UREDNjSTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradn3 ure za stranke so od 10. do 11. popoldne in od 5. do 6. t>oi oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vročajo. Nefnnkiiana pisma se ne : :	sprejemajo	*	:	•	•
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstio-Ofrsko in Rosno K 21‘60, polletna K 10‘80, četrtletna K 5‘40, mesečna K 1‘80; za Nemčijo celoletno K 26‘40: za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K .%•—.	: .
Posamezne številke £0 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje iu prazniko •' •*	ob pol 11. dopoldne.	•,	.	•
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. S, n. in nradnje za stranice od 8. do 1. dopoldne in od 8. do 7.’ zvečet Insemli: enoslopna petitvrstica 30 vin., pogojen proslor. poslana :::	in reklame <10 vin. — Jnserate sprejema upravniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
Reklamacije lista so poštnine proste. ■—<mmm
Stev. 560.
V Ljubljani, v petek dne 18. aprila 1913
Delo dunajskih sodrugov.
Dunaj ne slovi samo kot glavno mesto naše monarhije ter kot sedež osrednje vlade — ain pak kot najbolj rdeče mesilo, kot mesto, kjer socialno demokratični delavci vzorno opravljajo posle agitatorja, in to v kateremkoli oziru
Politične organizacije socialno demokratične stranke niso nikjer tako striktno izvedene kot na Dunaju! In strokovne! Po delavnicah je večinoma urejeno tako. da mora vsak biti organiziran v svoji strokovni organizaciji. Me.nde delavcev niso tako sramotno nizke kot tam, kjer delavci nočejo še spoznati vrednost skupnosti v boju in pri delu. Delavski časopisi Štejejo na tisoče in tisoče odjemalcev v delavskih vrstah. Zaupniki so neutrudljivi agitatorji za »Arbeiterzeitung«. »Volkstribiine« itd. — odtod seve vsi politični uspehi dunajskega proletariata. Kadar se na Dunaju vrše volitve v občinski svet, v deželni zbor ali v državni zbor, vsi gledamo s ponosnim srcem na delo. ki se gori vrši — o uspešnem izidti ne dvomimo! Vendar pa nas vedno preseneti uspeh sam na sebi! Število za socialno demokratično stranko oddanih glasov raste od leta do leta. Čudimo se vsemu temu, češ saj mi v provinciji tudi delujemo — odkod pa na Dunaju taka moč!
Na Dunaju pa razume seve prolelarijat svoje delo v celem obsegu.
Poleg političnih in strokovnih ima še čvrste vzorne kulturne in gospodarske organizacije. »Bildungsarbeit« je delo, pred katerim mora vsak vzeti klobuk z glave, pa naj je še tak zarit sovražnik socialno demokratične stranke!
gospodarsko dolo! Na eni strani mogočna konsumna društva kot zadružne oblike skupnega dela — na drugi strani pa strankarska podjetja v formi javnih trgovskih družb.
V	konsumnih društvih — sedem jih je, ki plovejo pod rdečo zastavo — je na Dunaju združenih okrog 100.000 delavskih družin, ki kupijo za 30,000.000 kron blaga na leto. In lastna produkcija teh organizacij! Ako pripoveduješ o vsem tem pri nas na Slovenskem, zde se to ljudem pravljice, nedosežne za uresničenje. Kdor s^e čuti za strankarja. ta je član svoje kon-sumne organizacije. In delavski zaupniki po to-
V.v™,	• Kakor skrbe za to, da je vsak tova-
riš cJan strokovne organizacije, tako jim >e tudi na srcu. da je vsak oženjeni tovariš sobojevnik na gospodarskem polju — da kupuje njegova družina svoje potrebščine v konsumnem društvu.
In strankarska podjetja! Tiskarna »Vor-warts« — vzor tiskarne! Koliko požrtvovalnosti je bilo potreba, preden se je zgradila ta ponosna stavba v delavski organizaciji! »Ljudska knjigarna« — iz skromnih početkov firmice Brandt & Ko. je zraslo veliko knjigarsko podjetje. ki leto za letom stotisoče brošur in knjig razširi med proletarijat nemške narodnosti.
Pa »Hammerbrotwerke«! Tam v Schvve-chatu pri Dunaju strme dimniki valjčnega mlina jn ogromne pekarne — nad katero se bleste zlate črke »Hammerbrotvverke« ... Po Dunaju in daljni okolici pa drve rdeči avtomobili z znamkami »Hammerbrot«, dovažajoči sveže pecivo dunajskemu in okoliškemu delavstvu.
Zgodovina razvoja »Hammerbrotwerke« je nad vse poučna. Kdor pozna moč miljonar-jev. ki izdelujejo v mogočnih tovarnah »Anker-brot«, »Glockenbrot«, »Sternbrot«, »Wiener Brot« in bogsigave kakšen kruh še — ki imajo skoro vse kramarje, branjevce in štacunarie na vrvici — ta ve, kako predrzen korak je bil: lotiti se konkurenčnega boja s temi miljonarji. Na eni strani združeni revni delavci — na drugi strani visoki lastniki miljonov. vpeljani tovarnarji. Marsikdo se je bal — češ, padli bomo v tem boju, nismo še zreli za take reči. Celo v parlamentu so se buržvazni poslanci od klerikalnega Bielohlaweka do nacionalnega vVeidenhoferja udinjali Mendlu (velikemu tovarnarju kruha) ter poniževali in denuncirali delavsko pekarno. No, vse zaman! Kakor si je dunajski delavec znal pomagati na strokovnem polju, kakor je znal razširjevati svoj politični časopis — zna tudi pridobivati rešpekt svojemu kruhu na zgoraj in okrog sebe med tovariši. Včasih smo čuli. da so na Dunaju, v Gradcu in drugod prirejali »rdeče dnove in rdeče tedne« v svrho razširjenja svojih političnih listov. Sami pri sebi smo dejali: poskusimo še na Slovenskem, saj vendar sodruga ne bo sram: odnesti nekaj dni za seboj svojini tovarišem,' ki še niso odjemalci lista — naš delavski list. No, uspehi so nas poučili, da nam manjka ljudi, ki bi hoteli, oziroma ki bi radi opravljali tako podrobno delo!
Kaj pa porečete, sodrugi na Slovenskem, ako čujete: da imajo na Dunaju že dlje časa med drugim »Hammerbrottage« — da politična organizacija določi dan ter sklene: ta in ta dan bomo razpečali med svoje tovariše toliko in toliko hlebov kruha »Hammerbrot«! Našim ljudem bi se to zdelo smešno! Dejali bi: kaj, kramarji naj postanemo — to pa ne! Da, da; dunajski proletarci so pač iz drugačnega testa!
S hlebom, s »Hammerbrotom« v roki, hajdi od familije do familije! Zlasti sodružice. soproge sodrugov so čvrsto pri delu! In uspeh?
Danes pečejo v »Hammerbrotvverke« en četrt miljona hlebcev »Hammerbrota« na teden poleg vsega drugega peciva!
Slovenski delavci po Ljubljani in drugod! I HrontSna fr **£* „	£• _ v _
Zamislite se nad tem, ter potrkajte se na prsi I	KnjfŽlCft	V lflrOYŽll.
in porecite:
Ne bo drugače — tudi mi delajmo tako!
Kakor je vsakdo svoje sreče kovač, tako si mora proletarijat sam določati usodo. A. K
Umetniki in splošna stavka v Belgiji.
Mnogo najodličnejših pisateljev je poslalo stavkovnemu odboru pisma, s katerimi izra žajo svoje simpatije za stavko. Med njimi so francoski pisatelj Anatole France in belgijsk pisatelji Emila Verhaeren, Camille Lemonnier in Maurice Maeterlinck. V letošnji majski list belgijskih sodrugov, ki se prodaja v prid stavkajočim, so pisali svetovnoznani pesniki in pisatelj in slike so napravili najznamenitejši umetniki. »Peuple« priobčuje nekaj pisem pisateljev, ki so pisali majsko številko.
Tako piše Maurice Materlinck, morda najslavnejši belgijski pisatelj, pesnik in dramatik, čegar dela slove po vsem svetu:
9. aprila 1913.
Cenjeni gospod!
Ni mi treba še posebno poudarjati, da sem z vsem srcem na oni strani, ki se tako junaško pripravlja za boj proti ministrstvu, Iti najboljše — če smem tako reči — repre-zentira vso puščobo, vso nizkotnost in vso nezvestobo starega belgijskega klerikalizma. O splošni volilni pravici sem povedal že sko-ral vse. kar imam povedati, v » Le double jardin« in v »Notre Avenue sociale«. Ako se Vam zdi eno ali drugo mesto iz teh knjig koristno in primerno, tedaj ga uporabite po Vaši želji. Končno pa je potisnjena literatura v tem slučaju na drugo mesto. In kadar izbruhne najupravičenejša vseh stavk, sem si v svesti, da jo lehko podpirani na drug način mnogo boljše nego s peresom. Računajte name, cenjeni gospod. Vam zelo vdani
Maeterlinck.
Pesnik Verhaeren opeva v pesmi boljšo bodočnost, ko se bo otreslo ljudstvo Črne nadvlade.
Lemonier je pisal med drugim: »Idealizem iz katerega so si višji sloji ustvarili neko posebno čednost, je postal povsem čednost ljudskih mas. Idealizem ljudstva ima v sebi požrtvovalnost in vdanost do junaškega dela. Družba prihodnjosti je stvarstvo, ki se skriva še v duši ljudstva.«
Anatole France je poslal stavkovnemu odboru risbo, ki poosebljuje splošno stavko. Pisal pa je to-le: »Sodrugi. Moje misli spremljajo z ginljivostjo boj belgijskega ljudstva za splošno volilno pravico. Naj bi francosko ljudstvo, kadar pride zanj ura osvobojenja, črpalo pogum ‘iz Vaše uvidevnosti in energije.«
Propaganda za mir je — prepovedana.
Znani francoski socialistični poslanec so-drug Compere-Morel je hotel govoriti v nedeljo na dveh javnih shodih v Devinu na Nemškem. Poročati ie hotel o bojih francoskega proletariata proti francoskemu šovinizmu, ki hoče osrečiti francosko ljudstvo s triletno vojaško službo. Ko se je pripeljal sodrug Compč-re-Morel v soboto v Devin, ga je pozdravil najprej devinski policijski ravnatelj in mu izročil prepoved, napisano v nemščini in francoščini, da ne sme govoriti na shodih in da tudi ne sme nobenega posetiti. Če bi pa ravnal proti lemu odloku, tedaj ga izženo. V soboto zvečer in vso nedeljo je imel Compere-Morel. kamorkoli je šel. spremstvo — nadzirali so ga policaji. Ko se je pripeljal pred zborovalno dvorano, ni smel izstopiti z voza, ampak njega in glavnega urednika bratskega glasila »Volks-stimme«' sodruga Baderja so odvedli na policijsko ravnateljstvo. Tukaj so povedali Com-pčre-Morelu. da tudi na vrt dotičnega lokala, (jer je shod, ne sme. ker spada vrt k lokalu. Dalje so mu povedali, da ga bodo takoj aretirali in s »spremtsvom« odposlali na mejo, čc se ne bo pekoraval prepovedi.
