71. številka. Ljubljana, v torek 31. marca. XXIV. leto, 1891 Izhaja vsak dan sicfcr, izimfii mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j n£i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerslce dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za cctrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCnje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po t kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. DopitJ naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. UpravniStvu naj se blugovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. M pol leta........6 „ 50 ,, „ četrt leta........3,30., „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ , Četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu sp mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naroČilo. TJprfivnistvo ,,8loV, Narodu". Glejte, kaj delate! Mrtvi vstajajo iz grobov! Ne, saj npso bili res mrtvi — mi smo le mislili, da so mrtvi. Kdo neki V Nu kdo — kranjski nem Skuta rji. Bridki so bili časi, ko je zalega ta gospodovala deželi Kranjski; žalostni so bili časi, ko j« 95 odstotkov slovenskega elemeuta moralo uklanjati tiluik svoj pred 5 odstotki Nemcev in po — Bili — Nemciv. Kri nam je neprestano vrela po žilah v oni dobi, ko se mor vladine politike v kro-DOVini Kranjski ni določevala v palači na Turjaškem trgu, ampak v Ljubljanski kazini, v poznani in DODOBni hiši ob prekrasni Ljubljanski „Zvezdi". To bo bili časi, ko je bila koalicija vsega vladnega aparata z neizprosnimi germanizatorji in nasprotniki naroda slovenskega v vsej svoji gloriji. Takrat bila je bridka resnica, kar se je vsakemu razsodnemu človeku na prvi pogled videlo nemogoče: malo glav brojefia klika gospodovala je kompaktni masi naroda. Žalostno je bilo tedaj, ko so se pri volitvah v trgovsko zbornico Ljubljansko dogajale stvari, ki ho dogodkom, vršivšim se pred malo dnevi pri državnozborski volitvi ▼ zapadnem delu Istre, podobne kakor jajce jajcu. In gOSpOda nemškutarji niti neso prikrivali svojih nakan, delovali so odprtim vizirjem v pogubo naroda slovenskega; uznmli so nam kar oči to glasove, ne da bi jim trebalo sramovati «e grdega svojega početja, kajti obdajal jih jo nimbus vsemožnosti tedaj gospodujoče, židovstvu služeče nemško-Iiberalne stranke. In nam je takrat vrelo po žilah, vrelo je po žilah vsega naroda. Ali narod naš ni obupal, dobro vedoč, da nijeden narod se ne pogubi, ako s h m tega noče; ampak krčevitimi napori deloval je na to, da se otrese jarma, v katerega so ga vpregli, deloval, da zlomi gospodstvo klike, imejoče pred svojimi očmi le samo sebe in svoje koristi, a ne imejoče ni srca ni zmisla za napredek in blaginjo dežele, kateri je po sami krivici gospodovala. In vera naroda ni bila prazna ; vera, da je se pravica na svetu ; vera, da pravični Bog včasih pač dopušča, da krivica in laž — ker smo morda to kazen zaslužili — začasno praznujeta guiusne svoje orgije, ali da konečno vender-le jasna in svitla resnica praznuje sijajno svojo zmago : narod je po budih, dolgo trajajočih naporih in težkih borbah razbil spone, v katere je bilo ukovano v«e njega duševno in politično življenje. In ko je napočil oni dan vstajenja, odmevali so radostui vsklici po vsej de želi, od vasi do vasi, od dola do dola. Oddahnili smo se v trdni veri, da se ti ž a I o s t n i časi ne povrnejo nikdar več. Malo let je preteklo od istega dne — in kaj je jedno desetletje v Življenji naroda?! — in sedaj nam nasproti reži groznu resnica, da smo se varali, strašno varali. Mrtvi vstajajo iz grobov — 1) e u, S c h a f f e r in njih oprode oglasili so se ter nas temeljito poučili, da so se vzdramili in da jih obvejajo krepilne pomladanske sapico — sie vvittern Morgenluft. Že v par zasedanjih deželnega /bora kranj- skega, opazovali smo znamenja, knžoča nam žalostno iBtiuo, da je del naših slovenskih prvakov zašel na opolzla tla, neosnovanega, ker predaleč sezajočega oportunizma. Stvari so se v tem neugodnem smislu dosledno nadalje razvijale, dokler ni pri zadnjih držnvnozborskih volitvah pobratimstvo takozvanih — poudarjamo, da samo takozvanih — »konservativcev" t nemškimi liberalci zadobila obliko, kojo je moči s pn>ti otipati: ko moramo zabeležiti pre tužno istino, da so se pred volitvami vršile konferencije barona Winklerja s Bkofom Mlssijo na jedni in istega barona W in k le rja z dr. Schafferjem na drugi strani in se je — na čemur ne moremo več dvomiti — pri volitvah tudi soglasno postopalo. In taktično so nem Šk u tur ji določili konečni uspeh volitve v gorenjsko-notranjski mestni skupini. Novopečena ta koalicija eksperimentovala je tudi v kmetskih občinah notranjskih, toda nakane nje razbile so se ob zavednosti volileev samih Ko so pa v Ljubljani že tako daleč zašli, ne smemo tudi mi več molčati — ne glede na to, da nam morila iz Ljubljane zarohne : kaj to tebe