Mv. 79. V Trstu* v IS. 1914. Letnik l. Izhaja vsak dan, IzvzcmSI nedelj« In ponedeljka ob 5 popoldne. UtotfrOhro: Ulica Sv. PtantiSu Astfkcga it 30. L nad*r. * V« 4opul oaf m ponjafo urede4*vn Ihte. Nefcaaktrma sprejemajo tn rokopisi se ne Trdsjatell bi odgovorni urednik Štefan Godina. Lotnlk 'tsta .CdinostiV — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s e®*»«oJm poroštvom v Trstu, tiiica Sv. PranCHka AsMkega i Telefon urednUtva in uprava itev. 11-57. Maro£nIna tnala: Za celo Teto.......K ta pol leta................• l*— aa tri mesece. ...... . •••••• • Za redeijsko Izdajo za celo leta........ SrM mm pol leta.............. VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SIrokostI ene kolona Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vla Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek »Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti*. — Plača in toli sa v Trato. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega IL 20l — PoStnohranilničnl račun fit 841.652. robnostl s sAskeso boliftn. Bombardira Pcložal na severnem In Ja2nen baJttOL DUNAJ. 17. (Cenz.) Na severnem Poljskem napredale nemška ofenziva na obeh Straneh Vlsle usodno proti Plodu in Lo-vrkrzu. Nenadni pojav nemških moči v (en ozemiiu je dal sedal povod ruskem ar-tnadnemu vodstvu, katerem se vU|nb temu. da Je postavilo na bo#ft£e močno kn-valerfjo, ni posrečilo dobiti vpogleda v prvo grupacijo Iflndenburgovlh armad, da )e porini to znatne moći Iz srednje Poljske proti severu. Na južnem Poljskem so skušali Rusi prodreti proti krakovskemu območju, n so bili vrženi nazaj v ozemlju Petica —Wol-brom. Njihovo južno krilo, ki Je dospelo do Siomnikov — Novega Brzeska I« |e tipalo, da se bo tamkaj modo upirati, so po-bHe naše ćete, ki so izvršile protinapad. Na južnem bojišču so zmagovite armade feticajgmojstra Potloreka z nekaterimi svojimi deli nadaljevale prodiranje tez Kolubaro, da dosežejo višine na vzhodnem bregu te nižine. Zdi se, da se Jfan hoćemo tamkaj upreti močne srbske čete v pripravljen rta pozicijah. Misli se, da se glavna moć srbske armade umika proti Rudnik planini, da se tamkaj opomore po poraziti da si izpopolni zaloge živil in nadobavi materiala. To mnenje se pa vsekakor še n: potrt* iio. — (»Tagespost«). S srbsKeta bojišta. Položaj v Belgradu. BUDIMPEŠTA, 17. (Cenz.) Vojni poročevalec Pester Lloyda« poroča 16. t. m.; Srbi se umaknejo najbrž do Kragujev- ca, ker se je sedaj pričela splošna ofenziva a, ^ro-ogrskih armad in bi pohod preko Jsinavsko-savske črte znal imeti za posledico skorajšnji padec Belgrada, ne ću bi se zato zastavljale posebne moči. ♦reljevanje be'grajske tdrniave se nadaltuie iz Zemuna. Na Kalimegdanu sr razik*:.:ia skoraj vsa vojaška poslopja, med njimi tudi palaca generalnega štaba. Nadalje se poroča, da je močno poškodovan tudi kraljevi konak in več javnih poslopij v notranjem mestu. Vkljub dosedaj vzdrževanemu dovozu živil primanjkuje v Belgradu kruha in tobaka. Ponoči so skušali sav "Ud tihotapci s francoskimi zlat-r. i j-; akuj ovati teh stvari, pa se jim je preprečilo. Le bi več tisoč mož štejoča bel-grajs^a posauka zamudila stik z umikajočo se fa-tno armado, bi se morala, prijeta