O tem bedastem policijskem ravnanju piše meščanski »Berliner Tageblatt«: Ne soglašamo z naziranjem socialne demokracije, da velikansko pomnoževanje armade, o kateri prav sedaj pri nas razpravljamo, ni namenjeno toliko zunanjemu sovražniku kakor notranjemu. Tudi nismo mnenja, da gre za agresivne namene. Ne, prav pošteno želimo mir. Ali o tej pošteni volji za mir bo tujina precej dvomila, ki pazno zasleduje vse naše razmere, če ravna pruska policija s tujci, ki agitirajo za svetovni mir in posebej še za francosko-nemški sporazum, tako kakor z nadležneži in jim preti z izgonom. Da smo močni, to ve ves svet. čas bi pa že bil, da bi se navadili nekoliko boljših manir nasproti tujim gostom, če tudi ti niso tovarnarji čokolade ali amerikanski miljarderji, temveč pravi, delavni boritelji za mir in če so nasprotniki šovinističnega hujskanja in zaupniki delovnega francoskega ljudstva.
Slovenci smo v kulturi še mlad narod in ne more se od nas zahtevati, da bi bili že dobro oglajeni. Ali toliko bi že mogli biti, da bi nas ženiralo, da stikamo za dedščinami (Erbschlei-eherei). Vsi, kateri smo se sami vzgajali, ki smo stanovali v letih naukov srednjih šol pri ženicah, ki same niso imele dosti oglajenosti, ali tudi v knezošokfijskih konviktih, se nismo mogli toliko ogladiti. da bi nam ne ušla robatost in še prav huda, ali če bi hoteli po Kniggeju občevati z druzimi, da bi nam kmet ne udarjal za pete. Pa stikati za dedščinami, kaki stari bogati ženski biti ljubimec in jo nositi na oprav-Ijenje potrebe, to se pa tudi dogaja pri nas na Slovenskem. Eden goldinar ukrasti je grdo, več pridobiti tako, kakor sem povedal, je lepo, bogu dopadljivo delo in še kak škof bo dal in-štrukcije za to. Lov na dedščine, lov na hranilne knjižice je pri nas že navadna prikazen in naš duhovnik ga kot specialist v njem izvršuje brez vsega stida. - Veliko vesel> zavlada, ko kak duhovnik večjemu omizju sobratov poroča, kako je kako knjižico vlovil. Kakor vsak lov, ima tudi ta svoje finte in spretnosti in v naših farovž. imajo že tradicijo o spretnosti tega lova in od srca so veseli, ako se obnese kaka taka spretnost. Non olet — ne smrdi in —: če far zasledi kak denar, ki bi se dal pridobiti, se ne straši ne vetra ne hudega vremena, — far ima široke rokave, — so djali v srednjem veku o kat. duhovnikih in neki znaten pesnik je dejal: »Die Kirche hat einen grossen Magcn, kann ungereclites Gut vertragen.« Na tem lovu se najde marsikateri naš duhovnik, o katerem bi človek mislil, da je pobožen človek, duhovnik, ki se hoče vesti kolikor mogoče po naukih ustanovitelja verstva, kateremu služiti hoče z vso gorkoto srca. Seume je dejal: Wenn ich hore, es sei Jemand fromm, so nehme ich mich vor seiner Frommigkeit in Acht. — Tudi na Slovenskem se sme tako govoriti.
Suhokranjčani imajo prav slabo zemljo, Ali marljivi so in pristradati znajo kaj, da nosijo kaj denarja shranit v hranilnice. V Ameriki pridobijo z najtršim delom precej, doma pa z rejo debelih prešičev. Tam je precej denarja v hranilnicah, posojilnicah. Farovž je pa gospodar kmetov in meščanov, kar je slednjih malo število. Nič ne prisije v te hribe ka solnca omike. Trdo življenje in orgije in kak čeden Janez-kapelan je vse veselje teh ljudi.
V tem okraju, v Žužemberku se je dogodilo pred kratkim to-le:
Miha Hrovat, star, bolehen mož v Žužemberku, je imel svoj denar naložen v hranilnici in posojilnici v Žužemberku, katero vodijo duhovniki žužemberške fare. Imel je naložen denar na dveh knjižicah po 2000 K in po 2073 K. Druzega premoženja ni imel. Eno teh knjižic per 2073 K je imel pri sebi, drugo čez 2000 K e dal spraviti Mihi Tavčarju, župniku in dekanu v Žužemberku. Ta Miha Hrovat si je kupil od Franceta Lavriča v Žužemberku užitek. Lavrič je po pogodbi prevzel dolžnost, da oreskrbi Hrovata do njegove smrti v zmislu j 072 obč. drž. zak. z vsem potrebnim, mu plačuje vsako leto v gotovini 80 K in plača tudi stroške pogreba. Miha Hrovat plača za to rento Lavriču 4073 K, kateri znesek poravna i:ako, da Lavriču izroči hranilni knjižici čez 2073 K in 2000 K. Prvo knjižico je Hrovat -avriču takoj izročil, druga knjižica čez 2000 ( se je nahajala v shrambi M. Tavčarja, oziroma župnega urada v Žužemberku in je imela sledečo vinkulacijo: »Na to vlogo se izplačuje e Miliatu Hrovatu iz Žužemberka št. 40, do-<ler ta živi; po njegovi smrti pa župnemu uradu v Žužemberku«. (Tako delajo naši popi. Ko-iko hranilnih knjižic tako proti vsemu zakonu izgine v veliki želodec svete katoliške cerkve, oziroma nje duhovnikov!)
V navedeni užitninski pogodbi se je glede cnjižice med Hrovatom in Lavričem dogovori-
o	to-le:
»Miha Hrovat izjavlja, da prekliče navedeno vinkulacijo na knjižici čez 2000 K, št. 891 in daje s tem Francetu Lavriču pooblastilo, da dvigne hranilno knjižico št. 891 iz shrambe župnega urada v Žužemberku — ali kjerkoli se nahaja sedaj in izposluje pri hranilnici in posojilnici v Žužemberku, da se izbriše gori navedena vinkulacija in da ta hranilnica in posojilnica izroči to vložno knjižico št. 891 Francetu ^avriču, posestniku v Žužemberku št. 44 v njegovo posest. Ako bi pa župni urad ali sedanji hranitelj te vložne knjižice št. 891 izročiti ne lotela Francetu Lavriču, daje Miha Hrovat 'rancetu Lavriču obenem pravdno pooblastilo za dotično tožbo in pravdo. Mihael Hrovat daje Francetu Lavriču navedeno pooblastilo tudi za slučaj svoje smrti in France Lavrič to pooblastilo sprejme.«
Franc Lavrič je šel po sklepu te pogodbe k dekanu M. Tavčarju, mu predložil pogodbo z legaliziranim podpisom Mihe Hrovata ter ga prosil, da mu izroči navedeno hranilno knjižico čez 2000 K št 891 žužemberške farovške hranilnice. Dekan M. Tavčar je začetkoma tajil, da ima to hranilno knjižico v shrambi, ko mu pa je France Lavrič zatrjeval, da jo gotovo ima, je šel iskat dekan knjižico in jo našel v svoji kasi. Rekel je Lavriču: če je tako, da jo je tebi dal Hrovat, ti jo pa bom dal. Ali kmalo se je premislil dekan in čez nekaj časa je dejal,
Leto (II.
da knjižice še ne da, da lioce prej druge »gospode« vprašati. Lavrič je odšel in potem pisal dekanu (oči v oči se ne upajo naši ljudje z duhovnikom govoriti o kaki slednjim neljubi stvari), da naj mu izroči do 15. februarja 191.3 knjižico čez 2000 K.	1
. V tistem času je bil v župni cerkvi v Žužemberku misijon. Lazaristi so bili tam ki so misijonarji za prav — pohlevne katolike. Navedeni Miha Hrovat je šel po sklepu navedene uzitnmske pogodbe k spovedi k nekemu misijonarju, ali posvetnem duhovniku, ki je pomagal spovedovati misijonarjem. Med spovedjo ga je vprašal spovednik, ako je sklenil kako pogodbo, v kateri je izročil nekemu Lavriču hranilno knjižico. Hrovat je bil začuden, kje ia spovednik to izvedel in povedal mu je. da ga je Lavrič že dve in pol leta preskrbljeval z vsem, da ga bo tudi naprej prehranjeval in Lavrič to tako izvršuje, da je popolnoma zadovoljen m da si je kupil užitek tudi z navedeno hranilno knjižico. Rekel je tudi Hrovat spovedniku, da je betežnast, da ima bolne noge (»flus« y njih), da ga radi ne jemljejo drugi pod streho. Nato mu je naročil spovednik. naj gre v farovž. da bo pred vsemi du-, hovniki povedal, zakaj je sklenil užitninsko pogodbo z Lavričem. — Hrovat je zapustil spovednico in pravil je, da je bil vsled spovednikovega izpraševanja jako vznemirjen iti da ni mogel vsled te vznemirjenosti tisti dati v cerkvi moliti. — Še tisti dan je prišel dekanov hlapec po Hrovata in Hrovat in Lavrlfl sta šla v žužemberški farovž. Tam je vzel M delo Hrovata župnik, prejšnji žužemberški ka-pelan Zaubi in — Hrovat je podpisal, kar ie Zaubi v hranilno knjižico čez 2000 K napisaL namreč, da Hrovat to hranilno knjižico župnj cerkvi v Žužemberku podari. Kot pričo teg^ akta je pozval Žaubi prisotnega F. Lavriča iij ta se je podpisal na akt kot priča. Vse to se jd godilo vpričo dekana Tavčarja, misijonarjev in drugih duhovnikov — ves sveti zbor du-» hovnikov je bil priča tega krasnega ravnanid z ubogim starčkom. (Ljubi Bog, kako se naši duhovniki iz naših kmetskih in meščanskih ljudi norca delajo!)
Med takim ljudstvom pač lahko katoliški duhovniki izhajajo! » V božjem imenu« — in vse podkrižajo, podpišejo. — Toliko let že nov-	;
vodobne ljudske šole in vedno še deska pred	in
čelom! S takim kmetom, takim meščanom n<3 bodemo našemu farovžu kos, kateremu so nravni, pravni principi le izpodbuja. da jim figo kažejo. Kaj je tudi morala, pravo v deželi, v kateri »kulturna« — avstrijska država podpira tako duhovenstvo, kakor je to. ki je takd ravnalo, kakor popisano. Lahko se naši du-. hovniki vsej drž. avtoriteti smejejo. — kdaj pa je že bil kak slovenski duhovnik v teh časih zaprt! Na ječo in arest je bilo obsojenih že več.
— Ali mislite, da se bo nad tem početjem Su-hokranjčan zgražal, j§zil. Bog ne daj. vse ie po njegovem mnenju prav tako. Ali mislite, d«$ se bo našlo v naših vseh slovenskih deželah dosti ljudi, ki bodo v takem postopanju našli kaj omikancu, nevrednega, nekaj družbi škodljivega? — Kai še: profitiraj, kakor moreš in znaš; naj smrdi, 2000 K je le vredno na taW način vzeti starčku, ki ne bo imel več zagotovljenega prevžitka. — Weinland, Armland?
