 So. Clark Dept. A, Chicago, ILL, in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo.
DRUŠTVO SV. VIDA
Stev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO
Najboljši avtomobili za pogrebe, krste In ženil p vanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno,—CENE ZMERNE.
Starost, to je otroška doba — brez iluzij.
j.
Ne povejte nikoli nič slabega o sebi. Vaši prijatelji bodo j" to vedno storili v zadostni me-;ri.
"Zakaj zgledam, da sem samo pol toliko star"
Največ slučajev poškodovanih gladilnikov je, da padejo na tla.
Bodite gotovi, da je miza na kateri gladite trdna. Gladilnik vedno postavite pokoncu na peto, ali na stojalo ali na podlago.
Drugo, kar poškoduje gladilnik je tudi to, če se gladi preko gumbov, zaponk in preko drugih trdih predmetov, ki poškodujejo gladino na gladilniku.
Stran S
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 13. avgusta, 1943
i
4>r
I: $
i?!
KNEZ SEREBRJANI
— ROMAN — - Rusko — A. K. Tolstoj	Poslovenil — AL Benkovič
"Kamor me noge poneso, batjuška; zemlja ni s plotom zaprta, dosti je prostora na
njej!"
"Ali si znorel? Pa te je menda res obsedlo! Kaj si napravil pri obedu? Tvoj jezik se je predrznil ugovarjati carju! Li veš, kdo je on in kdo si ti?"
"Vem, batjuška, vem pa tudi, da me je pohvalil zato. A vendar ne morem ostati!"
"Ah, ti, trmoglavec! Odkod pa se je vzela ta tvoja volja? Kaj pa se je danes zgodilo s tabo? Zakaj si se odločil oditi sedaj, ko te je car odlikoval in te izenačil z načelniki? Zakaj hočeš vprav sedaj proč?"
"Meni je že dolgo težko živeti med vami, batjuška, to veš sam, a sam sebi nisem verjel; od mladih nog sem vedno slišal od vseh strani, da je volja carjeva volja božja in da ni večjega greha, kakor drugače misliti nego car. In otec Levki in vsi popi slobodski so mi šteli v velik greh, da ne mislim kakor vi. Nehote sem pričel včasih premišljeavti, ali imam res sam prav zoper vse vas? Nehote sem odkladal odhod odtod. A danes" — je nadaljeval Maksim in rdečica mu je živo zaigrala na obrazu — "danes sem zaslišal kneza Serebrjane-ga, ko sem zvedel, da je on razbil tvojo ogledno četo, ker je morila, in ni utajil svojega pravičnega čina pred carjem, am* pak je šel kakor mučenik zanj v smrt, takrat je vztrepetalo za njega moje srce, kakor še nikdar za nikogar, iz moje duše je izginilo omahovanje in bilo mi je jasno kot beli dan, da pravica ni na naši strani!"
"Torej ta te je spravil ob pamet?" je zakričal Maljuta, že itak jezen na Serebrja-nega; "torej ta te je spravil ob pamet? Naj mi le pride v pest; nagle smrti ne pogine ta pes!"
"Gospod ga varuj tvojih rok!" je rekel Maksim in se prekrižal. "On ne bo pustil, da bi ti pogubil vse, kar je v Rusiji dobrega. Da!" je-jiavdušeno nadaljeval sin Ma-ljute; "komaj sem videl kneza Nikito Roman o viča, že sem izprevidel, da bi bilo dobro živeti z njim skupaj, in rad bi ga bil prosil, naj me vzmae k sebi, toda sram me je bilo. Ne upam si ga pogledati, dokler nosim to obleko."
Maljuta je poslušal sina in dve čuvstvi sta se borili V njem. Hotel je zakričati na Maksima, za teptati nad njim z nogami in ga z grožnjami prisiliti k pokorščini; toda neprostovoljno spoštovanje je uklepalo njegovo jezo. Izpre videl je, da pretnje sedaj nič ne pomagajo, in v svoji nizki duši je pričel iskati drugih pripomočkov, da bi pridržal sina.
"MaksimuŠka!" je rekel in je navzel ljubezniv izraz, kolikor mu je to dovoljevalo njegovo zversko lice; "nisi izbral pravega časa za odhod. Tvoja beseda je bila danes carju po volji. Čeprav si me hudo prestrašil, vendar so se naju očividno usmilili svetniki božji in omehčali srce batjuški gosudarju. Namesto da bi te kaznoval, te je pohvalil, ti povišal plačo in ti podaril hobolji kožuh. Boš videl, Če ne boš sedaj prišel više! Ta čas pa, zakaj bi ne ostal tukaj?"