briga, pritlikavec, čemu se utikaš v naše zadeve?! — kajti stvar je resna in jej ne smemo pripisovati samo kranjsko-lokalnega pomena, ampak utegne postati usodepolna za celokupno«! naroda slovenskega, Pripomuiti nam je še tu, da izjave te nismo napisali le iz lastnega nagiba, ampak, da ko n a s v to prisilili n a j o d 1 i č u e j Š i Tržaški slovenski krogi. In tudi to moramo poudariti, da imenitnih teh dogodkov nikakor ne presojamo na podlagi časnikarskih prask Ljubljanskih dnevnikov — katere prasko nam, odkrito bodi povedano, ž*} presedajo — ampak, da so nam informacije došle od druge odlične strani. Zato pa kličemo vsem onim, koji so povodom zadnjih državnozborskih volitev hipnemu uspehu jako problematično vrednosti na ljubo žrtvovali narodno-slovensko načelo: glejte, kaj delate! Že to samo na sebi nam je nedoumno, da ljudje, odločno zahtevajoči, da jih pri poznamo prvoboritelji konservatizma, nasanjajo vođo na mlin, v kojem se LISTEK. Korist osuševalnih in namakalnih naprav. (Spisal kulturni iuKonur A Čad oz v Ljubljani.) Priprave za izvršitev velicih nalog glede na pouzdigo kmetijstva, katere je sprožilo c. kr. poljedelsko ministerstvo, so, če se izvedo, sa prebivalstvo vse države take važnosti, da ni dolžnost le narodnih zastopnikov, ampak tudi občin, da podpirajo taka podjetja po svojih močeh. Velike koristi namakanja zemljišč se neso pokazale le v Kitaji, Indiji in Egiptu, marveč tudi v mnogo manj oddaljenih deželah, kakor v Lombardiji, Franciji, Nemčiji itd. ; po teh deželah Že dolgo znajo kmetovalci prav ceniti vrednost vode in umetnega namakanja in uživajo plod taeih zboljfievalnih naprav, na pr, v Italiji, Že stoletja, dočim pri nas zadeneš le na ovire in težkoče, če hočeš koristiti prebivalstvu. „Kar se stori v Lombardiji in drugod, to pri nas ni mogoče", trdi se prepogostoma; zakaj, da bi bilo nemogoče, se seveda ne pove. Skoro sramovati se moramo kmetijskih razmer naših, če pomislimo, da so naši sosedje — italijanski kmetovalci — po stoletni vztrajnosti in de- lavnosti nas že toliko prehiteli. Nazori, da se v mnogih avstrijskih dolinah, kakor v tako lepi Ljubljanski planjavi, ne da napraviti Lombardija, so tako razširjeni, da mora srce boleli prijatelja umnega kmetijstva videčega, kako se zanemarjajo naravni zakladi teh dežel. Odvzemimo Lombardiji namakalne naprave, ne bodemo imeli druzega, kakor naše doline in planjave, če si v nas preskrbimo naprave za namakanje, kakor so v Lombardiji, vzdržujmo te zgradbe ravno tako, kakor jih vzdržujejo tam in se učimo spoznavati vrednost vode, uvedimo umno kmetijstvo in če nam ne manka pridnosti in veselja do dela, pridelali bodemo isto toliko kakor tam, — če tudi ne južnih pridelkov — pa drugovrstnega rastlinstva, zlasti krme za živino, potem žita vse v isti razmeri, kakor ga pridelajo v Lombardiji. Prastaro in napačno mnenje, da se pridelki iti rast rastlin da pospešiti z namakanjem samo v gorkejSih deželah, ovrgla so že davno dejstva, kajti že danes lahko vidimo po vsej Nemčiji, v severni Franciji i. t. d. blagodejne uspehe umetnega namakanja njiv in travnikov. 0 umnem obdelovanji travnikov se v nas niti govoriti ne more, kajti tako imenovani travniki v največ slučajih neso druzega', nego wkisli pašniki", ki ne dajo živini dovolj krme in ne omogoCujejO kmetu. fa bi mogel imeti dovolj živine za svoja semljišča, zlasti za pridelovanje žita. Umetno namakanje pa ni le v deželah, kjer pridelujejo žita, velicega pomena, ampak tudi v druzih kronovinab izrednega pomena, in to namreč zaradi pridelovanja krme, kajti baš kar se tiče krme, ni v deželah, kjer se bavijo z živinorejo dosti bolje, kakor v deželah, kjer pridelujejo žito. Za živinorejo ne zadošča, da imamo dosti travnikov in pašnikov in pridelamo dovolj krme, temveč moramo se tudi na to ozirati, kakSna da je ta krma, če je za Živino dobra, zdrava in izdatna? ali je pa le kisla, močvirnata in škodljiva trava? in v kaki meri more travnik dati zdrave in tečne krme. V tej meri, kakor se izboljšujejo travniki in pomnožuje živina, množi se tudi rodovitnost njiv, in so v stalni progresiji pomnožujejo pri umnem obdelovanji njiv tudi drugi pridelki. Da dobimo potrebnega gnoja in moremo umno obdelovati njive ter tako dobivati obilnih pridelkov, je vsekako potrebno, da povekšamo število živine po potrebah, in jo tudi dobro redimo, da to doseže, potrebuje kmetovalec potrebno krme, zato se mora pri vsakem namakanji ali osuševanji pred vsem na to ozirati, da se pospešuje pridelovanje tacih rastlin. melje nemško-liberaluo, to je, po židovstvu dišeče ž p to. Pomislite vender, da sedanja vaša pot pelje oizdolu in da tam doli ob vznožju vise-ie te planjave že čakajo zastopniki nesrečne dobe iz polu-preteklih, za Kranjsko žalostnih časov, da vam odvzamejo sadov«! vaših „sij*jnih zmag*4 in da vam potem cinično zakličejo: zamorci, storili ste svojo dolžnost, sedaj pa le