— Naj se Miha Hrovat sedaj vseda ob potu vi žužemberško cerkev, razgali naj smrdljive rane na nogah in naj milo prosi za kak vinar. Pa’ duhovnika ne, ta bo molil zanj — da pride vi svitla nebesa.
In naš farovž ima vdinjanih nekaj jrtri-stov, advokatov! — Ali ti nič ne vidijo, nič ne razločujejo kar je prav, kaj ne! — Pardon, par-don, ti nimajo te pravice! Dosti zaslužijo tj juristi kot prijatelji farovža ali pravzaprav je to le prav grenek kruh. Inteligent, šolan jurist pa mora vse odobriti, kar naš duhovnik stori!,
— Ne ljubi preveč sočloveka, končal bodeš življenje kot sovražnik človeka!
:S;
Ljubljana in Kranjsko.
—	Zgled proletarske zavednosti. Zlato ni izpridilo sodrugu Štefanu Florijanu srca in ni skalilo njegove proletarske zavesti! Njegovd zgodbo pripoveduje »Slobodna RijeČ«, glasilo hrvaških sodrugov: Štefan Florijan, krojaški pomočnik, Zagorec, doma iz vasi v okolici Krapine, je sukal šivanko v Luzernu na Švicarskem. Ondotni sodrugi so otvorili loterijo za zgradbo delavskega doma, pa je kupil enq srečko in odpotoval s trebuhom za kruhom na Francosko. Za srečko se ni več zanimal, kat ga nekega dne opozore tovariši v delavnici, da je zadel na njo 4000 frankov. Sodrug Florijan je pogledal natančneje in opazil, da ni zadel 4000, temveč 40.000 frankov. Pobral je Sila in kopita in krenil v Luzern, da dvigne darilo, ki mu ga je naklonila Fortuna. Od dobitka je odstopil takoi 1200 frankov za delavski dom, * ostalim denarjem je odpotoval domov, da obišče svojega bolnega očeta. Spotoma donty grede se ie ustavil v Zagrebu in prva njegova pot je bila v uredništvo »Slobodne Rijejči«. — »Na' zdravje, Brudnjak (upravnik bratskega lista)’«
—	»Na zdravje!« Med obema se je razvil raž govor in v teku besed je odprl sodrug Florijan svojo potno torbico in stisnil Brudniaku enaist stotakov. Brudnjak, ki je Florijana še od prej poznal kot siromaka, ni verjel svojim oč§m in
še mislil, 'da ga vleče. Denar je sprejel še le potem, ko mu je Florijan čisto mirno, brez razburjenja, povedal svojo storijo in ga prosil, naj vzame 1000 kron za zagrebški »Delavski dom« in 100 K za »Slobodno Riječ«. Na vprašanje, ako pojde sedaj »med mojstre«, je sodr. Florijan še odgovoril, da bo denar naložil v hranilnici in da ostane še naprej delavec kakor je bil.
— To je zgodba zavednega in požrtvovalnega delavca, ki ga je sreča poljubila na čelo. Mnogo takih, ki nimajo proletarske in socialistične zavesti, bi s 40.000 frankov v žepu pozabili na organizacijo in na socialistično gibanje. Ne tako sodr. Florijan: dober in požrtvovalen sodrug je bil prej in tak ostane noslej — zlato mu ni izpridilo srca in mu ni skalilo proletarske zavesti! — Hrvaški sodrugi, ki so podpisali že več kot 20.000 kron za zgradbo socialističnega delavskega doma v Zagrebu, pa so dobili nov temeljni kamen za svojo stavbo.
— Ljubljanska krajevna skupina »Zveze tobačnih delavk in delavcev avstrijskih« vabi na društven shod, ki bo danes ob šestih zvečer v salonu pri Perlesu v Prešernovi ulici. Dnevni red: 1. Poročilo o zveznem zborovanju na Dunaju. 2. Raznotero. K udeležbi vljudno vabi odbor.
— Občni zbor jeseniške podružnice »Vzajemnosti« bo v nedeljo, 20. aprila ob 10. dopoldne pri »Jelenu« na Savi. Vsi sodrugi in vse so-družice naj se zanesljivo udeleže občnega zbora.
v~7 Javen ženski shod priredi jeseniška podružnica »Vzajemnosti« v nedeljo 20. t. m. ob treh popoldne pri »Jelenu« na Savi. Na shodu poroča sodružica Štebijeva o predmetu »Delavska žena in organizacija.« Delavke in delavske žene, vse na shod!
— Zagorje ob Savi. Podružnice Unije rudarjev v Zagorju shod se vrši v soboto dne 19. t. m. ob 7. zvečer v dvorani g. Riharda Mihelčiča na Toplicah pri Zagorju. Poročevalec sodrug Ant. Jaroliti, načelnik rudarske »Unije« iz Turna na Češkem. Sodrugi, agitirajte za shod in udeležite se vsi. ki ste prosti. — Podružnično vodstvo.
— Koroška Bela. Preko svoje fare znani župnik g. Fran Košir nam pošilja tole pisanje: Sklicujoč se na naragraf 19. tisk. zakona z dne 17. decembra 1862 drž. zak. štev. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dnevno vest, objavljeno pod zaglavjem »Koroška Bela« v štev. 554 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da se© Ijjiplanu odvzel polovico nabrane vsote pri »ofrit«, res pa je, da nisem odvzel niti vinarja, ker me g. kaplana »ofer« nič ne briga. 2. Ni res, da sem duhovnega svojega sobrata dal iz same ljubosumnosti prestaviti v drugo faro. res pa je, da je g. kaplan že v jeseni iz lastne volje sam prosil za prestavo, ker mu razmere v župniji niso ugajale. 3. Ni res, da med šolskimi otroki agitiram, naj reko svojim staršem, da se bodo lahko
'Udeležili, kadar bo zanj »ofer«, res pa je, da ni-
i	Šeni nikdar ne pri šolskih otrocih in ne drugod agitiral za syoj »ofer.« — Koroška Bela, dne 16. aprila 1913. — Fr. Košir, župnik.
— Glavni vojaški nabor za Ljubljano ie bil včeraj dopoldne v Mestnem domu. Nabornikov je bilo 209; od teh je' bilo potrjenih 48, sedem fantov je pa določenih za naknadni nabor. Nabor se ie izvršil mirno. — Mnogo veselosti so zbujali trije fantje po 13 let stari z Viča
— Velkavrh Železnik in Zidan — ki vsi še obiskujejo ljudsko šolo in ki so prišli na nabor brez vednosti staršev. Za, klobuki so imeli šopke. Na vsak način so hoteli, da jih potrdijo v vojake, ali pa da jih vzemo za mornarje. Slekli So se že bili in z veliko napetostjo čakali, da stopijo pred komisijo. Silno so bili potrti, ko jim ie g* komisar Barle povedal, da naj gredo k ivizitaciji na Poljane na poveljstvo ‘ oolniluega okraja. Kai so tam opravili, nam h, znano.
— Umrli so v Ljubljani: Malija Podlipec, zasebnik, 92 let. — Ana Knafelj, hiralka, 72 let.
— Čez deset let. Dne 19. oktobra 1902. so prišli fantje iz Podboršta pri Podzemlju v Kra-sinec ob Kulpi, med njimi je bil tudi Jurij Klepec iz Podboršta. Ustavili so se v gostilni župana Kambiča in se tam stepli z domačimi fanti. Bivši župan Niko Klepec, ki pa ni v sorodu z J urjeni Klepcem, je fante miril in pri tem delu je Jurju pripeljal nekaj zaušnic. To je boj sc poostrilo. Bila je strašna vojska, ki se je največ sukala okrog Jurja Kleaca. Ko ie Juri videl, da ni kos napadalcem, je potegnil iz žepa nož in zabodel Niko Klepca v trebuh. Niko je bil sicer ranjen, a je vendar okreval. Juri Klepec jo je takrat popihal v Ameriko in ostal tam do letos. Misleč, da je vojska pozabljena, se je vrnil in ker je zamudil tudi vojaške nabore, se je sam zglasil pri oblasti. Tam pa so se koj spomnili starega računa in r' <ia je moral Juri poravnati. Dali so mu še dnov zaradi prekoračenja silobrana in pre^opka vojnega zakona. Nika Klepec pa je dobil za svoj pred desetimi leti ranjeni trebuh 600 K.
— Dela na belokranjski železniški progi
so se zopet začela na vsi črti. Sedaj se predvsem izravnava svet: tu se zemlja odvaža, ondi zopet se dela nasip. Velevažne in zanimive so lažne zgradbe, ki prekinjajo odprto progo, tako na primer semiški predor, viadukt pri Otavcu m oni čez Krupo in most čez Kulpo. Semiski tunel bo dolg 1976 m in bo najbrže sredi maja predrt, kar se bo koncem maja s posebno slavnostjo praznova:	)bzidan	in	sploh
docela gotov bo pa predor ie do jeseni. Med delom so v tunelu zadeli na ogromno jamo, katere ni bilo mogoče zasuti, marveč so jo zabetonirali. Viadukt pri Otavcu bo 225 m dolg; vodi preko znatne globeli. Dvigal se bo na 14 stebrih, katerih najvišji meri 30 in pol metra. Doslej strle v zrak samo še negotovi mogočni stebri z ogromnimi odri, ki služijo delavcem pri delu. Viadukt čez Krupo bo le 60 m dolg in na najglobljem mestu do 20 m visok; zgradi =‘rih svodih- katerih najvišji je že do-5K ‘S, ** *n°gočno vzpenja nad vodno po-
Počival bn lamn 0? bQ ?elezen to dolg 82 m. Počival bo samo na dveh kontnih stebrih. Te-
mell opornega zidu sega na kranjski strani kakih 18 metrov globoko v zemljo ali 15 metrov pod navadno vodno gladino, na hrvaški strani pa 16 in pol oziroma 13 metrov. Neenaka globina temelja prihaja od tod, ker so na hrvaški strani preje'zadeli na skalnato dno nego na kranjski. Na obeh opornih zidovih sta priložena po dva štirijaška granitna kamna, ki so ju pripeljali iz Sovodenj; na teh kamnih bo stala železna mostna zgradba. Temelje je napravila dunajska gradbena tvrdka »Bratje Redlich & Berger-«. Vsa dela na progi bodo jeseni do malega dovršena in prihodnjo pomlad prevzeta. Tudi pragovi se pridno pripravljajo in bodo skoro vsi iz belokranjskih hrastov. Tam od Straže in Novega mesta pa se vrste vozovi s tračnicami. — Smrtnih nesreč je bilo doslej troje: dva delavca sta v Krupi utonila pri pre-peljavi peska, eden je vsled poškodb umrl. Manjših nezgod seveda ne manjka.
—■ Iz preiskovalnega zapora izpuščena. Koscevo nevesto, ki so jo v zadevi roparskega umora na Tolstem vrhu po dveh orožnikih prignali v preiskovalni zapor, so zopet izpustili, ker se je dognalo, da ona ni v nobeni zvezi s tem dogodkom. Najbrže se bo morala tudi proti vsem doslel aretiranim uvedena preiskava ustaviti. In najbrže bo tudi ta akt romal v predal proti »neznanim storilcem«, kjer je izza zadnjih let že več takih nedognanih slučajev.