Maksim je padel Maljuti k nogam.
"Ne morem živeti tu, batjuška, ne morem ! Da bi ostal doma, ne morem in ne morem. Ne morem poslušati po cele dneve ihtenja in plakanja, ne morem gledati, da je moj oče —"
Maksim je umolknil.
"No?" je vprašal Maljuta*
"Da je moj oče — rabelj!" je rekel Maksim in povesil oči, kakor bi se bil ustrašil, da je mogel očetu reci tako besedo.
Toda Maljute ni užalil ta priimek.
"Rabelj in rabelj, to je razlika!" je rekel in pogledal v kot sobe. "Preprost člo-Vek je nekaj drugega, više postavljen pa zopet nekaj drugega; nekaj drugega je kaznovati navadne zločince, in nekaj drugega bojarje, ki podkopujejo carski pre-

stol in skušajo omajati vso državo. Z razbojniki nimam nobenega posla. Moja sekira ne seka drugega kot izdajalske glave bojarjev."
"Molči, oče!" je rekel vstaja je Maksim; "ne žali mi srca s takimi besedami! Kdo izmed tistih, ki si jih ti ugonobil, je kedaj mislil izdati carja? Kdo izmed njih je hotel upropastiti državo? Ne zaradi njihove krivde, marveč zaradi svoje zlobe selcaš bojarske glave! Ko bi ne bilo tebe, bi bil tudi car bolj usmiljen. Toda vi iščete izdajo, vi z mukami izsiljujete priznanje, vi, vi ste krivi vse krvi. Ne, oče, ne jezi Boga, ne obrekuj bojarjev in reci rajši, da hočeš na vsak način do kraja iztrebiti bo-jarski stan!"	"
"Zakaj jih pa ti naenkrat zagovarjaš?" je rekel Maljuta z zlobnim nasmehom. "Ali ti je prijetno gledati, da si ti, ki si postaven in lep, med njimi vedno zadnji? V čem pa je kdorkoli izmed njih boljši od tebe T V čem pa se odlikujejo pred nami? Ali so morda iz drugega ila nego mi? Ako se bahajo z bogastvom, le počakajte! Car ne pozabi svojih zvestih služabnikov; in ko umro na moriš^u Količevi, ne dobi nihče drugi njih premoženja kot mi. Dovolj sem se mučil ž njimi v mučilnici; vražje so ži-» lavi, psi prekleti!"	♦	f-
Zloba je zakipela v srcu Maljute, a še je upal, da prepriča Maksima, in je skrivil usta v laskav smehljaj. Tak smehljaj ni pristojal Maljuti in ko ga je Maksim gledal, ga je postalo strah.
"Maksimuška," je rekel, "za koga sem hranil novce? Za koga se ubijam in delam? Ne hodi od mene, ostani pri meni! Mlad si še, nisi še goden za bojno službo. Ne hodi od mene! Spomni se, da sem tvoj oče! Kadar te pogledam, se mi zjasni v duši, kakor če bi me car pohvalil ali kakor če bi mi dal roko poljubiti, in ako bi tebe kdo razžalil, bi ga živega snedel!"
Maksim je molčal. Maljuta si je prizadeval, da bi dal svojemu obrazu nežen izraz. .
"Kaj me res nimaš prav nič rad, Maksimuška? Ali se ti res nič ne gane v srcu zame?"
"Nič, batjuška!"
Maljuta je premagal jezo.
"A kaj poreče car, ko zve o tvojem odhodu, če pomisli, da ši odšel od njega?"
"Saj prav od njega grem, batjuška! Strah me je pred njim. Vem, da Bog veleva ljubiti ga, a ko vidim, kaj dela, se vse obrne v meni. Rad bi ga ljubil, a nimam moči. Ko odidem iz Slobode in ne bom imel pred očmi nedolžne krvi, potem bom, ako Bog da, carja zopet ljubil. Ako pa ga ne bom ljubil, mu bom vsaj služil, le med opričniki ne!"