po naših prodirajočih četah od zadaj, vdati brez boja. HI IH 1PEŠTA, 16. (Cenz.) Posebni poročevalec r.ekega ogrskega lista brzojav-lja 7 Ju-nega bojišča: Naši monitorji na-četrtka sem bombardiranje . Z reflektorji se je ugotovilo. : o^no trdnjavsko obzidje veejidef r trlje no. V soboto zjutraj so granatni \ r^li v zrak artiljerijsko skladišče ajsVe trdnjave. Srbom odtlej primanj-streliva in zato le poredkoma odgoja na bombardiranje. Od nedtlie zju-rata neprene' orna splošno bombardi-bel^rada. Bojna črta se razteza od ,:;e ovarega Žemunskega vogala do to ven. Naši monitorji delujejo ime-Iz Zer una se da natančno opazova-Ijenje Belgradu. V Zemunu je pre->tvo rsopclm ina *nirno. Zgornje me-i vetfno polno ljudstva, ki opazuie »armiranje Belgrada. Zavzetje Obrenovca. BUDIMPEŠTA, 16. »Cenz.) .Az E^u poročajo z utnega bojišča: Naše čete so 14. t m. zve er ob 6. zasedle Obrcnovac, ki so ga opoldne zavzele z bajonetnim naskokom p d zaščito topov n^ših monit ijev. Vse d »poltln - so grmeli topovi tn naši monitori in n«;a n?» Malem Brgatu nameščena artiljerija so prisilili srbsko defeniv«- pred Obre.lovcem, d;i se je umeknila, nakar S" naše čete zasedle Obrenovac. Naši topovi so napravili ve"tko škode. Srbsko cerkev, ki so z njenega stolpa obstp Ijtva'i naše čete s strojnimi puškami, so raz ušiii naši topovi. Naše čete so zasedle kolodvor in so se polastile več voz in lokom tiv, ki jih Srhi niso mogli več odpraviti dalje, ker so več točk na prt gi Obreno ac Valjevo že prej zasedle naše čete. Od Obrenovca so naše čete takoj prodirale dalje in so, da ne hi bile izpostavljene kakemu nočnemu napadu, Se ponoči zasedle Vico Baro, ozemlje ob savskem kolenu nasproti slavonskim Botjevcem. Z zavzetjem Obrenovca je izginila najmočneje utrjena zapreka aa cesti proti Bel-jradiu egua sti Kn. St< bo Z nemiko-fincoskesa MBfL Nemško prodiranje proti Oostkerke. AMSTERDAM 17. (Cenz.) .Courant" poroča: Nemške prednje čete prodirajo proti Oosterke pred Furnesom, U ga branijo Francozi in Angleži. Plovba po Kanalu je zopet ustavljena. LONDON, 17. (KtrJ »Time*« pmt severo-f rancoskega tijiči s dae IS. t m.: Danes zjutraj Je suežflo. Vreme teke« zadnjih dul Je bilo kruto mrzlo. Vlekel Je hud veter la deževale Je močao. Daues Je snežni vlkar.Ceste so izpremeajeue v je blata ia avtomobUl skoraj m voziti po bJBl BERO LIN 17. (Cenz.) Iz Amsterdama poročajo: Vojni minister Mlllerand je odredil skorajšnji vpoklic manje sposobnih in pospešitev naborov, ker je neobhodno potrebna zamena u trn jenih prvotnih čet. Izide MOcev. FRANKOBROD o. M., 17. (K.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona: Seznam častniških izgub Indijcev v bojih ob flandrijskih prekopih navaja 138 domaČih indijskih Častnikov in šest angleških polkov. __ Armodoo povelje generala lindenborff. BEROLIN, 17. (Kor.) »Berliner Ta«e-biatt« sporoča iz Thorna sledeče armad-no povelje generalnega polkovnika pl Mindenburga: Njeg. Veličanstvo cesar je odgovoril na moje včerajšnje brzojavno sporočilo sledeče: Generalni polkovnik Hiudenburg. Za že v čeraj in danes doseženi, mnogoobetajoči uspeh operacij, ki ste jih Vi vodili. Vam zelo razveseljen pošiljam svojo cesarsko zahvalo. Spominjam