p o j t e , k a m o r v a m d r ago! Osupolo zrli hodete potenj okoli sebe, čudeči se toliki netrnumosti, ali tedaj bode že — prepozno. Kot jako značilno navedemo tu tudi vest, rla se z neke strani dela na to, da postane deželnim glavarjem kranjskim mož, ki je sicer po narodni lestvici splezal do sedanje veljave, kateri pa nema ni iskrice narodnega čuta in narodnega ponosa v prsih svojih in kateri si je — kar je z ozirom na njega mišljenje povsem naravno — vzgojil nemški misleča i u n e m š k i g o v o re 2 e s i n o v e. Ako se to un Bniči — toda upamo še vedno, da se ne — potem se pa nam zopet ožive glasoviti konventikli v Ljubljanski kazini izza dob«^ nemškutar^kega gospodstva. No pride nam na misel, da bj tratili besede svoje do najnovejših in tudi po letih mladih kranjskih prorokov, ampak obračamo se še jedenkrat do onih pravih konservativcev, ki so se udeležili silnih bojev naroda slovaškega proti nemškutarsk»'mu uasilstvu in katerim i še v živem spominu, koiiko so oni sami trpeli pod železno pestjo Schafferja in njegove klike: glejte, kaj delate! Mi ob mejah sloven ptfih dežela imamo pravico od vas zahtevati, da ste nam v »reiiišči slovenskem vzgled odločnosti; za to pa zahtevamo, da v kalu zatreta osat narodne brezbrižnosti. Pomislite vender, da kuga ta, ako je takoj ne uduSite, izvest.no ne obtiči ob mejah kro-novine vaše, ampak, da se bode širila tudi po obmejnih pokrajinah — kjer nam je boj vsted skrajno* neugodnih odnošajev itak silno težaven — in to bi prouzročilo, da bi marsikdo izmej uas obupno odložil orožje svoje. Razsodni možje ste in ialiko sami pogodite posledice za narodnost našo, ako se pokvarimo tudi ob mejah vsled slabih vzgledov, prihajajočih nam iz središča. Še jedenkrat torej: glejte, kaj delate? —t—. Ker se je od par strani) izrekla želja, pona tisnili smo ta članek iz predposlednje številke „E li-nosti", ker j«' dobro pisan in mu je namen rodo-ljnben, dasi se povsem ž njim ue strinjamo. V r inku ■ namreč pripisuje prevelika v ižnost nemški Btranki, katera p; tako onemogla, da ue bode v nas nikdar več imela vodilne uloge in bode le od slučaja do slučaja kot „dienendes Glied" za klerikalce pobirala kostanj iz žrjavice. Dalje se nam konferenca mej baronom VVitiklerjem in dr. Schafferjem ne zdi verojetna, ker je pri sedanjih razmerah skoro nemogoča. Glede „presedanja" bi tudi lahko še katero rekli, pa to |e relativna Btvar, katere ne treba devati na tehtnico, ker j.>, kakor rečeno, članku namen bil blag. Kako naprej? (lav. (iop. /. jii>.iic^a ŠtHJenk'V i Politično raztnerie na Dunaji se je nekoliko zjasnilo, toliko namreč, da se ve, da se nakana itecimo, da imam > deset hektarov take zemlje, ki daje, brez umetnega namakanja, hektar na leto 20 meterskih Btotov suhega sena, torej deset hektarov vkupe 100 meterskih stotov krme, ima posestnik tacega zemljišča še le na treh hektarih za celo leto krme za jedno težko kravo, torej na 10 hektarih le za 3V, krave. Ako pa uvede umetno namakanje dobi na pr. na travnikih, če se le dva krat kosi, 00 meterfiklh stotov na hektaru, ali na 10 hektarih 600 meterskih stotov sena, s katerim \metowibe lahko ne le krave, temveč I Okra V s tečno krmo prerodi. Da si pa omisli 6*/i goved katerih mu nedostaje pri toliki krmi, nič ni treba druzega, da zrava teleta, katere sicer zaradi nedostatka krme daje mesarju, obdrži v hlevu, da se mu pomnoži število živiue, in to brez znatnih stroškov. Stroški za namakalne naprave so mu pa tudi v malo letih splačajo, ker redi več. živine. Krava daje na leto 2000 litrov mleka, ki se proda po 8 kr. liter, kar znaša na leto 160 gld., nadalje naredi 130 meterskih stotov gnoja po 25 krajcarjev meterskl cent = 32 goldinarjev, in 30 meterskih ntotov gnojnice a 80 krajcarjev = 24 goldinarjev, potem pa ima še slednje leto tele vredno 8 goldinarjev, torej krava dnnaša na leto 221 goldinarjev. (Dalje prih.) nemškim liberalcem, da bi s Poljaki sestavili parlamentarno večino, ni p ob re čil a. Za čas se jim je dovolilo, da smejo skupaj s Poljaki in s Ho.hen-vvartovim klubom vlado podpirati in glasovati za njene predloge. — No, mi si nečemo beliti glave za nemške liberalce, nam je naravno v prvi vrst' na srci ležeč* bodočnost naši -a naroda in torej postopa nje naših poslancev. Vsi drugi poslanci rasmb dežel in frakcij se shajajo in dogovarjajo, kako se bo.