"Kaj bo pa s tvojo materjo?" je rekel Maljuta, da bi porabil zadnje sredstvo. "Take žalosti ne preživi! Umoriš jo, starko ! Le poglej jo, kako bolna je, golobica!"
"Usmiljeni Bog ne zapusti matere," je z vzdihom odgovoril Maksim. "Ona mi odpusti." m	~
Maljuta je jel hoditi po sobi gor in dol. Ko se je ustavil pred Maksimom, je bil popolnoma izginil ljubeznivi izraz, ki si ga je prej silil na lice. Njegov surovi obraz je izražal samo nezlomljivo voljo."
"Poslušaj, golobradec," je rekel s spremenjenim izrazom in glasom. "Doslej sem te prosil, sedaj pa ti pravim tole: ne dam ti na pot svojega blagoslova. Ne dovoljujem ti oditi. Če pa se ne uneseš, te še jutri prisilim, da boš z lastnimi rokami moril carjeve zločince! Mogoče, da nehaš biti taka baba, ko si sam okrvavis roke, in da potem nehaš zaničevati očeta."
Maksim je prebledel ob Maljutovih besedah in ni odgovoril ničesar. Vedel je, da je beseda Grigorija Lukjanoviča trdna in da ne zlomi očetove volje.
{Dalje prih.X /
—	Alžir, Afrika. — Odbor sedmorice, ki ima upravno oblast nad francosko posestjo izven okupirane Francije, je imenoval zadnji teden generala Girauda za vrhovnega poveljnika vseh oboroženih francoskih sil. General De Gaulle pa je imenovan za predsednika narodnega obrambnega sveta.
—	Washington, D. C. — Lastniki premogokopov v Penn-sylvaniji so v soboto zaprosili vlado, da jim naj ta vrne pre-mogokope, katere je od stavke pa dosedaj obratovala vlada... Ali bo vlada prošnji lastnikov j j ugodila se še ne ve.

DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) CHICAGO. ILL.
mfiibwujd
For High-Grade Insurance Service^
See or Phone 2-8593
JOS.. KLEPEC
YOU&b BUILDING 19 E. Jefferson Street,
JOLIST, ILL.
►
DR.JOHN J. SMETANA
Pregleduje oH hi predoisuje očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1001 So. Ashland A vera* TeL Csnsl 0523 Uradne ore: mk dsn od 9 riutntf do 8-JO zvečer.
ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC!

NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtega area, vendar vdani ▼ voljo Vsemogočnega naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je izdihnila svojo dušo naša dobrs soproga, mati in sestra
MARY GOLOB
ki js nepričakovano umrla v soboto 10. julija popoldne, v sta-ros ti 76 let.
Pokojna ja bila rojena v Spodnjem Brnelcu. fara Cerklje, na Gorenjskem, lata 1876.	___
Dolžnost nas veze, da se v prvi vrsti zahvalimo vsem velikodušnim darovalcem, za tako lepo število sv. maš. ki se bodo brala sa pokoj njene duša, kakor tudi vsem tistim, ki so darovali toliko lepih vencev, kateri so krasili njene sadnje počivališče v hiši, kjer je leiala na mrtvaškem odru. — Nadalje naj velja naša iskrena sahvala vsem številnim rojakom, sorodnikom in znancem, ki so v tako velikem številu prihajali vse dni molit k pokojni in m tako od aja poslovili. Še posebno smo tu^ dolini zahvalo rlaniram društva JCrsčanskih zena in fcaatcr tat dr. M. Č. Spočetja iL 80. K1KJ.. ki so prišle k svoji mrtvi atikaatri molit *v. rožni venec. — Naša iskržna" sahvala naj Velja tudi vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v teh bridkih urah bili v pomoč in tolažbo. Bog vsemogočni naj vsem stotero poplača sa vse. kar so nam dobrega storili.