se z najvišjim priznanjem tudi Vašega načelnika generalnega štaba in drugih Vaših pomočnikov. Sporočite tudi mojim vrlim, nikdar odnehajočim četam Moje pozdrave in zalivalo na ne prekosljivih njihovih dejanjih na pohodu in v boju. Spremljajo Vas moja najboljša voščila za prihodnje dni. — Viljem. Generalni polkovnik pl. Hindenburg 'ostavlja v armadnem povelju tej cesar-evi brzojavki: To Največje priznanje nam ^odi v pobudo, da storimo tudi nadalje svojo dolžnost. — Generalni polkovnik pl. Hiudenburg. Vojvoda Eroest Avgust BroanscbveiikL BEROLIN. 17. (Kor.) »Lokalanzeiger« je pooblaščen za ugotovitev, da na vesteh, razširjenih po inozemstvu, da je vojvoda Firnest Avgust Braunsch\veiški ranjen ali bolan ali ujet ali da ga pogrešajo, ni resnična niti ena beseda. KemšKo pomožna hrižarka rozoroženn. DRONTHEIM, (Norveško), 17. (Kor.) v čeraj so pričeli razoroževati nemško po-nožno križarko »Berlin«, ki je včeraj prispela semkaj.____ Prepoved Izvoza iz ItnsDt PETROGRAD 17. (Kor.* Vsled izredn h razmer izzvanth po vojni, je finančni minister prepovedal iz oz bakra, litega železa. ,ekla in svinca prek ' evropske meje, kakor tudi preko v eh pristanišč Belega, Baltiškega, Črnega in Azov kega mona. Za prija-lel ske in / vezne države se oodo dovojevale izjeme. Izvoz sladkorja prt*k«» carinske meje Arhrrngelska je finančno ministrstvo dovolilo brez pristojbin. Ruski državni proračun za leto 1915 slede indirektnih davkov, žganja in carine. PETROGRAD 17. (Kor.) Dumi so bili predloženi državni proračuni glede uprave indirektnih davkov in žganja v posameznih gubernijah. Dohodki za leto 1915 znašajo 605,570.600, proti 1.307,251.600 rubljev v tekočem letu. Izdatki za leto 1915 so proračunjeni na 125,681.666 rubljev, proti 242,535.316 rubljev v tekočem letu. Predloženi so bili tudi proračuni carinske uprave, katerih prinos je glede na vojno, vsled katere je prizadeta normalna trgovina, proračunjen za leto 1915 na 235,912.491 rubljev proti 374,785.988 rubljev v tekočem letu. FiBinti]2He razmere ari IMi Ii ZMn-ienlml itžnnt, u\nm IvsNOi LONDON 17. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlj j, da se je vršila v W»h«ngtonu med uradniki angleškega in a mehanskega urada državnega zaklada konferenca, na kateri se je dosegel sporazum glede uravnave vpra- šanja amerikanskih dolgov angleškim bankirjem te trgovcem. Sporazum vsebuje določbo, Id lo fe v resnld smatrati kot posolio 20 milifooov fantov ItefUngov Združenim drŽavam. Uravnava cstvnrl priliko za nove kupdjske sklepa aeć Lomtnnom te New-Yorkom pod aonuk^al pogop. — Glasom vesti iste pisane ss k dosegla skoro enaka uravnava med angleško banko ta avstralsko vlado, 4a ne bo 1&. (Kar.) Usti !( v Ai DVNA) podpisani doskf v Avstriji na vojna posojilo, na 700 do 750 milijonov, tako, da se more že tedaj smatrati mUjardo od podpisov v A Doni ▼ DUNAJ, 17. (Kor.) Zupan dr. Wetsskir-chner je dal povodom zmag naše armade v Srbiji razobesiti na mestni hiši kakor tudi na vseh mestnih zavodih in poslopjih, zastave. Dalje Je poslal župan vrhovnemu poveljniku južne armade, fcm. Potioreku, sledečo brzojavko: Mesto Dunaj, ki je danes bogato okrašeno z zastavami, se veseli sijajnih uspehov naše