^o organizirali, kako b< do postopali. Od Slovencev ni duha ue sluha. Samo dva, g. Vošnjak in g. Klun bila sta pri kou-ferenci poslancev bivšega Hohenwartovega kluba. Ati sta se za vse zavezala? Bojimo Be, da se bodo uašt posiunci zo, et v topi.i v Hohenirartovera klubu. Tam jih bodo, kakor navadno, plašili in strašili s ero liberalcev in jih s tem strašilom v kozji rog ugnali, da bodo za Taa-ffea glasovali, kar bo hotel, samo, da seTaaffe o h d r ž i! Kako ulogo bodo igrali naši poslanci poleg čeških veleposestnikov v Hohenvvartovem klubu? Zi dozdaj je ta klub bil za slovenski narod dvomljivega pomeua. Če mu pristopijo res še češki veleposestniki, bode še bolje, kakor dozdaj, tisto veliko rešeto, v katerem se vse prerešeta iu iztrebi, kar Tanffeu ue bode ugajalo. V tem klubu se bode določevalo, kilo in kaj sme kdo govoriti, nič inter-pelirati, noben predlog staviti, kar ni bilo v klubu prej vsprejeto. — Če bi se obistinila vest, da temu klubu pristopijo še češki poslanci iz Morav-ke, bilo bi še bolje, ker bi potem v tem klubu vsaj nekaj boljo slovanski duh zavejal. Pa tu vest se zopet zani-k a v a. Žal! — Kaj toraj storiti ? Če Že naši posLuci morajo biti v H >henwartovem Klubu, potem ne preostaja druzega, nego, da se primerno organizujejo, da si ohranijo kot slovenska delegacija nekako s a m o s t a l n o s t, kakeršoo hočejo imeti češki veleposestniki, stopiti morajo v tesuo zvezo mej seboj, da bodo stopili v Hohenvvtirtov klub kot nekaka samostojna skuj«,na, katera poBtopa v tem klubu skupu o v vseh vprašanjih ter po določenem programu. S tako organizacijo pridobe in ohranijo si še da.) lahko primeren upliv v klubu samem, iu s tem posredno tudi v državnem zboru. Brez take organizacije bodo pa samo garda H >heawartova d est Taatieova ! — Politični razgled. N 4» t ran £ c doze le. V Ljubljani, 31. marca. O notranjem položaji. Čez praznike se v notranjem položaji ni dogo-d,l i nobena bistvena sprememba. Grof Taaffe je nekako dosegel neko primirje mej tremi večjimi strankami, ki se bodo od slučaja do slučaja sporazumele o programu. Dokler bodo samo gospodarske stvari na dnevnem redu, bode to pač morda šlo. Da b pa na dolgo se mogla odrivati v^a narodnostna ali verska uprašanja, je dvomljivo. Da Mladočehi hote spraviti češko uprašanje na dnevni red, o tem smo že govorili. A tudi klerikalni orgnni se že oglašajo, da ue priznajo tacega primirja, ter da bodo konservativni poslanci nastopili odločno. A niti levičarski listi neso zadovoljni ter nekateri očitajo levici, da je postala glavna podpora ministerskeniu predsedniku, katerega strmoglaviti je bila poprej njena gluvna naloga. Za trenotek so je sicer res našla rešitev, bode li pa tak položaj mogel biti dolgotrajen, to se bode moralo še le pokazati. Za zdaj se naznanjajo samo predloge gospodarskega značaja. Adresna debata bode pa glavna poskusnja za novi položaj, in takrat se bode še le moglo soditi, kako se bodo definitivno razredile strauke, ter kako dolgo bode trajal ta provizorij. Združenu levica izdala je izjavo, v kateri se poudarja, da se ni doseglo Bporazumljenje o osnovi bodoče večine v državnem zboru, ali o formalnej organizaciji take večine. Predlog nemške večine, kakor tudi nasprotni predlog o bodoči vočini sta se odklonila, in ostala je le obestranska pripravljenost, da se stopi od slučaja do slučaja v doti ko o parlamentarični obravnavi posamičnih predlogov. Shod rasnih klubov. Dne 7. aprila bodo se sesti združena nemška levica, Hoheuvvartov klub iu poljski klub. V poslednjem, ki se bode konstituiral, poročal, bode vitez Javorski o obravnavah, katere je imel na Dunaji. — Kakor se poroča, bode imel referat o adresi ^aje pnslunoc grof Franc Coronini. dTaravsko-češki poslanci zavezali so se baje, kakor se poioča iz Brna za gotovo, da pristopijo v Hohenwartov klub. Delavski shod. Prvi občuj »hod deiavskih društev bode v Brnu dne 23. iu 29. junija, h kateremu bo bodo vabila vsa delavska društva brez ozira na narodnost njih članov. Avstrijsko-neniska trgovinska pogodba. Kakor kaze, so .se razmere nekoliko zboljšale ju je upanje, da- se bode pogodba vender le sklenila in sicer za 12 let. (jlede carinskih tarifov za žiti. s.y se tu,di vsaj nekoliko poravnale obstoječe diference in se kažjjo nemški posredovalci bolj prijazni nego iz početka. Viiaiijc tlržave. Atentat v Sofiji. Po podrobnostih, katere se poročajo o atentatu v Sofiji, se sme soditi, da ni bil čin posebne osvete. Napadnikov je bilo baje 4 Ko sta šla ministra Stambulov iu Belcev vračajo so od seje mini-sterskega sveta proti 8. uri zvečer ob ograji mestnega parka, nABpToti Karavelovega stanovanja, napala sta ju dva moža, strelivša iz revolverjev, katera pa uesta zadela. Belcev zbežal je skozi park, a druga dva moža streljala sta za njim, da so je zgrudil in bil mrtev v nekaterih minutah. Stambulov hitel je takoj na policijo, a našli so samo Be mrtvega Bel-čeva; o morilcih ni bilo sledu. Vse mesto obkolilo se je z orožniki in vojaki« Nad 30 bsob, mej njuni Karavelov in več njegovih privržencev, so zaprli. Zaslišanja v prvem večeru neso spravila nič posebnega na dan. Napadena ministra spremljevul je orožnik, kakor običajno ; po prvih strelih vstrelil je tudi on na napadalce in jednega ćelo ranil h sabljo ua rami. Navzlic temu pobegnili so napadalci. Ves prizor trajal Je samo nekoliko minut. Stambulov šel je nekoliko zalej, zato so kroglje zadele spredaj