Najlepša hvala tudi č. g. župniku Rev. Joseph Čagram, za tako lepb opravljeno sv. mašo in druge pogrebne obrede, tako doma, v cerkvi, kakor tudi na pokopališču. — Ti val* lepa tudi pogrebniku Mr. Edw. Kompare, sa tako lepo urejen pogreb. — Nazadnje prav lepa hvala vsem, ki so se udeležili sv. maše, kakor tudi onim, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Pokopana je bila v sredo 14. julija is domače farne cerkve sv. Jurija, s slovesno peto sv. mašo s leviti. Od tam sa ja pomikal sprevod na SL Mary pokopališče, kjer je bila položena k večnemp počitku. :
Počivaj v miru draga soproga, mati in sestra in uživaj plačilo, ko ti ga je božja Previdnost namenila že od začetka. Prestala si svoje na tem svetu in odšla od nas ter nas pustila v žalosti. Toda, mi se te bomo spominjali vsaki dan v svojih molitvah, dokler se zopet ne snidemo nad zvezdama, kot sam sveti križ nam govori, da zopet vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali: JOHN GOLOB, soprog in družina. So. Chicago, I1L. 5. avgusta 1943.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Yam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400	Premoženje: $5,100,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24%
Če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, polteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NOTI, kjer se lahko zavaruješ sa ■*««, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onetnogtoetL K. S. K. JEDNOTA sprejema moška in šenske od 16. do 60. lata; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoja okrilja.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrsta certifikata aedanje dobe od «250.00 do 85,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če le nisi Pni aH finrW te mogočne in bogate katoliške podporna orgaiO-zacije, potrudi se In pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse drage podrobnosti
ae obrnite na uradnike in uradnice krajevnih druitev K. S. K Jednota, aH pa na:	- 1
GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, JoHet, ffinois
Bolj važne vesti se danes bliskoma razairijo.To je pridobitev I modernih poročevalnih sredstev. Prej ni bilo tako. Ko je prišlo do bitke na Kosovem polju, je dobro kazalo za Srbe. Ta vest se je razširila, potrebovala pa je tedne, da je prišla v Pariz, Rim. Ko je prišla, so proslavili zmago Srbov, kristjanov nad Turkom. Ampak bitka se je po prvi zmagi izpremenila v poraz za Srbe, in tudi ta vest je potrebovala tedne, preden se je izvedela resnica. Bila je "zmaga" s končnim porazom.
O starih Slovanih Slovani sami niso mogli pisati, ker še ni bilo izobrazbe. Drugi so pisali in pisali so, kakršne vtise so pač zadobili, ko so prišli s Slovani v stike. Morda so pisali objektivno, saj narodna strast tedaj še ni mešala glav, kakor jih roe-la moderna doba. Nekaj dobrega so zapisali o značaju Slovanov, precej tudi neugodnega, pa so pisali resnico. Omenjajo, da so Slovani nagnjeni do medsebojnih prepirov, niso med seboj edini. Tu so zapisali resnico, ker to stran slovanskega značaja vidimo in opazujemo še zdaj vsak dan.
Poljaki sami se smatrajo še danes z malimi izjemami le.za Poljake, slovanske zavesti jim manjka. Pa so le Slovani, in da so Slovani, o tem ne spričuje le jezik, tudi — prepir, ki je prav med njimi silno izrazit, kakor spričuje vsa njih zgodovina. Nastala je označba "poljski 3ejm'\ kar pomeni — prepir!
Omenil sem vesti, ki se danes razširijo bliskovito. Po smrti Sikorskija je prišla vest, da pride do sporazuma z Moskvo. Gre za Slovane, in to bi bJa dobra vest. Ampak ko pišeš o vesti, pride že druga vest, da je med Poljaki — prepir radi sporazuma z Moskvo. Manjka nekoga, ki bi prijel te prepirljive glave za ušesa.
*
Malo lahko vsak človek "po-Filozofira". Nekdo je rekel, da je človek živalica, ki stika za razlogi, in to je filozofiranje. Delo. Odkod delo, čemu delati? Izgleda, da bi bilo rajsko, ko bi ne bilo dela. "Tehnologi" so tudi filozofi in prerokujejo, da.bo malo dela, ko se izpopolni tehnologija. Morda?
Opazujem ljudi. Se bi bili za delo, pa ni treba, pri taki in taki starosti pride mesečni ček. Dobra roba, ni treba dela. Ampak vidim tudi, da se strahovito dolgočasijo in "filozofirajo", da bi moral Ček biti vse večji, da bi mogli pregnati dolg čas.
Šmentana roba.