hrabre južne armade in pozdravlja junaške sinove Avstrije in njih ženijal-nega voditelja s polnim srcem. Mifltei mm cw a žiti BUDIMPEŠTA 17. (Ogrska brzojavna pisarna). V ministrstvu za trgovino se je vršilo pod predsedstvom trgovinskega ministra in v navzočnosti poljedelskega ministra po-s etovanje glede določitve najvišjih cen za žito. — Zastopniki avstrijskih ministrstev se povrnejo jutri na Dun»i, da sporoče o vspehu posvetovanj. —^ v svrho končne re žit ve predmeta, ki je v razpravi, se bo vršit v prihodnjem tednu nov sestanek. Otitimle Moga Iz Jaram skMlft DUNAJ 18. (Kor.) .Wiener Zeitung" ob javlja naredbo ministrstev trgovine, financ in pravosodja od 17. novembra 1914, ti čočo se oddajanja blaga iz javnih skladiš. brez vračanja skladovnega lista. Dtlovnle tm rnenen križi DUNAJ 17. (Kor.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh je prišel danes nepričakovano v spremstvu namestnika barona Bienertha in baronice Anke Bienerthove v pisarno Ćrnormenega križa, da vidi odbor na de.u in da si ogleda obratno centralo. — Na pozdravni nagovor vodje poslovanja, odbo-'ovega člena Siegfrieda L6wi;a je odgovoril mini trski predsednik, da s svojim obiskom ne izpolnjuje samo čin uljudnosti, marveč da hoče tudi obenem izraziti odkrito prizna nje na povsem izrednem vspehu in blago nosnem delovanju odbora. Hkratu je izrazi ministrski predsednik svoje občudovanje na požrtvovalnem vodstvu akcije za prehranjevanje po častni predsednici Črno-rmeneg; križa, baronici Bienerthovi. — Po podrob nem ogledu je zapustil ministrski predsednik dborov lokal, vnovič izrazivši svoje obču dovanje na tem, kar je videl. Pogajanja z Ogri glede določitve najvišjih cen za žito, moko in krompir. BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) V zastopstvu avstrijske vlade sta prispela semkaj sek-cijska šeia dr. Ernest Seidler in dr. Prane Mulier s sekcijskim svetnikom Gersten-bergerjem in ministerijalnim tajnikom dr. Bendo, da razpravljata o določitvi najvišjih cen za žito, moko in krompir z zastopniki ogrske vlade. Na konferenci, ki se ji sestala danes dopoldne pod predsedstvom ogrskega trgovinskega ministra barona Harkanyja. so se pričela meritorna pogajanja o maksimalnih cenah. Aken irifi Tfce a miftiie i RonnnL BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) V BraSevu na Sedmograškem izhajoči list .Desteptarca piše o akciji ministrskega predsednika grofa Tisze: Za državo nevarnih tendenc m cen trifugatoh a*piradj ni pri nas in jih tudi n bilo. Le fatalno nesporazumljenje, tu pa tam prevelika gorečnost, je m gfa izmodrovab fantom romunskega iredentista. Narod, kakršen je nai, ne more ob nikakih okolnostib postati izdajalec aa sporočilih podedovanih po prednikih.___ Cesar Vfljsin m fronti »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« pri-občuje sledeče pismo ttekega nemškega oficirja o obisku nemškega cesarja na bojni fronti: Ob 10 dopoldne je telefoniralo generalno poveljstvo: »Veličanstvo se Je ravnokar odpeljalo.« Kape na glavo, rokavice na roke Ali naj pripravimo tudi čelade? Ne, saj pride cesar, da vidi svoje vojake na vojni. Odšli smo na dvorišče in zaklicai sem ljudem: »Cesar pride«. Osupnjeni obrazi. 