stoječega Belčeva. Umorjeni bil je še le 35 let star. Biez certifikata ne puste nikogar iz mesta. V m-stnem parku našli so tri revolverje. Stambu lov je baje morilca videl v obraz. Policija zasleduje marljivo. Skupno postopanje llusije in Jfrancije v Carigradu, naperjeno je očividoo proti Angleški. Obe državi zahtevati, da se v carinskih Vprašanjih vacalsko razmerje Egipta proti Turčiji strogo vzdržuje. S tem se hoče Turčiji dati pogum, da bolj odločuo poudarja svoje vrhovne vladarske pravice med Egiptom. To j>a je najohčutbiveja stran za Angleško, katera nema rada, da bi Turčija kaj ugovarjala. Francoska pa hoče Angleški pokazati, da je stanje Egipta odvisno od zakonov, katerih Angleška ne sme prezirati. Rusija Francijo v tem podpira. lic ude rev in liolaarija. Kakor poroča „Agence Bdl<:aniqug<< so v bolgarskih krogih ničesar ne ve o pripravah Bende-reva, da bi udri v Bolgarijo. Omeniti je treba, da se je to trdilo pred atentatom v Sofiji. Je li pa atentat v kaki zvezi z omenjenimi poročili, bode še le pokazala preiskava. Itusipu v centralni Aziji. Z ozirom na to, da je Angleška od krimske vojne bila vedno sovražua K'.siji, predlagajo „Peter-burške Vjedomosti", da se ojači centralno*azijska postojanka ruska proti „staromu Bovragu*, ter zagovarjajo, da bi so tam osnovala izdatna, stalua vojna sila, katera bi hibi vedno pripravljena stopiti v akcijo. Tako bi se preprečila nevarnost, da pride do oboroženega sukoba iu bi se mirnim potoni končal stari prepir z jedno prvih svetovnih sil. Desetletn i ca. proglašen ja kraljestva praznovala e je ua sijajen način v Bukureštu. Mesto bilo je okrašeno z zastavami, v stolni cerkvi vršila BS je slavnostna božja služba. Kralj sprejel je čestitanja ministrov in diplomatskega zbora. Triku pis v obtožbi. Dvajset, poslancev ministerijelne stranke v Atenah podpisalo je predlog, da se Trikupis postavi v obtožbo ter izročilo ta predlog zbornici Italijani v Abesiniji. Kakor BS poroča iz Kima, je negus Menelik dal iztirati vse Italijane iz svoje drŽave. Italijanski poslanec grof Salimbeni bil je baje v glavnem mestu Antotu javno zasramovan. ue se to obistini, bode Italija v Afriki Še imela neprijetne ho-matije. 11 staja v C hi le. Kakor se poroča telegrufično iz Oh i 16, so širi ustanek iu pridobivajo ustaši od dne do dne več privržencev. Mesto Avtofogasta, katero so nedavno hombardovali, je v njih oblasti. Dopisi. X DoIcuJNltoKu 26. marca [Izv. dop.] Menili smo, da v „Slov. N." glede pisave o naših ka-pelanih nekoliko pretiravate, a sedaj gospod urednik smo prepričani, da drugače reR pisati ne morete. Sprevidimo, da te baze može bolje poznate, nego mi. Njega dni bila je naša duhovščina — v vsacem oziru častivredna. Bili smo jedini, ona je bila v narodnem oziru „us14, okolu katere smo se vi ti 1 i. Sedaj pa to ni mogoče, ni miru, naše naj-odličnejSe može v narodnih zadevah teptajo na naj-surovejši načio v blato po receptu goriškega za-vijača. Raz glavo snamemo radi klobuk pred vsakim članom duhovništva, kateri je časti vreden. Toda žal, redki so možje, malo je „mirnih". V nas vernih Slovencih bil je dosedaj duhovni stun prvi, če pojde pa tako naprej, utegne v kratkem biti drugače. Posledico neprijetne te premembe čuti ves duhovni stan, kateremu bojeviti, trmoglavi in neizkušeni kapelani „tlaw izpodkopavajo. Ko bi Vam popisali bojne govore nekega kapi lana na Dolenjskem, kaj vse je ta mož v krčmi govoril priporočevaje kmetom „Pov&etatt, lasje bi se Vam ježili. To Vam je bil pravcati simbol fanat.i-zovanega „derviša", kuko je skakal in se penili mahal in zvijal. Tega moža študiji? morajo jako pbtve biti. Iu glej, radi takih ljudij ves stan trpi, ki t discipline ne poznajo, del.ijo kur hočejo. Nekako tako duševno rev še sestavilo je tudi oni pamflet „Kandidat" v „Slovenci". Ta človek menda mti pojma nema, kuj je v državi uradniški, kaj duhovni stan. Sodnik, na kojega „Slovtiičev" podlistek h prstom kaže iu mu očita umazane farovŠke pojedine — pogostil je v svojem BtanbvaliSču več duhovnov, nego je oni „kupelunču" sodnikov videl. V obč<5 pa gospod dopisu n, ako je rea „vox populi V( X dei" — je vn$a malha večja, kakor katerega si bodi uradnika. Domače stvari. — (Umrl) je te dni v Opatiji Fran grof Meran, jedini sin pokojnega nadvojvode Ivana, brata cesarja Frana I., predsednik Graške vzajemne zavarovalnice Cesar odredil je za njim dvanajst-dnevno obiteljsko žalovanje, počcnši z 31. dnem t m. Truplo prepelje se v rodbinsko rakev v Scbtinni pri Meranu. — (Volilnega s h o d a,) ki ga je na včeraj dopoludne v mestno dvorano sklical klub občinskih svetovalcev, udeležilo se je okolu Šestdeset volilcev. Shod otvori I je kluba predsednik dr, vitez Blei-vveis-Trsteniški, ki je bil z vsklikom predsedni kom izbran in je potem v kratkih besedah omenil shoda namen, kandidaturo v državni zbor, 0 kateri se je pričela debata. Prvi k