*
Morda gre s Poljaki. Moskva je zopet izjavila, da želi močno Poljsko, ta pa bi morala biti | v militarični zvezi z Moskvo, |da bi jez zoper roparske skomine Nemcev držal. Nekaj dobrega panslavizma. Drugo je s j tistimi baltiškimi petelinčki. {Atlantski čarter zagotavlja "malim" pravice. Dobro. Ali bi jim,Rusija ne mogla dati, kar jim res gre za razvitek, vzela pa tudi, kar ona potrebuje za svoj obstoj, ali za svojo varnost? Angleži so v precepu. Baltiške državice se sklicujejo na čarter. Carter bi lahko prišel tudi od Moskve. Ali bi ne bilo vse v redu? Well, lepo je, ako se drži Anglija čartera, ampak priti bi moral le od Anglije, ne od Rusije, ker Anglije bi na Baltiku zmanjkalo, ako bi čarter prišel od Rusije, in tu je pes pokopan, da se London in Moskva pisano gledata, dasi stojita rama ob rami. Čarter je
eno, političen vpliv pa drugo.
*
•
-Poudarja se demokracija in
potreba demokratičnega nazi-ranja. Vrlo dobro. Dalje je ze-
lo pametno, da se poudarja tudi potreba demokratične vzgoje, ker le po vzgoji more priti do demokratičnega udejstvova-nja. Vrlo dobro. —
Znak demokratičnega nazi-ranja je, da n. pr. odloči ljudstvo z glasovanjem, kako naj bo za bodočnost. Tako je bilo na Koroškem. Ampak pri glasu je odločeval kak predpasnik, odločevalo je par podplatov,/in kaj takega je mizerno celo pri
najboljši demokraciji.
*
Norman Thomas, glava ame-kanskih socialistov, je pametna glava, ni strasten. Pravi, da bi ideologija nazistov in fašistov po porazu utegnila približati te naziste in -fašiste — komunistom, kar bi seve Moskva podpirala, in z demokracijo bi bilo slabo. Thomas meni, da naj biAnglija podprla v Nemčiji in Italiji demokratične elemente zoper komunistične glemente, in tako omogočila demokratično uravnavo. Ni slaba misel, ker misel o Zedinjeni Evropi je izginila, prišla pa je misel, da ; naj se Nemci in Lahi uravnajo sami med sebbj, in to utegne biti edino pametna misel.
Thomas ne omeni, kako naj se uravna med Slovani. Morda je prepričanja, da bo tam urav-Inano "po rusko". Well, iz stališča kakega "pravovernega" socialista bi bilo že naprej slabo uravnano, enako morda iz vidika kakega demokrata najboljše vrste, ampak najmanj je Louis Adamič prepričanja, da bi bilo za Slovane precej uravnano, na takojšnjo uzorno uravnavo pa nihče ne more misliti, ker Vse jfe podvrženo pravilom
—	evolucije, dasi se začne ta z
—	revolucijo. Niti za Ruse še ni uravnano, ker bo treba še evolucije, ampak vsaj pot je taka, da bo morala še Anglija in z njo rtaša Amerika misliti na to "rusko" robo, če kdo razume, kaj vse se je porodilo z rusko revolucijo in se zdaj nadaljuje potom evolucije.
Vsi taki, ki mislijo, da bo po porazu Hitlera v Evropi "po starem", lahko že danes zaprejo.
Pri Poljakih je moral pasto-piti angleški zunanji minister Anthony Eden, da je peteline pomiril. Kaj, ko pridejo vsi Slovani na vrsto? Ali naj nastopi — Anglež? Stalin . . . Stalin . . čudna prikazen si, trd in brezobziren, ampak močno roko imaš! Poskrbi še za vse bolj močno — glavo! Vsaj "ruska" glava utegne biti za Slovane prava glava, če je močna in pametna, in če bi niti ne bila slovanska glava.
Koliko bi pripomoglo k čim
hitrejšnem končanju vojne, ako bi bila Italija izločena, ne vem. Če se poda, bo treba vse ame-rikanske zaloge prenesti tja, in če se bodo nasitili, bodo Ame-rikance po strani gledali. Poživljajo Italijane, naj se podajo. Morda jim uspe. Sodim pa, da je to slaba psihologija. Vsi Italijani so sanjali o rimskem imperiju, in zdaj naj bo sanjev konec! Bojim se, da bo za Bal-kance slabo, ako se podajo, ker bodo tudi pri podaji zahtevali, in Balkan je večinoma slovanski, in pri slovanskem ozemlju so neki silno radodarni, če Slovanov več ne potrebujejo.
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. —