2e je slišati avtomobile. Zavoziii so na dvorišče. Z drugega je izstopil naš vrhovni vojskovodja. Polkovnik je stopil k avtomobilu, jaz na levo za njim. Poveljujoči general je predstavil polkovnika, polkovnik je poročal Veličanstvo mu je seglo v roko. Pogled poveljujočega. Stopil sem korak naprej: »Adjutant poročnik G.c Cesar mi Je segel krepko v roko. Nato je zagledal cesar železni križec I. razreda pri polkovniku: »Iskrene čestitke!« Nato je peljal polkovnik Veličanstvo skozi dvorišče. Sli smo mimo vse mogoče zaposlenih ljudi. Eni so snažili konje, drugi kuhali, tretij krpali: »Dobro jutro, ljudje!« — »Dobro jutro, Veličanstvo!« Sli smo na malo vojaško pokopališče. Bilo je deset grobov, en Anglež.....on .....in naš tovariš poročnik Schultze. Polkovnik je pripovedoval Veličanstvu o njegovi junaški smrti. Cesar je zagledal v moji sobi cvetice, ki sem jih imel pripravljene: »Ali so pripravljene cvetice zame?« — »Na ukaz. Veličanstvo!« in s tem sem mu jih izročil. Vzel jih je, med njimi rdeče astre, in jih položil na grob. »Brzojavite to njegovim starišem,« je pristavil. To je storil cesar, najmogočneji in najvzvišenejši vojskovodja, na čast enemu njegovih padlih, mladih junakov. Nato smo šli nazaj. Prinesel sem najdene sovražne granate in zrna krogelj. Cesar si je vse ogledal. Potem je odšel k peti stotniji naše rezerve. No, otroci, veselim se, da vas vidim v bojni črti. Vaš polk je dobro izvršil svojo nalogo, kakor sera tudi pričakoval od njega. Prosim vas le še, da ne odnehate poprej, dokler niso odpravljeni oni tam zgoraj. Z bogom, otroci!« (Vprašanje je bilo med tem z zavzetjem Vaillyja že rešeno.) Nato je zagledal mušketirja Maczmirka z železnim križcem in ga dal poklicati. »Kje si zaslužil železni križec?« »Hoteli smo naskočiti artiljerijo, a bil je širok jarek, napolnjen z vodo. Tu sem skočil vanj s polno opremo in privlekel eno ladjo.« Tudi novo pečenega rezervnega poročnika V., pete stotnije, je vprašal po zaslugah in mu segel v roko. Za tem je šel v avtomobil. Poklical je še enkrat k sebi polkovnika in mu naročil, naj sporoči celemu polku, da je bil vesel, da je slišal tako lepe stvari o polku. Ne more namreč posetiti vsakega in zato naj on pozdravi polk. Avto se je potem odpeljal. Trikratni Hura! ja zaldjučil cesarjev obisk. italijanski socijalisti za absolutno nevtralnost Po cenzurirane m poročilu v Arbeiter Zeitung" z dne 15, n> vembrv) V novemberski številki »Confederazio-ne del Lavoro« razpravlja l.odovico d'Ar-ragona vprašanje: »Ali absolutna, ali relativna nevtralnost?« Prihaja do istega zaključka, kakor strankino predstojništvo in pretežna veČina socijalnih demokratov v Italiji. Edino le absolutna nevtralnost da odgovarja socialističnim idejalom in resničnim interesom italijanskega proletari-ja* Htiure fn Ctslais. Belgijska vlada se je, kakor je znano, pred nemško armado umaknila v Havre na Francoskem, v »pariško luko«, kakor se splošno imenuje to mesto, ki leži ob izlivu reke Seine. Mesto je moderno, vse je novo, seveda tudi ulična imena, ki spominjajo sicer v skoro vseh francoskih mestih na srednji vek. Zlatarskih, rokovičar-skih in čevljarskih ulic v Havru ni. Vse ulice imajo geografska ali zgodovinska imena, pri čemer opazi vsakdo na prvi pogled, da je na ulični ploči, ki se diči z Racinovim imenom, da sta poleg imena označena tudi rojstni dan in smrt tega velikega francoskega pesnika: »Rue Račine, 1639—1699.