besedi oglasil se je župan G r a s se 11 i. Naglasa! je, da je za državnega poslanca, katerega posel nikakor ni prijeten, treba izbrati moža, k; ima za to največ sposobnosti i.i stoji nekako nad strankami. T.»k mož je gospod Josip Kušar, ki je bil že več let trgovinske zbornici? predsednik in deželni poslanec iu je obče poznal in spoštovan. (Dobro 1 dobroI) Kot drugi oglasil se je J. Ilegali. Obžaloval je, da g. kandidat ni sam prisoten, da bi razvil svoj program iu bi mu volilci povedali svoje želje. Govornik potem naglasa, da treba obrtniku in poljedelcu zmanjšati bremena, uvesti pa premoženjski in borzni davek. Obrtnikom treba nakloniti več zaslužka, ustanoviti treba zavod, v katerem bi se izdelovale potrebščine za vojake, kajti sedaj, ko se toliko dela v kaznilnicah, je Ljubljana prava „kolonija kaznjencev", skrbeti treba za osušenje barja itd. Sicer pa je govornik tudi za Kušar je vo kandidaturo, katero toplo priporoča. Kot tretji govornik nastopil je ces. svetnik M urni k in najprej povedal, da kandidat radi toga ni prisoten, ker je bil povabljen k shodu obrtnikov, ki je začel zborovati ob 10. uri, a najbrže še sedaj ni končan. Obrtniki mu bodo gotovo naznanili svoje težnje in jih bode vsprejel. Sicer pa je on, govornik, pooblaščen, izjaviti, da g. Kušar stoji ua programu z dne 2. oktobra 1S01. leta, katerega so vsi slovenski poslanci podjiisali, iu se bode gotovo oziral ua želje in interese vseh svojih volilcev. Ako bode izvoljen in bi se želelo, utegne pozneje sklicati shod, na katerem bode razložil svoj program. Po teh z odobravanjem vsprejetih besedah bilo je glasovanje in gosp. Josip Kušar bil je soglasno proglašen k a n d i d a t o m m e 81 a Ljubljanskega, na kar je predsednik shod zaključil. — (Obrtniki Ljubljanski) imeli so včeraj dojmludue ob 10. uri v stekleuem salonu čitalnične restavracije svoj shod: Udeležba bila je mnogobrojna, posebno od Btraui malih obrtnikov. Predsednikom in podpredsednikom bila sta izvoljena gg. M. Kune in A. Klein, vladni komisar bil je g. še še k. PriBoten je bi! tudi trgovinske zbornice svetnik g. Josip Kušar. Predsednik Kune uteme- ljeval je najprvo resolucijo, v kateri so povedane vse želje in težnje naših obrtnikov, in katero bodemo objavili v prihodnji številki, ker imamo danes preveč gradiva. Obširna in dobro sestavljena resolucija vsprejela se je soghiBno, isto tako jednoglasno bil je državnozborskim kandidatom vsprejet g. Jos. Kušar, ko je obljubil, da bode z vsemi močmi deloval za obrtništva program. Glede bodočih mestnih volitev sklenilo se je po daljši debati, katere so se udeležili gg. V o v k , Zupančič, Brozovič, S t u r m iu dr., da se bodo kot kandidat)« v III. volilnem razredu priporočali gur- K a j z e 1, K u nc in Filip Zupančič. Shod obrtnikov trajni je do poludneva in bilo je mnogo jako ostrih govorov osobito proti konservativni stranki. — (Velikonočne procesije) v rStle so se po običaji le pri nunah, frančiškanih in v stolni cerkvi. Pri sv. Petru in v Trnovem morale so a-skrajšati, ker ,e takoj po 5. uri začelo mi. žiti. Pri sv. Jakobu in pri milosrduicnb jih pa zaradi slabega vremena ni bilo, dasi je čakalo par tisoč ljudi). Procesije v stolni cerkvi udeležili so se deželni predsednik baron Winkler iu drugi civilni dostojanstveniki, vfdiko število uradnikov v uniformah, profesorji, učiteljstvo in innourobroino občinstvo« Procesijo spremljal je oddelek vojakov domačega 17. peSpolka in godba. — (Družbi sv Cirila in M'-toda) je dojaislalo hranilno in posojilno društvo na Ptuj! 30 gld. Zahvaljujoč se za izdatni ta dar beležimo z veSeljem, kako od dne do dne bolj prodira narodna požrtovaluost tudi v kroge, kakor so uprav podobni savodi. Vodstva družbe sv. Cirila in Metoda. — (Osebna ves t.) Gg Fran P o I j a n e c in Luvoslav KoprivŠek, profesorja na gimnaziji v Novem mestu, uvrščena sta v osmi Činovni razred. — (Volilna agitacija za mestne občinske volitve.) „Slovenec" napal je bil v Št. 69. gosp. Elijo Pred o vi ča, katerega odgovor bodemo zaradi nedostatka prostora priobčili jutri. — (Beiteiične predstavi-) pričele i;e bodo v nedeljo. Prva je na vrsti predstava v korist jiri naši dramatični igralki g. Zofiji Borštnik-Zvonarjevi in veteranu slovenskega odra gosp. Julipi Sršenu Igrala se hode tria VOaeloigra v 3 dejanjih: „Gosj>a, ki je bila v Parizu", ki je dobro znani repertoirna igra slovenskega gledališča Zas'uge, katere sta s> pridobila b^efieijauta za n To ulovensko draioaticno umetnost so tolike, da bi bilo re« težko, navajati jih na drobno, Sa) so itak dobro ;-.nane vsakemu obiskovalcu našega gledal.