— Izgubljene stvari: 1 ročna torbica z denarnico z manjšo vsoto denarja^ l črna šerpa s čipkami. I poročni prstan, 1 bankovec za 20 K. — Najdene stvari: 1 blagajnični ključ, 1 solnčnik, 3 notni zvezki, 1 moška palica.
— Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 18. aprila:	specialni	večer. 1. Training
športnega kluba »Teutonia«. (Športni film.) 2. Cudesni komet. (Vefekomično.) 3. V Luksemburškem vrtu. (Koloriran naravni posnetek.)
4.	Zuriial Pathč. (Najnovejše, literatura, šport, moda.) 5. Enodnevnica. (Znanstveno. Kolori-rano). 6. Ljudje med ljudmi. (IV. del in konec. Po svetovnoznanem delu Viktorja Hugoja »Les miserables«.) 7. Baby kot pomirjevalec. (Komična učinkovitost z malim Mirkom.) Jutri, v soboto 19. t. m. »Polet za življenje«. (Kolori-rano v dveh delih. Rešitev iz gorečega svetilnika s pomočjo aeroplana. Senzacionelno.) Pri vsih predstavah. V torek, 22. t. m.: »Ono vadis?«^ v sedmih oddelkih. Predvajanje traja
2	uri. Cene neznatno zvišane. Pri vseh predstavah.
Koroško.
— Obešenega so našli v Beljaku ne daleč od Kalvarije delavca Valentina Mikla, uslužbenca papirnice Fischer. Mož, ki je bit jako dober delavec in priljubljen, je izvršil samomor v popolni zmedenosti misli.
— Viharji in sneženi zameti, s katerimi nas je presenetil april, so napravili po vsi Koroški veliko škodo. Zlasti je trpelo sadje in poljski nasadi. V drevesnicah, vrtovih in gozdih so izruvali viharji več dreves, sneg pa je polomil uebroj lažjega vejevja. Odneslo je tudi več streh, podrlo več kozolcev, potrgalo brzojavne žice itd. Posebno občutno so prizadeti kraji ob štajerski meji.
Umetnost in književnost.
— »Glasbena Matica« priredi velik simfoničen koncert v torek dne 6. maja s sodelovanjem celotnega orkestra slavne »češke Filharmonije« iz Prage pod vodstvom njenega dirigenta dr. V. Zemanka. 2e danes opozarjamo na ta kcncert, ki bo nudil veliko umetniškega užitka.
— Koncert. Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v soboto dne 19. t. m. ob ooldevetih zvečer v veliki dvorani Narodnega doma koncert. Iz prijaznosti sodelujejo: gdč. Ivanka Hrastova (sopran), g. Mirko Dežela (gosli), g. Anton Trošt (klavir). Pevske točke izvajata oktet in mešani zbor. »Ljubljanskega Zvona«. Gdč Ivanka Hrastova je znana izvrstna pevka. g. Mirko Dežela izboren violinist iz šole prof. Suchyja na praškem koserva-toriju, umetnost g. Antona Trosta smo že na več koncertih občudovali. Poslušalcem sobotnega koncerta se obeta umetniški užitek. Vstopnina je tako nizka, da je obisk mogoč vsakomur. Vstopnice se bodo prodajale na večer koncerta pol ure pred začetkom pri blagajni. Nekaj jih ima gdč. Jerica Dolenčeva, trafikantinja v Prešernovi ulici.
Impozantno strankino zborovanje v Trstu.
Nadaljevanje poročila sodruga Regenta.
Občina pa mora skrbeti tudi za potrebna prometna sredstva. Delavska stanovanja se grade ob mestnih periferijah iz mnogih razlogov. Ne more se pa zahtevati, da bi hodil delavec peš v mesto na delo iz oddaljenih predmestnih okrajev in se vračal zvečer truden zopet peš domov. Toda dosedaj se je brigala tržaška občina vse premalo za cena prometna sredstva. V Trstu imamo tramvajsko progo po ulicah urejeno na način, da pride človek prej peš, kakor če bi se vozil. Tudi so tramvajske cene previsoke. Taka prometna sredstva pa morajo biti v občinski režiji. S tem, da gradi občina delavske hiše v predmestjih in da gradi potrebna prometna sredstva, povzroča, da se množe cene onim privatnim zemljiščem, blizu katerih so delavske hiše grajene in mimo katerih teko prometna sredstva. Do delavskih hiš mora napeljati občina razsvetljavo in vodovod in mora poskrbeti za potrebno kanalizacijo. Vse to občinsko delo, izvršeno na stroške Občinarjev, pomnoži znatno vrednost blizu ležečih zemljišč. Ako se torej ta zemljišča prl-vatnikoy podraže na stroške Občinarjev, sme občina tudi zahtevati pri razprodaji onih zemljišč goto*, dobiček od prirastka vrednosti, ki J./
je bil povzročen po njenem delu. Vsle3 pritiska dosedanjih naših občinskih zastopnikov. Je bil že sklenjen zakon, ki nalaga privatnikom gotov davčni odstotek dobička od prirastka zemljiške vrednosti. Toda to ni dovolj. Dobički, ki jih spravljajo v svoje žepe privatniki pri razprodaji zemljišč, so ogromni. Zato sme občina zahtevati veliko, ker je ona na svoje stroške v prvi vrsti pomnožila vrednost zemljišč. Poleg tega mora občina kar najbolj povečati svojo zemljiško posest za poznejšo rabo. Čim prej nakupi zemljišča, tem ceneje jih kupi in s tem pomnoži tudi občinsko bogastvo. Pa ne le na prirastek zemljiške vrednosti. Tudi na prodajo onih pcslopij. ki so pomnožila svojo vrednost na občinske stroške, se mora naložiti davek. Naj le jemlje občina dohodke pri onih faktorjih, katerim občinsko delo dejansko največ koristi. Prcletarijat bo pripravljen prispevati občini mnogo več, kadar bo skrbela občina zanj tako, kakor skrbi danes za posedujoče sloje.
Dejali smo, da bi morale preiti tramvajske proge v občinsko režijo. Pa ne le tramvajske proge, marveč vsi oni obrati, ki spadajo v delokrog občine, bi morali biti last občine. Tudi lekarne se morajo poobčiniti. Italijanski nacio-nalci so nasprotniki municipalizacije. Stvar je naravna. Meščanstvo je na sploh nasprotno municipalizaciji. Rado bi vživalo samo dobiček od takih obratov. Italijanska nacionalistična stranka mora biti torej proti municipalizaciji. ker mora braniti koristi svojih pristašev, t. j. italijanskega meščanstva. Bolj čudno je stališče, ki ga zavzemajo napram municipalizaciji slovenski narodnjaki. Pravijo, da so proti municipalizaciji zaradi tega, ker so italijanski na-cionalci. ki upravljajo sedaj občinsko imetje, nesposobni administratorji. Res je! Glede uprave občinskega imetja se italijanskim nacional-cem ne more izpostaviti dobro izpričevalo. Zdi se nam pa, da italijanska nacionalistična večina ni kakor krščanski bog, ki je od vekomaj in bo do vekomaj. Pred italijansko nacionalistično smo imeli v tržaškem mestnem svetu druge večine in bomo imeli za njo druge. Ako je ona sedaj nesposobna za upravo občinskega imetja, bodo one večine, ki pridejo gotovo zanjo, sposobnejše. Nasprotovati torej municipalizaciji zato, ker je sedanja večina nesposobna upraviteljica, ni resno. Čim prej se razni obrati poobčinijo, tem bolje! Čim več obratov bo municipaliziranih, tem več direktnih dohodkov bo imela občina od teji obratov. Tem več sredstev bo imela, da jih lahko uporabi v splošno korist. In čim več dohodkov bo imela občina od svojih obratov, tem manj potrebe bo imela obdavčevati Občinarje. Zato ima delavstvo skrbeti zato, da se prične takoj z tnunicipalizacijo, ker ima od tega velike koristi. 1 e koristi ima slovensko in italijansko delavstvo. In ker je sestavljen slovenski narod po večini iz delavstva, se sme trditi, da je zahteva po municipalizaciji raznih obratov slovenskemu narodu koristna zahteva. V Trstu desetkrat bolj, ker je v slovenskih rokah le pičlo število onih obratov, ki jih naj občina prevzame.
Na sploh bi se pa morala pečati občina intenzivno s socialno in delavsko politiko. Občinski obrati bi morali biti za zgled privatnim. V občinskih obratih se ne sme delati več kot osem ur na dan. Občina bi morala učiti privatne podjetnike, kako je ravnati z delavci. Pri vseh delih, ki jih oddaja občina privatnikom, si mora občina zagotoviti socialno politično nadzorstvo in mora zagotoviti delavcem minimalni zaslužek. Dogovorno z delavskimi strokovnimi organizacijami mora občina ustanoviti posredovalnico dela in delavska tajništva, kamor bi zahajali delavci po nasvete glede sporov z delodajalci. Morala bi ustanoviti tudi delavske urade, kamor bi zahajali delavci po razne druge nasvete, katere bi dobivali brezplačno. Je pa še mnogo, mnogo drugilr reči, ki bi jih občina morala izvršiti v korist delavstvu in najrevnejšim slojem prebivalstva, loda to izvršiti bo občina sposobna le tedaj, kadar bo administrirana po stranki, ki hoče to izvršiti in zahtevajo interesi njenih pristašev, da to izvrši. Nekaj se pa vendarle lahko izvrši že sedaj. Treba je le, da pošlje delavstvo v mestni svet čim več delavskih zastopnikov, ki bodo prisilili meščansko večino, da se prične pečati s socialno in delavsko politiko, da ustreže vsaj najnujnejšim zahtevam in potrebam proletarskega prebivalstva.
Kakor vse drugo, tako je zanemarila v Trstu italijansko nacionalistična večina javno zdravstvo in bigijeno. Upravičene potrebe in zahteve revnejših slojev so tudi v tem oziru velike. Nimamo nujno potrebnih brezplačnih javnih kopališč, nimamo šolskih kopališč, zlasti ne v okolici. Nimamo za Trst kakor zrak potrebnih otroških igrišč in nihče ne smatra za potrebno delo nadzorovanje stanovanj. Vse to bo treba zahtevati z vso silo. Zlasti so nujno potrebna otroška igrišča. Delavec si ne more najeti bogatih in čednih stanovanj. Zato mora pustiti svoše otroke ali v umazanih bivališčih ali pa na prašni cesti, kjer se nalezejo različnih bolezni in se obenem tudi moralno pokvarijo. Mestna snaga je pa tako zanemarjena, da bolj ne more biti. Odstotek kužnih in na jetiki bolnih je v Trstu večji, kakor v vsakem drugem mestu v Avstriji, in odstotek umrljivosti je naravnost strašen. To so važni problemi, ki se morajo rešiti v korist vsega tržaškega prebivalstva in je važnost teh problemov daleko večja od narodnih sporov m vseh nacionalističnih rabuk. Kdor hoče de‘^', v mestnem svetu v blagor najpotrebnejšim slojem, ima tu bogato in hvaležno polje. In kdor ne mara poprijeti se tega koristnega dela, ni vreden, da ga ljudstvo podpira. Kdor pa ne spozna, da bi bila dolžnost občine vse to izvršiti, ni treba, da zahaja med ljudstvo in ga šunta proti oni delavski socialno demokratični stranki, ki se teh dolžnosti zaveda in ki hoče, da se ys<3 te ljudske potrebe rešijo kar najhitreje,
'	*	(Konec	prih.)
V prostorih podružnico
Vestnik organizacij.
Sodruge šeotjakobskega okraja vabimo na sestanek ki bo v nedeljo 20. aprila ob 10. dopoldne v gostilni gospoda Leona (prej Pok), Florijanska ulica št. 6.
Vič-Glinška podružnica »Vzajemnosti" ima v soboto 19. t. m. ob 8. zvečer v društvenem lokalu v .Ameriki* (prvo nadstropje) svoj občni zbor, na katerega so vabljeni vsi člani.
Šišenska podružnica ..Vzajemnosti" vabi vse svojo sodružlce in sodruge, ki bi bili pripravljeni sodelovati ptt podružnični veliki vrtni veselici dne 1. junija, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrsi v četrtek 24. aprila ob 8. zvečer v pisarni Konsumnega družtva v Spodnji Slškl, Kolodvorska cesta 56, I. nadstr. — Tega sestanka naj s« tudi odborniki podružnice zanesljivo udeleže.
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno l
Da olajša kontrolo volilnih imenikov U urade- a 0tV0rila sIedeče reklamacijskJ
V mestu:
I. V ulici P o z z o b i a n c o št. 9 (v po,
slopju zdravniške postaje okrajne bolniške bla gajne).	c
II* V gostilni »International« v u 1 i Boccaccio 2, I.	*
III. V kavarni Union, ulica Caserma št. 9.	s
^ Vdorih zveze občinskih uslužben^ cev v ulici Stadion st. 20.
_ . Y\ v gostilni »Al Tram elettrico« v ulici G i u 11 a st. 56.	H
VI.	V »Delavskem domu«, ulica Madon, n i n a 15, pritličje.
gt	^2^ društveni gostilni v ul. deli’E r emq
,	Vl\V, ?*,ost<^ih p,oleg zdl‘avniške postaj*
okrajne bolniške blagajne, ulica deli’Is tria štev. 602.	emsiria
IK. V gostilni »Alla citta di Klasfenfurt« v A n	d r o n a s v. E u f e m i j a, vogal ulice PrJf
montorio.	|
o- X*f Y -gostilni j International« v ulici Q i a a Rinaldo Carli 10	>	H
V okolici:
Skedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem »De-lavskih konsumiiih zadrug«.
•v, 'r/i ag d a 1 e n a spodnja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« pri Lukeziču st. 1062.
Sv M. M a g da i e n a zgornja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna AUa Vittoria«).
R o c o 1 z g o r n j i: V gostilni »Jura« ua Lovcu.
Rocol spodnji. V gostilni »All-Orchi-dea«.
c r?rv‘ * \ a,’’ : y. gostilni »pri Cecu« v ulici
S.	Cihno. 2. V gostilni »Al Boschetto« v ulici Guma.
Vr d e 1 ca: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio.
K o 1 o n j a. V gostilni novega gospodar* skega društva.
V Sv. Križu:
»Ljudskega odra«.
Kontovelj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«.
Greta: V prostorih delavskega izobraže-valnegi društva (Društvena gostilna)
B a r k o v 1 j e : V gostilni Starc* (po domače »Bužič«) na zgornji cesti.
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi še v Opčinah in Trebčah. — Vsi ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan.
Volilcem priporočamo, naj se vsi preprV, čajo v imenovanih volilnih uradih nkn <sn vpisani v volilne imenike.	’	0
Glavni volilni in reklamacijski urad se na-haja v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15.
KDO IMA VOLILNO PRAVICO?
Volilno pravico v IV. mestnem in II. okoli« čanskem volilnem razredu ima, kdor
1. je avstrijski državljan;
2. je dovršil do 3. marca t. 1. 24 let;
3. je bival do 3. marca 1.1. najmanj tri leta v tržaški občini, bodisi v mestu ali okolici.
Kdor ustreza navedenim zahtevam, ima volilno pravico; ako ni vpisan v volilnem imeniku. mora reklamirati in s potrebnimi listinami dokazati, da je do 3. marca t. 1 dopolnil 24. leto. da ie bival do 3. marca najmanj tri leta v občini. Kdor reklamira, mora torej prinesti v naše reklamacijske urade vojaško knji* žico. Kdor ni bil vojak, pa naj prinese domovnico. krstni list ali matični izpisek. — Delavske knjižice so veljavne le tedaj, ako jih je izdalo županstvo, v katero je dotičnik pristojen. Vsem, ki reklamirajo, priporočamo, naj poskrbe za eden. naštetih dokumentov. Delavsko knjižico je prinesti le tedaj, ako ninia dotičnik na razpolago nobenega drugega dokumenta.
Potrdilo o triletnem bivanju v tržaški občini pa izdaja policija. V onih krajih okolice, ki ne spadajo več v področje policije, pa orož-ništvo.
V III. mestnem in I. okoličanskem volilne® razredu pa imajo volilno pravico vsi oni. ki plačujejo najmanj 20 K osebnega ali 10 kron rednega davka.
Volilcem priporočamo, naj se potrudijo takoj in pogledajo v volilni imenik, ako so vpisani ali ne. Kdor ni vpisan ali je napačno vpisan ali ima napačno hišno Številko, naj reklamira. Vsak dobi vsa potrebna navodila v naših reklamacijskih zgoraj navedenih uradih.
28. t. m. ob 2. popoldne poteče reklamacijska doba. Kdor se še ni, naj se torej prepriča takoj, ako je vpisan in ako ni, nai reklamira.
Ali sem že „Zarji“ pridobil novega naročnika?
Balkanski in mei
BLOKADA
bo prekinjena za srbske čete.
Dunaj. 18. Ker je srbska vlada sklenila odpoklicati svoje čete izpred Skadra, je admiralski svet mednarodnega brodovja včeraj prekinil blokado za transportne ladje, ki bodo prevažale srbsko vojaštvo.
IZPRED SKADRA.
Srbi naznanjajo svoj odhod.
Cetinje, 17. Srbski general Bojovič je dobil od vrhovnega vojnega poveljništva ukaz, naj umakne srbske čete izpred Skadra. Naznanil je to brzojavno kralju Nikoli, ki je odgovoril, da sprejema to vest z obžalovanjem, obenem se pa zahvaljuje Bojoviču in njegovim hrabrim četam za bratsko pomoč.
Črna gora nadaljuje obleganje.
Rim, 17. »Tribuna« poroča s Cetinja: Vlada je naznanila svojim zastopnikom v tujini, da odklanja Črna gora vsako denarno odškodnino za Skader, ker bi to nasprotovalo časti dežele in naroda. Črna gora se v skaderskem vprašanju ne umakne, če je ne prisili višja sila na to. Splošno razpoloženje zahteva v Črni gori naskok na Skader, ki se je moral doslej odlašati od dne do dne, ker so snežni zameti preprečili vsako operacijo. Misli se tudi na to, da bi se Skader premagal z lahkoto. V merodajnih krogih odločno zanikujejo, da bi črna gora sprejela kakšno odškodnino v sandžaku na račun Srbije.
Spopad med Črnogorci In Srbi?
Berlin, 18. Tukajšnja »Morgenpost« poroča iz Bara: Poveljnika nekega črnogorskega in nekega srbskega bataljona pred Skadrom sta se sprla. Vojaki so nenadoma zavzeti stališče svojih poveljnikov in od besed je prišlo do spopada z bajoneti. Na obeh straneh ie obležalo mnogo mrtvih in ranjenih.
Srbi in skadrsko vprašanje.
Belgrad, 18. Ker ni glede na usodo Skadra nobenega dvoma več, izraža ^Samouprava” Črni Gori sožalje Srbije zaradi njenega neuspeha in upozarja, da je ostalo tudi stremljenje Srbije po jadranskem izhodu brez uspeha. Srbija upa, da se bo Črna Gora z dostojanstvom vdala neizogibni usodi.
KAJ JE S PREMIRJEM?
Uradna vest.	'
Sofija, 17. Bolgarska brzojavna agentura poroča z ozirom na vesti o premirju, ki je baje sklenjeno med Bolgarsko in Turčijo, da ni podpisano nikakršno premirje, ampak dogovorjen [e le odmor, da je obema strankama omogočeno pokopati svoje mrliče. (Razlika pač ni velika.)
Bolgari ne zaupajo premirju.
Berlin, 17. »Neue Ges. Korresp.« poroča iz Sofije, da vesti o premirju s Turčijo niso resnične. V merodajnih bolgarskih krogih in izza izkušenj, ki so sra imeli z zadnjim premirjem, nobenega razpoloženja za ponovitev takega eksperimenta.
SOLUNSKO VPRAŠANJE.
Rešila ga bo Evropa?
Dunaj, <18. V diplomatičnih krogih izjavljajo, da se reši solunsko vprašanje šele tedaj, ko bo podpisan mir. Čeprav gre za notranjo zadevo balkanske zveze, imajo vendar velesile namen, da odločijo, komu pripade Solun. Razlog je važnost mesta. In na ker hočejo velesile preprečiti konflikt med Bolgarsko in Grško.
VOJNA ODŠKODNINA.
Frankobrod, 18. »Frankf. Ztg.«, ki je sicei navadno dobro informiran list, ima sledečo poročilo, v katerem je očitno resnica pomešana s fantazijo: Po vesteh, ki jih je Porta dobila iz Londona, se je konferenca poslanikov obširno bavila z zadnjimi boji pri Čataldži. Vkljub svojim miroljubnim izjavam koncentrira Bolgarska še vedno vojaštvo pri Čataldži in pripravlja operacije proti galipolskemu polotoku. Ker Je tudi v Londonu razširjeno mnenje, da pripravlja Bolgarska nepričakovan napad na Carigrad, so razmišljali o mednarodni pomorski demonstraciji pri Galipoliju in Rodostu. (Kakor smo že poročali, je ta demonstracija na vodi takoj splavala po vodi.) Nedvomno hoče Bolgarska s svojimi grožnjami prisiliti Turčijo na plačilo vojne odškodnine. Bolgarska zahteva trideset miljonov, Črna gora sedem. Srbija in Grška pa vsaka po sedemnajstih miljonov frankov. (To so čisto neverjetna številke.) Velesile so odklonile predlog Rusije, da bi se pobirala triodstotna naklada na carino za kompenzacijo zaveznikov, oziroma za reforme v Macedoniji.
MIROVNO VPRAŠANJE.
London, 18. »Daily Telegraph« poroča iz Carigrada: Vkljub bojevitemu pisanju, ki se je zopet pojavilo v turških listih, potrjujejo v političnih krogih, da je po sedanjem položaju zanesljivo pričakovati, da se sklene mir v najkrajšem času na podlagi, katero so predlagale velesile. Četudi Porta še ni dobila uradnega obvestila, prevladuje vendar prepričanje, da je po sedanjem položaju zanesljivo pričakovati, da se sklene mir v najkrajšem času na podlagi, katero so predlagale velesile, četudi Porta še ni dobila uradnega obvestila, prevladuje yendar prepričanje, da sprejme mirovne pogoje. ki jih predlaga Evropa, čim ji bodo naznanjeni
FINANČNA KOMISIJA.
Program bo razširjen.