šč.i. Gospa Borštnik-Zvo nnrjeva praznovala je v teku letošnje saisone deset' letnico BVOJega umetniškega delovanja Nadejamo se, da se bode naše občinstvo tega posebno spominjalo ob prilik; njt nO bSnefice, ter pokazalo, da ve ceniti nje neumorno delovanje in priznava užitek mnogih krasnih trenutkov, katere nam je podala Borštnik-Zvonarje\a z izvrstno svojo igro todkrat G. Sršen, ki je sedaj najatareji naš igralec, in deluje na slo enskem odru že od početka javnih slovenskih predstav, je tudi tako zaslužen mož, da n« moremo dvomiti, da Be občinstvo ne bode ska-zalo tudi njemu nasproti posebuo hvaležno. Nadejamo se torej razprodanega gledališča, kakor to tudi zaslužita marijivn naša benefitijanta. (Pivi zabavni vlak iz Ljubljane v Kamnik) obnesel se je prav dobro. Udeležilo se ga je okolu 300 oseh. V Domžalah vsprejeli so izletnike z godbo, isto tako v Kamniku, kier jih je pričakovalo na stotine občinstva. Z godbo na čelu vršil se je uhod v mesto, kier je bilo več hiš z zastavami okrašenih in se je streljalo s topiči. Zabava v Kamniku bila ji- prav prijetna, povrnitev pa ne tako, ker se je vreme nougodno sprevrglo iu so izletniki večinoma prišli mokri domov. — (Vreme.) Oba jiraznika imeli smo lepo vreme in občinstvo vrelo je iz mesta na vse strani. Včeraj po dnevu bilo je vetrovno. Zvečer okolu 10. ure začelo je bliskati se in grometi, takoj potem pa snežiti toli izdatno, da smo dobili nad dobro ped debel sneg, ki je vsled svoje teže ua drevji napravil mnogo škode. V „Zvezdi" ob Kongresnem trgu podrl je jako močno akacijo, potrgal brzojavuo žico na več mestih in baje tudi prouzročil, da Be je sprožil ua Gradu kuuon, s katerim se naznanja ogenj. — (.Mene tekel upharsin".) Pod tem naslovom naznanja se knjižica, o kateri je inserat ZSŠel tudi v naš list, ker vsebiue nesmo poznali. Sedaj pa vemo, da ta knjižica ni druzega, nego pamflet na Rusijo, zato opozarjamo čitatelje, da ne bodo kupovali mačka v vreči. — (j,Kmetovalca'*) 6. štev. ima na prvi strani prav dobro pogojen« podobo pokojnega dr. Po-klukarja. Vsebina je naslednja : Dr. Josip Poklukar. — Prijazna beseda našim čebelarjem. — Odstavljanje praset. — Opravila pri čebelnjaku meseca aj>rila. — Napake o napajanji naše domače Živine. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Go-sj>odar8ke novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne ceno. — (Iz Opatije:) Dne 27. t. m. imeli smo lep solnčni dan, v soboto je deževalo in morje bilo je tako razburjeno, da parobrod z Reke ni mogel semkaj. Navzlic slabemu vremenu odplnll ho za zabavo s čolnom št. 100 grotinja Fries, njen sin in grof KoRselstatt z dvema brodarjema. Ko so se oddaljili kaeih 80O metrov od obali, prevrgel je veter čolniČ in vsi so pali v morje. Grofinjo Friea in sina, ki sta se vkupe držala, so potegnili iz morja, a grofinja je kmalu umrla, sin pa je zopet prišel k zavesti in je že iz nevarnosti. Brodarjs sta bila prva rešena, grof Kesselstatt pa je izginil v morji in je 2000 frankov nagrade razpisane za njegovo trujilo. Ribiči pridno iščejo po morji, a doslej zaman. — (Desetletnica) obstanka posojilnice v Celji praznovala se bode 2. aprila. Opoludne bode banket, zvečer pa pleH v čitalnici. Oglasila za ban ket sprejema tajnik posojilnice g. Lončar. — (Kamniško učiteljsko d r u š t v o) bole zborovalo dne 2. aprila t. 1. ob polu lo. uri dopoludne v Meugši po sledečem vaporedu: 1.) Nagovor predsednike. 2 ) Tajnikovo in blagajnikovo poročilo. 3.) Kat"i>* fizikaličue aparate si učitelj lahko naredi in kako naj jih uporablja? (Nadaljuje g F Trost.) 4 ) Volitev odbora iu delegatov. 5 ) No-VOS i. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Nesreča.) V Brezji pri Podčetrtku sekal je 00 letni Janez M. na vrtu občinskega predstojnike bruSevo drevo, katero se je p let, Stari trg št. 20, pneuiuonia. — Pavel Knapič, delavčev sin, 1 meeeoi \, Strelilke ulios st. li, dyspepsie. — Antonija Vi/jak, ključarjeva lici, 3 uiesece, Ktreliško ulice št. 11, phlegiuone. Sl9< marcija. Franc Pungarter, delavčev sin, 3 in -neće, Vogelne ulice St. f>, seropluloso. 31. marcija: Kmest Thurn\vald, dijak, 11'/, lota, Dunajska cesta št. 8, /.a davico. V df I e I n i bolnici: 27. marcija: Nuz* Arhar, delavčeva lena, 3f> let, za mrzlico. Matija Stane, gostija, 73 let, maiaamus. 25». matcija: Matija Mutar, got tac, 76 lit, uiarasmus, — AnMi llarle, dninar, 3 j '"t, /a plučno tuberkulozo. — 10 d vi. id Klesini, delavce, f>F> let, shnk. 30. marcija: Anton Kaduuc, kocijaz, f>9 let, za p ličnico. — Anion Kuhar, kajžar, 44 let, apopl-xia. — Janko Modic, delavčev Sin, 2 meseca, sca božjastjo. Meteorologično poročilo. I Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 28. marca 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 73D7 mm. 7277 mm. 727"6 mm. 0- 6° C 4-6° C 1- 2« C si. vzh, si. jzh. si. jzh. obl. obl. dež. 2*0 mm. snega. 29. marca' 7. zjutraj 2. popol, 9. zvečer 727-4 mm. 7272 mm. 727-8 mm. 1-6° C jsl. svz. 80° C si. svz. 30° C si. svz. jasno jasno jasno 000 mm. 30. marca 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 79*5 mm. 724*8 mm. 723-7 mm. 06° C 9 8° C 4'2° C si. svz. si. vzh. si. jzh. jasno obl. dež. 31 70«m. dežja snega. Srednja temperatura in 1 9" pod normalnoj. 