Pariz, 18. »Echo de Pariš« trdi, da se je zasedanje finančne komisje, ki ima rešiti vsiea 'balkanske vojne nastala finančna vprašanja zstto odgodila, ker se. bo pigp program P.o vza-
(narodni položaj.
jemnem sporazumu velesil veliko boli razširil, nego se je prvotno mislilo. Francosko redakcijo protokola izvrši nek odlični političar, ki bo obenem predsednik komisije. Govori se o Ribotu in tudi o Briandu, ali doslej so to same hipo-teze
ITALIJA IN EGEJSKI OTOKI.
London, 17. Reuterjeva agentura poroča: Stališče italijanske vlade glede na bodočnost Egejskih otokov je sledeča: Predvsem ne more biti nobene debate o ravnanju Italije z ozirom na one otoke, ki jih ima zasedene. Italija ne gre za tem. da bi jih obdržala. Toda lozanska pogodba ne pripušča nobenega dvoma o njih bodočnosti, kajti Italija Jih ima vrniti Turčiji, čim ta izpolni svoje obveznosti glede na Tripolita-nijo in Cirenajiko. Uspehi balkanske vojne torej nimajo nobenega vpliva na onih dvanajst Egejskih otokov, ki so sedaj v italijanskih rokah. Kar se tiče ostalih otokov, nima Italija ničesar opomniti, razun da želi ostati v soglasju z drugimi velesitami, kadar bodo odločevale o usodi otokov. Kar pa se tiče jadranskega obrežja in južne meje Albanije, se izkazuje važno za interese jadranskih držav, da se meja Grške, ki ima že Krf. ne razteza tako daleč na sever, da bi bili Grki virtualni lastniki krfske ožine, kar bi jim omogočilo, da bi si napravili pomorsko bazo, ki bi imela prevelik vpliv na položaj na Jadranskem morju. Za Italijo in za Avstrijo je to očitno vprašanje velike strate-gične važnosti. Kar se tiče južnih albanskih meja. želi Italija kakor ostale velesile, da razpolaga nova država s takim teritorijem, da more živeti. To je najvažnejša točka, o kateri sta Italija in Avstrija v popolnem sporazumu.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Srbsko-bolgarska pogajanja.
Sofija. 18. (Posebno poročilo.) Kakor je videti, so sovražniki balkanske neodvisnosti vendar prezgodaj vesele. Upanje, da se pograbijo balkanski narodi takoi po skleuienem miru s Turčijo za lase. je še na vrbi. Da so v posameznih vprašanjih nesoglasja med zavezniki, je splošno znano; tudi je v nekaterih meščanskih strankah toliko egoizma, da bi se zveza gotovo razbila, če bi odločevali taki hujskači, ki se najdejo na Bolgarskem prav tako kakor v ostalih deželah. Toda razburjeni glasovi v nacionalističnem časopisju niso pravo merilo za razmerje med balkanskimi državami. Komu bi prišla vojna med zavezniki najbolj prav. poka-zuje pogled v nekatere tuje časopise, ki pihajo zlasti Bolgarski na dušo. ter dražijo ostale zaveznike. Nekaterim diplomacijam bi bilo zelo žal, če bi se s končano vojno definitivno rešilo balkansko vprašanje. Ali prav zato. ker je balkanska zveza najmočnejši zapah proti grozečemu imperializmu in ker se to spoznava v Sofiji in v Belgradu in v Atenah, se sme pričakovati. da bodo tuje intrige enako brezuspešne, kakor domače hujskanje. Iz dobrega vira prihaja poročilo, da se Srbija in Bolgarska pogajata zaradi Izpremembe prvotne pogodbe in da je od tega pogajanja pričakovati dober uspeh.
Vojaške priprave.
Sofija, 18. V Veles je prijahala bolgarska kavalerija in pojde dalje proti Bitolju, Srbi so odposlali štiritisoč mož in dve težki bateriji v Bitolje.
POLOŽAJ V CARIGRADU.
Milan, 18. »Secolo« poroča iz Carigrada:
V	mestu neprenehoma narašča sovraštvo na-pram mladoturkom, in se razteza na vse kroge. Vsi zapori so polni obsojencev. Ali čim hujši so progoni, tem večje je sovraštvo. Vsak dan dobiva policija vesti o pripravah za strmoglavljenje mladoturške vlade. Policija se poslužuje tudi podlih sredstev, da dobi osumljence v roke. Razni častniki so bili klicani v Carigrad, da bi poročali o službenih vprašanjih generalnega štaba, in so tako padli žandarmeriji v roke. Baje iz službenih razlogov je bil tudi general Džaver Tojar poklican v Carigrad, tukaj pa je našel ukaz, da naj gre za tri mesece v pregnanstvo v Evropo. Džaver pa Je še vedno v Carigradu in izjavlja, da nima sredstev za tako zabavno potovanje. Predvčerajšnjem je dobil Abuk paša povelje, da ima poslati sedemnajst svojih vojakov v Carigrad. Abuk je krat-komalo odklonil, češ, da so njegovi vojaki v vojnem taboru bolj koristni kakor v ječi. Mla-doturki izjavljajo, da bodo s silo ukrotili revolucijo; njih nasprotniki pa pravijo, da bodo po-obešali vse morilce Naziin paše, kadar izbruhne revolucija.
ATENTAT V ARMENIJI.
Hiša pognana v zrak.
Carigrad, 17. Uradno poročajo: V Erzingi-janu je poletela neka hiša, v kateri so bile bombe, v zrak. Bližnje hiše so poškodovane. Oblasti so odredile strogo preiskavo, pri kateri sodeluje tudi armenski škofijski vikar. Pod razvalinami so našli veliko bombo iz železa, deset ročnih bomb, zabojček dinamita, štiri stare naboje za topove, eno puško, en revolver in patrone. V neki krčmi, ki jo ima gospodar razstreljene hiše, so našli še dve bombi in dva zaboja s šrapneli in patronami. V neki drugi hiši so zaplenili eno Martini-puško, eno rusko puško in sedem revolverjev. Preiskava se nadaljuje, in mislijo, da so še druge osebe zapletene v to zadevo. Oblast je izdala vse odredbe previdnosti. Armenski škofijski vikar in člani armenskega občinskega sveta so izjavili guvernerju, da obsojajo atentat in se zahvalili za korake, ki jih je oblast storila, da se preprečijo neredi.
DEMISIJA CONRADA PL. HČTZENDORFA.
Budimpešta, 18. Širi se govorica, da je načelnik generalnega štaba, baron Conrad pl. Hdtzen-dorf, na svoji zadnji avdijenci prosil. cesarja za de misijo,; da je pa qesar m jpr.e&F
AKTIVEN OFICIR AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA RUSKI VOHUN.
Interpelacija v nlžjeavstrljskem deželnem zboru.
Dunaj, 17. Na današnji seji nižjeavstrij-skega deželnega zbora je socialni demokrat so-drug Siegel v obliki interpelacije spravil v razgovor senzacijsko vohunsko afero iz avstrijskega generalnega štaba (o kateri »Zarja« vsled manir avstrijskih državnih pravdnikov, ni poročala). Interpelacija se glasi:
»Pred nekaj dnevi je izšla v »Arbeiterzei-tung« sledeča notica:
Aretacija aktivnega oficirja, ki je vžival tiajvečje zaupanje generalnega štaba, zaradi špionaže zbuja velikansko senzacijo.
Aretirani častnik je nadporočnik Čedomil Jandrič: z njim je bil aretiran tudi njegov brat Aleksander. Oba sta rojena Srba in sinova vojaškega uradnika v Sarajevu.
Brata sta živela jako razuzdano, z zapravljivim življenjem in občevaniem z damami, katerih družba po navadi ni dolgočasna, sta si nakopala v kratkem ogromne dolgove. Nadporočnik Jandrič je zatorej sklenil stopiti v zvezo z Rusijo. Ruski vojni ataše Je bil baje na stanovanju obeh bratov reden gost. Jandriču so vsled njegove uporabnosti poverili izdelovanje najtajnejših elaboratov Kopiral je načrte in jih prodajal Rusiji za velike vsote. Nenavadna potratnost njegovega brata ]e zbudila pozornost policije. Njegov brat se je izdajal za slikarja. Policijski agentje so nadzirali »imovitega« slikarja in takoj prve dni so zasledili njegovo občevanje z agenti tuje države. Ko je bila zanika okolo dvojice malone zadrgnjena, je policija obvestila volno upravo. V torek zjutraj so se podali organi državne policije z majoravditor-jem Jaroslavom Kunzom na stanovanje bratov. Vrata Jim Je odprl nadporočnikov sluga. Ma-joravditor Kunz je šinil skozi predsobo do sobnih duri. Ko je nadporočnik ugledal majoravdi-torja, je skočil k pisalni mizi v svojo spalnico. Ampak majoravditor Kunz mu je glasno zaklical:	»Stojte, gospod nadporočnik! Nalog
imam. da Vas aretiram; prosim Vas. da se mi ne ustavljate!« Hkrati so vstopili detektivi v spalnico Aleksandra Jandriča. Nato se ie v stanovanju. obstoječem iz treh sob, vršila hišna preiskava, ki je našla med drugim tudi pobotnice znatnih vsot, ki sta jih brata dobila iz Varšave, Pariza in Budimpešte. Aretacijo so oblasti strogo prikrivale in hišo. v kateri sta brata stanovala, strogo nadzirale, da ujamejo eventualne sokrivce. Baje bo aretiran še neki drug častnik. Slučai Jandričev je baje v zvezi s špionažo. k| jo je uganjal pred nekaj dnevi v Budimpešti aretirani »učitelj angleščine« Brabura. Pravijo, da je nadporočnik Jandrič dober prijatelj nadporočnika barona Konrada pl. H5tzendorfa, sina načelnika generalnega štaba in da je le-tega tako premotil, da so mu bila na priporočilo Konrada zatipana posebna dela. —
Vsled te vesti je bila »Arbeitcrzeitung« zaplenjena. Vprašamo gospoda cesarskega namestnika:
Ali se hoče zavzeti pri justičnem ministru za to, da naroči dunajskemu državnemu pravd-niku. naj v bodoče ne zlorablja svoje zakonite oblasti in nai ne prikriva s svojimi zaplembami javnosti dogodkov, ki temu ali onemu niso prijetni?«
RUSKI ATAŠE ODHAJA.
Dunaj, 17. Ruski vojaški ataše polkovnik Zankjevič odhaja na dopust in se re vrne več ra svoje mesto na Dunaj. Njegov odhod spravljajo v zvezo z veliko vohunsko afero, o kateri se pa
—	vrag vedi zakaj — ne sme poročati.
STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV NA REKI.
Reka, 17. Pristaniški delavci na Reki so ponoči imeli zborovanje, na katerem eo sklenili, da prenehajo v petek zjutraj z delom, Število stavkajočih znaša sedaj 2400.
DEJANJA BLAZNIKA.
Dunaj, 18. V avstrijsko-amerikanski tovarni za gumi v Breitenseeu so dognali, da je zmanjkalo 150 gramov ciankalija. Tatvino je izvršil 22letni Heidinger. Aretirali so ga in so našli pri njem le 20 gramov ciankalija. Na vprašanje, kam da je djal ostalo množino, je izpovedal, da je raztresel eiankali po polju. Heidinger je bil že v blaznici in gre torej za dejanje blaznika, a ne za zločin.