2-1 4-2° in 4-9°, za 4 0", 221 ID-u.xa.aoslca, "borza, dne* 31. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročite.) včeraj 92-66 92 70 gld. Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata rnnta...... , 111*80 f)°/0 marčna renta .... „ 10195 Akcije narodne banko . . „ 987 — Kreditne akcije..... a 310-75 London....... „ 115*20 Srebro........ u —•— Napol......... „ 914'/, 0. kr. cekini .... . , .v48 Nemške marke..... „ f-6 tJO 4°/0 državne srečko iz I. 1854 »60 gld. Državne srečke iz 1. 18r>4 100 . — Kld dane« 92-30 9240 110 85 102 — 982 — 31075 114-85 — . 913«/, — , V43 — . 58*40 131 gld. 75 kr. 179 8gerska zlata renta 4u/0....... 105 gerska papirna renta 5u/0...... 101 Dunava reg. srećko 5°/„ . . . 100 gld. 121 Zoiulj. obč. avtitr. 4V|7u z,at' aaat listi . . 113 Kreditno srečke......100 gld. 185 lii ni o I n o srečke..... 10 „ 21 Akcije anglo-avstr. banke . 190 _ 165 Tramway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . 218 60 10 50 75 50 Spreten in vešč komi vsprejme se takoj. (254-2) Anton Ditrich v Postojini. Notarski kandidat želi stt©3*3 mesto prer2n.e11.ltl. Adreso pove iipravništvo „Slov. Naroda" pod H. __(256—2) Vešč, neoženjen žagar vsprejme se takoj v grajski žagi na Fužinah pri Ljubljani. Več izve ne tam. (243—3 > Naznanilo. I 4 4 4 4 4 4 4 4 4 i-oUe Mil ni/lir nisli, li-HtMMtc in »nTiir e* •tiiee. kakor se tudi priporočani y.u iiunt^rvHiiJe veneev !■■ Nopkov* ter 101 jlini-jsih r»MllIiimUIIi ure«l«-l> po znani, nizki ceiu Z odličnim spoštovan jeni Fran Herzmansky, (257—d naslednik Ermacore. 4 4 \ 4 4 4 4 Gospodična vefiČM v tipritviteljMt vii ponte, Mloveu- »hega fezli^ia popoluoniia zmožna, se VNpre|nie |»rilio«InJi mene«*. Pismene ponudbe in dokazi naj se blagovolijo pošiljati na iipravništvo ^Slovenskega Naroda". Vsem prijateljem in znancem, pri ka- | terih nesem imel prilike, osobno posloviti se pri svojem odhodu iz Ljubljane v Celje, kličem tem potom srčni ..Živio!" IN h|Im>I j.še sredstvo (Vinom digestivuni Hieyniesser) iz knezoskotijsko dvorno lekarne ▼ Briksenu Mr. F. G. Breymesserja je najbolj ie in najslgurnejae sredstvo, da se hitro lečijo vsakovrstne motltve pre-bavljanja ali zapeka. Cena veliko steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosj). J. Svobode v LJubljani. (198—6) v. 11 1> o 1 u i želodce m Alojzij Korsika Glama prodajatnita: Tržažka cesta 10 poleg c. kr. glavno tobačno tovarno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v i. j u 1» I j »ni. Poddružnica: Šclenimrgovo ulico (i viH-.i-viH o. kr. polt. in toleHrnf. urnilu. Podpisanec so ponižno priporoma časti temu p. n. občinstvu za izdelovanje svetih, šopkov in vencev za grobe ln mrliče, a trakovi mnogovrstnih barv in bat ter z naplal. Ima pa tudi veliko zalogo suhih vencev od najeeiie j šib do najfinejših. Posettno opozarja na svojo veliko' nalogo vrtnih m poljskih semen, največ doma pridelanih, ali pridobljenih iz tacih krajev, da jim naSo podnebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgovec s semeni vedeti, od koti da ju seme. ker sicor ne more jamčiti, fitf je za naše kraje. Pariška in francoska demona sploh neso za naše kraje. Podpiaauec more jamčiti, da so semena njegova pristna ln kaUlva. Podpisanuu prevzema tudi klnfianje grobov in sploh vsa dela, spadajoča v atroko njegovo, tur ji ti izvršuje hitro, fino in po najnižji ceni. Pri njem dobivajo se tudi raznovrstne rastline in cvetlico v lonolh. Za obilno naročovanjo priporoča se /. odličnim spoštovanjem (143—24) Alojxij Korsika. Dr. Friileril&j« Ijemriel-ia Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, jo od pamtiveka znan kot Tiajizvrstiiejso lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim polom kot balzam, aadobl pa čudovit učinek. Ako so namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lo«'i|o BO t.*" tlniR-i Umi ne-od |»olti, iti ikiiNliMi«" VMled leg» eimlo l»ola ln in-/.uu. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube. in ko-zave piko ter mu daje mladostno barvo; polti podobi je beloto, nežnost iu čvrst.o»t; odstrani kaj naglo poge, žoltavost, ogeic.e, nosno rucleeino, zajedee in druge neanainoatl na pulti. — Cena vreu /. navodom vred Bj!4. I-50. (115)—8) Dr. Friderika Lengiel a BENZOE-MILO. N..jinileiSe in naidohiodejuoj ot milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad HO kr. Dobiva HO V ju nI v |JI>. |>l. IraKi.i / > - ja lekarni in v vseu večjih lekarnah. — Poštna naročilu vRproje.mu W. Hi-..... minit[. X. Kiiulue liinkiiie h—I t—K r—I od a od co •r—1 O CO i i 3 aj-——.Ki« .'q| 600 vedrov vina. Potom javne dražbe |»r-?«!, četrt ure od Pregrade na lil-v atsKein. Vino je iz 1. 1886., 1887. in 1890. (2AB_^ Peter Lončarek v Krapini. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o i I i. Laatmua in tisa .Narodne Tiskalne". 't