SMRTNA NEZGODA NA ŽELEZNIŠKEM TIRU.
Budimpešta, 17. Pri premikanju tovornih
vozov na postaji Petrozseny so se odtrgali štirje vozovi in zadeli v tovorni vlak z dvema strojema, ki je prihajal iz Livarzenyja. Oba stroja in 8 vagonov je skočilo s tira. Strojevodja na prvem stroju je bil takoj mrtev, strojevodja na drugem stroju in dva kurjača so bili težko ranjeni, trije drugi železniški uslužbenci pa lahko.
BELGIJSKA GENERALNA STAVKA.
Stavka bo trajala več tednov.
Bruselj, 17. Sodrug Vandervelde je izjavil, da bo stavka trajala več tednov, ako vlada ne odneha.
Vlada napravi koncesijo?
Bruselj, 17. Pozno zvečer Je Imel ministrski svet sejo pod kraljevim predsedstvom. Slišati je, da poda ministrski predsednik v zbornici konclliantne predloge, ki omogočijo konec stavke.
Pol nilljona stavkajočih.
Bruselj, 18. (Posebno poročilo.) Več kakor polovica vsega belgijskega delavstva je že v stavki. Tudi uradne vesti priznavajo sedaj, da štrajka štiristotisoč delavcev. Po poročilih strokovnega sveta štrajka pol mlljona delavcev. Glasovi o neuspehu no utihnili. Pričela se ie nasprotna taktika: Meščanstvo plašijo, in da bi bili strahovi bolj verjetni, zahtevajo tu-OgtžOR vgjaš&o asistenco, ki ie faktično joppol;
noma nepotrebna. Danes se pridružijo plinarniški in elektrarniški delavci generalni stavki; zato je župan zahteval od vlade vojaštva, kar mora učinkovati provokatorično. Vlada je komandirala bataljon pionirjev za plinarno in elektrarno. Socialistična stranka je storila vse korake, da se vkljub temu očitnemu izzivanju ohrani red, ter je pomnožila število rediteljev. Posledice stavke so po vsej deželi občutne. V komercialnih krogih sodijo izgubo, ki jo ima industrija, na najmanj deset miljonov na dan. Dohodki železnic so močno padli. Na vseli progah Izostajajo razni tovorni vlaki. V lukah se silno opazuje padanje prometa. Tukaj in po deželi je že mnogo tovarn popolnoma ustavilo obrat. V rudniških okrajih praznuje takorekoč vse; pomanjkanje premoga se vsled tega čuti po vsej deželi. Iz glavnega industrijskega okraja Henegava poročajo, da praznuje 86.000 rudarjev izmed 95.000. potem 44.000 kovinarjev izmed 50.000, nadalje 19.000 steklarjev izmed 21.000, dalje 17.000 kamnarjev izmed 19.000, v drugih industrijah pa 10.000 izmed 15.000. Skupaj je v tem okraju, ki šteje dvestotisoč delavcev. že njih blizu 180.000 v stavki. Jutri stopijo državni železničarji v stavko. Včeraj so odšli prvi oddelki delavskih otrok v Holandijo in na Francosko, kjer so jih ondotni sodrugi povabili, dokler traja stavka. V Anverzi je bila pri odhodu otrok na Holandsko velika demonstracija za mednarodno delavsko solidarnost, ki je napravila globok vtisk. Večji podjetniki se trudijo, da bi dobili stavkokaze v inozemstvu. Sempatje pride kakšen majhen transport prodanih duš: to pa je tako malenkostno, da je za stavko samo povsem brez pomena.
STAVKA V BEJRUTU KONČANA.
Carigrad, 18. Po uradnih vesteh je stavka v Bejrutu končana. Oblasti so zaprle nekoliko oseb, ki jih smatrajo za povzročitelje gibanja. Agitacija je imela podpreti zahteve reformistične stranke. Reforme, ki so jih zahtevali, smatrajo oblasti za nesprejemljive. Med drugim se je tudi zahtevalo, da naj imajo vilajetski generalni sveti pravico odstavljati valije. Razuntega naj bi imeli vilajetski sveti pravico neposredno izvrševati svoje sklepe; vsi dohodki tazun onili iz carin, iz poštne administracije in iz vojaških taks, bi se morali porabiti za vilajetske potrebe.
AFERA V NANCVJU.
Nova razlaga.
Pariz, 18. Gledališki list »Comedia« zagotavlja o aferi v Nancyju, da gre pravzaprav za neznaten dogodek v neki kavarni, kjer se prirejajo koncerti. Med tem ko je neki pevec pel kuplč o Zeppelinovem zrakoplovu, ki je priplul v Lutieville, so nemški gledalci, ki so sedeli blizu odra. napravili nekoliko opazk, ki niso bile laskave za francosko vojsko. Njih glasne besede so bile slišati pri sosednjih mizah. Omenjeni list zagotavlja, da prepoveduje vlada po vseh šantanih ob meji pesem o Zeppelinu. Vlada je prepovedala v Nancyju in v obmejnih mestih tudi »patriotično« dramo:1 »Srce francoske žene,« ki bi mogla povzročati demonstracije za armado.
Kaznovani stražniki.
Pariz, 18. Dva stražnika, ki sta imela na kolodvoru v Naneyju službo, ko so se Nemci odpeljali v Metis, sta nastopila šele tedaj, ko so demonstranti naskočili vagon, v katerem so sedeli Nemci. Civilni komisar v Nancyju je pozval župana, nai kaznuje stražnika, ker nista poročala o dogodku svojim predpostavljenim.
KATASTROFA V ZRAKU.
Pariz, 18. Nad mestom VilUers ob Marni je včeraj ob 3. popoldne eksplodiral vojaški balon. Dva častnika in en seržan sta bila takoj mrtva; dva druga častnika sta smrtnoue-varno ranjena. Vsi pripadajo 53. dragonskemu polku. Ob 2. je bil balon nad Fontenaj/em. Že takrat je moralo biti nevarno. Zrakoplovci so se naporno trudili, da bi prišli na zemljo. Zrakoplov se je zadeval ob dimnike in brzojavne droge, Naenkrat se je nad Villlerscm začul silen pok in hipoma je vzplamtelo proti nebu. Takoj na to je treščil čoln na t!a. Za ranjena častnika nimajo upanja, da okrevata.
DEMONSTRACIJE STAVKAJOČIH V PETERBURGU.
Peterburg, 18. Delavci po nekaterih manj« ših industrialnih obratih so ob priliki obletnice dogodkov v ienskih zlatih rudnikih zastavkalL Na stotine delavcev se je zbralo in prepevalo revolucionarne pesmi. Policija jih je razgnala in aretirala delavca, ki je razvil rdečo zastavo.
Goriško.
—	Delavska solidarnost. (Iz Tržiča na Goriškem.) Včeraj je dospelo, v Tržič 45 otrok stavkajočih delavcev na Reki; prevzele so jih družine kovinarjev tukajšnje ladjedelnice, dg jih oskrbujejo tekom stavke tovarišev na Reki, Stavka traja že skoraj dva meseca. Kljub silnemu odporu podjetnikov vztrajajo delavci mirno in složno v boju. Sklenili so nadaljevati boj do popolnega poraza predrznih in brutalnih kapitalistov podjetja »Danubius«. Zavedno delavstvo podpira stavkajoče gmotno in moralno. Da ne bodo vsjed pomanjkanja in stradanja pogumnih delavcev na Reki trpeli otroci prizadetih, so družine kovinarjev v Tržiču sklenile prevzeti v oskrbo njih otroke. Naznanjen je bil prihod 45 otrok. Ob naznanjeni uri se Je zavedno delavstvo zbralo na kolodvoru, da sprejme, nedolžne žrtve boja, ki ga Je vsilila kapitalistična požrešnost. Doigrali so se pretresljivi prizori, ki so izražali globoko sočustvovanje in iskreno solidarnost delavcev. Prepevale so se proletarske himne. Vsaka žena je hotela imeti enega ali več otfok y oskrbo; žene naših delavcev so se za otroke skoraj prepirale. Mali proletarci se bodo počutili v novih družinah kakor mod svojimi starši. Zavedne žene zavednih delavcev bodo skrbele, da bodo nedolžne žrtve kapitalizma zadovoljne in srečne. Dokler se delavska solidarnost tako plemenito \zis,itL ni up&ti aUjteamiu t> zmagi naga strni.
Novice.
* Dva nova orjaška parnika. Pred nekaj dnevi so spustili v Hamburgu v morje parnik z imenom »Vaterland«, ki je največji parnik na svetu in prekaša parnik »Imperator«, ki ie zavzemal doslej prvo mesto. Parnik »Vaterland«, namenjen osobnemu prometu, je skoraj 300 metrov dolg. 30 metrov širok in od podladja do dimnika 60 metrov visok. Kapitan bo stal skoraj 40 metrov nad morsko gladino, odkier bo vodil ladjo in poveljeval moštvu, ki bo na enajstih krovih in v prostorih za stroje. Moštvo parnika šfeie okolo 1?00 oseb. Parnik bo lehko sprejel 4000 potnikov, torej bo ob polnem zase-denju no parniku 5200 oseb, ki se bodo vozile od Hamburga do Novega Jorka. Vse tehnične izpopolnitve v ladjedelstvu so uporabili pri gradnji tega parnika, tako da bodo denarni potniki lehko uživali na vožnji največji luksus. Parnik bo vozil šele čez eno leto. Cez nekaj dni pa bo že plul po morju parnik »Imperator« za katerega so morali zgraditi v Cu\havnu poseben pristaniški prostor. 28. aprila bo končal * Imperator« poizkušnje vožnje 28. maja nastopi prvo vpznjo v Novi Jork. »Imperator« je za 30 metrov krajši od »Vaterlanda«, ali vkliub temu sc mnogo večii od vseh parnikov, ki so doslej v rabi. »Imperator« tehta brez strojev, brez moštva in brez vkrcanega blaga 676 tisoč centov. Turbine s 60 tisoč konjskimi silami bodo gnale ta oriaski parnik.
* Kako ie lep vojaški stan! Vojno sodišče v Legmci se je pečalo — javnost je bila seveda izključena dva dni z naravnost strahotnim. stvarmi. Obtožena sta bila dva poddesetnika, ki sa trpinčila rekrute. Uporabljala sta naslednjo barbarsko in zverinsko »vzgojno me-
rekr“1|-. oblečeni le v srajco, so morali adnjico moleti skozi okno; ood posteljami so se morah plaziti in pri tem so imeli naprtane vreče s peskom; najostudnejše je pa bilo to. da sta prisilila rekrute izpiti pljuvalnike. Človek si že res ne more misliti kaj gršega. Da so se ta nebeška dejanja razkrila, je nanesla le srečna okolšcma. ker rekruti so bili tako preplašeni, da si sarm niso upali ovaditi mučilca. Vsak od obtoženih poddesetnikov je dobil po Šest mcsecev zapora v trdnjavi.
. *, Iz5,0vednlca in socialno demokratično ča-
vr',a na Badenskem smrtno so-\ raži naš bratski list »Freiburger Waclit«. Zlasti pa agitirajo po izpovednicah zoper socialno
V Pnrt«; 11	23 SVOje ^SOpisje.
V rurtwangnu so uporabili misjon za agitacijo lo misjonu pa je katoliški župnik dr. Huber v svoji cerkvi naznanil to-Ie: »Misjonarji in žup-
kr >fičnn SS*-°	da je SOciaIr>° de.no-
čno časopisje velika nevarnost za vero in
nravnost katoličanov in zato moramo od vsa-n^fha fp pr Ja k .lzP°vedi, zahtevati, da se
h£S? S "evarn?Stl- Kd0r se ne pokori tei za-
5!,8nnn«.£	stav,imo « Političnih, temveč iz
dusnopastirskih razlogov, ta ni vreden odveze.«
dveza je pa vendar glavni namen izpovedi in tako je ta izjava bila prava bojna napoved si-ualno demokratični »Freiburger Wacht«, ki ima y Furtwangenu 180 naročnikov. »Freibur-!^r . ,a.c^lt<<. ie seveda pošteno odgovorila tej
SSThJS.!6 MZVi,neJa v,poziv na katoliške čita-J 'S3/	h°d>te k izpovedi!« Se en pri-
mer, do kakšne višine se je že novznel tprn rižem katoliškega duhovništva, kaže p smo ba’ takega župnika, ki je šele sedS prišlo v jav-' "PstJn.s kaferim je agitiral v Oallmannsvveillu
Pkmn cin ern £ezeru, za klerikalno časopisje. Pismo slove: »Še enkrat Vas prijazno vabim
LSeHnTč,te na kato,iški list Vi ste sedaj ŠkeM	Tniii’ v kateri ni katoli-
katoH5kf S v?®*1 * i ga društva« ima Katoliški list. le Vi še ne. Tudi vse druge dru-
-cme so ze plačale za prvo Četrtletje 1913 na-!»’ cfJ° take« ki ga doslej niso imele. Zato Vas še enkrat prosim, da naročite katoliški list.
J \vsa sredstva uporabljajo proti socialno demokratičnemu Časopisju, ne ustrašijo se
vsi ieSdobro!a ie’ izpovednici> in S<£
* Čudna oporoka. Farmer Hugo Masten v Greemvodu je dobil iz Nemčije veselo poročilo, da mu je zapustil njegov stric 25.000 dolarjev dedščine z jako čudnim pogojem. Stric mu je namreč prepovedal v oporoki, da ne sme nikdar več vživati mesnih jedil in se naj preživlja samo z rastlinsko hrano; v nasprotnem slučaju se razdeli zapuščina v dobrodelne namene. Hugo Masten bo skušal sedaj živeti tako, kakor je določeno v oporoki.
* Visoke nagrade. Londonski dnevnik »Daily Mail« je razpisal 50.000 dolarjev nagrade za onega zrakoplovca, ki preleti v hidro-planu Atlantiški ocean. Pot mora narediti v dvainsedemdesetih urah. Tekme se lahko udeleži vsak. ne glede na narodnost. V zrak se mora vzdigniti v Združenih državah ali Kanadi. oziroma na Angleškem ali Irskem. Za pbt so ugodni posebni zrakoplovi, ki v slučaju nesreče ali kakega drugega nedostatka. lahko tudi po morju nadalj-ije pot. 25.000 dolarjev je razpisanih za polet preko Anglije in Škociie. Do nagrade so upravičeni samo angleški zrako-plovci.
* Domovina, tl si kakor zdravje ... 4. t. m.
se je dogodil v vojašnici 92. pehotnega polka v Sarajevu razburljiv prizor. Moštvo je bilo odšlo kakor navadno na vežbališče v bližini voiašnice. adjustirano za ekserciranje. Ko so prišli vojaki na določeni prostor, je zapazil poveljujoči častnik, da je rezervni četovodja A. odsoten. Poizvedovali so in dognali, da je šel A. pred odhodom v kantino, kjer je izpil pol litra vina. Šel je nato tudi nekaj časa z vojaki, a je kmalu izstopil iz vrste in šel v sobo, kjer je nabasal puško z magacinom ostrili patron in ustrelil dvakrat v smeri, v kateri ie korakala kompanija. Strele so slišali oficirji, ki so bili ostali v vojašnici in hiteli so v sobo. Obrniti so se morali pa takoj, ker je četovodia nameril puško nanje. V sobi za stražo so vzeli oficirji puške in šli zopet v sobo, kjer je bil Četovodja A. Komaj pa so vstopili, je ustrelil četovodja petkrat nanje. Zadel ni nobenega. Ko je stotnik nameril na četovodjo. je ta postavil puško na tla. V tem trenotku mu je vojak, ki je stal za njim, iztrgal puško. Četovodja Je zblaznel. — Da je zblaznel ni prav nič čudnega, če pomislimo na razmere, v katerih žive rezervisti na jugu naše »domovine« in vse to v večjo čast in slavo naše zunanje politike.
* Spomenik ponesrečenim na »Titanicu«. V torek je bil v Novem Jorku odkrit in izročen prometu velikanski svetilnik v spomin žrtvam »Titanica«. Premer svetilnika Je 12 angleških milj. V torek Je potekel tudi rok za priglasitev odškodninskih zahtevkov po ponesrečencih. Priglašenih je zahtevkov za 52 miljonov kron.
* Abstinenca v starem veku. Lani so izkopali del knjižnice slavnega asirskega vladarja iz 7. stoletja p. K. Med 20.000 tablicami je več sto takih, ki se bavijo z medicino. Vsebina dela vso čast asirskim zdravnikom in kaže, da so jako bistro mislili in svojo stvar dobro razumeli. Zanimivo je posebno, da so pijance iz navade že takrat prištevali med bolnike in kot edino sredstvo priporočali popolno abstinenco. Boj proti alkoholu je potemtakem star že nad 2500 let.
* Pierpont Morgan. V Rimu je umrl miljar-der Pierpont Morgan, v finančnih krogih iz bojazni obče spoštovan mož. Dnevni njegovi dohodki so znašali preko poldrug miijon kron. Klanjali so se mu vladarji vseh delov sveta, v splošnem pa so se pehali vsi za njegovim zaupanjem. Truplo Morgana so mazilili in prepeljali v Novi Jork, kjer plapolajo stotisočere črne zastave. Počival bo v mavzoleju družine Hard-ford (Conecticut) in v cerkvi sv. Jurija bodo opravljene zadušne ceremonije. Vse hiti, da bi videlo truplo najbogatejšega špekulanta sveta. Na tisoče nagrobnih vencev bo kinčal prostor pokojnega črva matere zemlje. In kdo, najmanj pa on sam, bi si bil kdaj mislil, da bo Pierpont Morgan umrl lakote. Narava je hotela, da mu je odpovedal požiralnik in tako je umrl take smrti, kakršne so umirali njegovi ameriški sužnji, njihove žene in otroci. Pierpont Morgan je bil »radodaren« tam. kjer so ga njegovi miljoni lažje povzdigovali v v'šek neizmerne slave. Bil je častihlepnež, kakor malo kdo. Dajal je res v
znanstvene svrhe zanj sicer skromne miljone, toda pri teh daritvah ga ni spremljala toliko ljubezen po znanosti in vedi. kakor častihlepna sebičnost. Dajal je miljone, videl pa ni miljonov sestradanih, izmučenih očetov, njihovih žena, otrok in delavcev sploh. Za te ljudi, ki so mu znosili miljone na dan. ni imel dobrih rok. pač pa trde prste in poniževalen pogled. Mož je mrtev. Ž njim ni izginil orjaški kapital, gora miljonov. ki raste višje in višje. Gospodaril mu bo drug Morgan, očeta vredni sin.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani.
40 letni uspeh, £srgsy
Želodčna i == tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
Sf IS™ 0. Piccoli, Ljubljana.
Varčne gospodinje!
Sladili čai p1- TrnkoczyJa s,adni
,	.1	daje vsakomur kri, moč. živče
znamka ,pinin,.cJvc(očc licc- ok'jscn 2.11- !
011.. . . pn dojenčkih nadomešča tna-Sladin ieJ,n !nl.eko 'n umrljivost dojen-
j|jOV omcluje Pri b0|nih	.	‘
žejo izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 odstotkov pri gospodinskih izdatkih, tudi pr. mleku ,n sladkorju Vsak dan prihajajo naroč!la spr,znanj,. Naroča se pri izdelovatcijii le-karnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža ki |e s sladmm čajem izgojil svojih osem 7dr»vih otrok. Po pošti 5 zavitkov po '/•» kg 4 K franko Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczv- SchOn* brunnerstrasse 109, Radetzkyplatz 4 Josefstadt« strasse 25, v Gradcu Sackstrassc 4. _ Dobi L tudi v vseh prodajalnah konsumnega druStva za Ljubljano in okolico.
Maksim Gorkij
Cena K 4*—.
Jel° slavneSa ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh kniio-jmmh ka-kor M, v a,,„,bi Zafje- v
knngo založila m izdala.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
ss== Biljardi
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
I
: s
: e ■ ■
::
■ ■ ■ ■
: s ■ ■
■ ■
s: s s
■...«WIIMIHI..I.I...,„BI1|1|111	_
Dejstva govore dokaj jasno, polna I
inVtigT„afnrrnia' da “ ««•»— i
Es-ka in Adler kolesa |
najboljša, vsem zahtevam moderne teh- * mke odgovarjajoča, solidna, lahko tekoča m nedosežna v pravem pomenu besede najpopolnejše mojstrsko delo prve vrste. Kljub temu so primemo
najceneiša.	s
ANA GOREČ j
specialna trgovina s kolesi in deli.
Lju^an,a’ Mar,je TerezIJe cesta 14. (Nov! svet, nasproti Kollzeja).
Zahtevajte cenik! Največia izposojevalnica koles,
■	B
■	■ 8 3 • ■ ■ ■ ■ ■
■	m » m
::
::
■	■
■	m
S S
m m
■	■
Najlepša birmanska darila
8 katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na
največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine
H. Suttner
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
!KO‘ Tovarniška T1/A( V"**-" znamka jlIVv/
Naročite krasni veliki ilustrovanl cenik, ki Ba dobite zastonj in poštnine prosto.
Blago
najfinejše
vrste.
Cene
najnižje.
FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA
===== z Mentolom je najboljše domače sredstvo. —
Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piecoli in pri gosp.:
Kroti/* DmK.'X	•	.	.	..	_	_ v
Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara,
L. Cešnovar, Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
A. Jerše,
Anton Kanc,.
L. Kotnik (biška), J. Krivic,
Anton Krisper,
Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl,
A. Stacul,
A. Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark.
M. Spreitzer,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pr,
Berta Sevar,
M. Krč-Gašperlin, »Konsumnem društvu41 za Ljubljano in okolico.
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Irst-\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
brezHčnlm^ br 2 o lav nm8 L ♦ d''eJna vrtinlcama, električno razsvetljavo, 4obl dovoli dnmUlm u *{aterih,Je za vsakega potnika preskrbljeno, da domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopeij Itd
S
Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
  Nova proga Trst-Kanada: ----------------------
1. Odhod 15. marca v Portland.
2. Odhod 12. aprila v Quebec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
- Kolodvorska ulica Stev. 26. —————