« Sicer pa je Havre razmeroma še dosti majhno mesto. Ustanovljeno je bilo za časa vladanja Franca I. (1515—1547). Vsled ugodnega položaja se je Havre razvil jako hitro, tako, da je Rouen kmalu zaostal za njim. Havre je glavno tržišče kave v vsej Evropi. Toda kljub velikemu pn -ne-tu ne napravlja mesto onega vtisa, ki ^a. imamo navadno v velikih lukah. To si je razlagati na ta način, da se nahajajo razni pristaniški rokavi predvsem v notranjosti mesta. Ce greš skozi Pariško ulico in obstaneš na Gambettinem trgu, zapaziš takoj neštevilne jarbole, ki se dvigajo sredi mest?, nad hišami. S treh strani je ta trg ograjen s hišami, a na Četrti je morje, ki ga je komaj videti. Zlasti južni del mesta — najstarejša naselbina — ki se mu ima mesto zahvaliti za svoj obstanek, predstavlja cel labirint ulic in mostov, med katerimi se nahajajo neštevilne jarbole. Vrvenje je tako silno, da lahko oglušiš. Izkrcavanje in vkrcavanje blaga, ro-potanje tramvajev in avtomobilov, škripanje težkih voz, vse to napravlja strašen vrišč. Ulice so ozke. Arhitektonsko lepih zgradb Havre nima. Silna borba Nemcev na severozapad-nem bojišču gre predvsem za tem, da si osvoji Calais, kar bi bilo zlasti za Anglijo jako neprijetno. Havre je manj znan, kakor Calais, kamor prihaja vsako leto na milijone potnikov. Mesto samo nudi tujcem malo. Ničesar nima, na čemer bi se moglo naslajati oko. Trdnjave vsepovsod, sive enonadsfropne hiše, ulice brez življenja. Mesto nikakor ni primerno, da bi se zadrževali tujci v njem dalje časa. Vedne burje in vrh tega zasmrajajo še tovarniški dimniki zrak. Toda kljub temu ima to mesto industrije, delavske bede in mornarjev — vendar v sebi nekaj poezije, odkar je zlil slavni kipar Auguste Rodin del zgodovine mesta v medovino in ga razstavil občinstvu. Str3n II. »VtCtKNA tUlNUM« H. 75. V Trstu, dne 18. novembra 1914. inm f r T" luj/u 19. stoleUs. Spričo ve'ike v žnosti, ki pripada poljski artleriji v bilki, je zanimivo poznati Jrcvilo t pov, ki so bili v akcij« v nekaterih velikih bit'«cah 19. stoletja. Pri Aspernu (1809) je znaialo stevlo topov pri Avstrijcih 288, pri Fran ozih 250; pri Wagramn jr delovalo 450 francoskih in 410 avstrijskih topov ; pri Bor odi n u (1812) 587 francoskih, 040 ru-ktti; pri Lipskem (1813) 700 irancoskih, 1384 avstrijsko-prusko-rusko-Ivedskih; pri Waterloo 159 angleških, 198 pruskih, 248 francoskih ; pri Solferinu (1859) 370 francosko-sardinskh, 413 avstrijskih; pri Kraljevem Gradcu 780 pruskih, 770 avstrijskih ; pri Mars-U-Tour 288 nemških, 486 francoskih ; pri Gravelotte 732 nemških, 398 francoskih; pri Sedanu 593 nemških, 468 francoskih; pri Plevni (poizkuspredretja dne 10. decembra 1877) 585 ruskih in 60 turških topov. Ako seštejemo prijatelja in so ražniks, je bilo število topov v razmer u k infant riji na;većje v bitki pri Borodinu : tu C« prišlo 5 topov na 1000 mož infanterije. Pri ip=fctm 4% topova na 1000 mož infanterije lst ra m* rje kažejo bitke pri Mars-la-Tour, Sedanu in pr*a bitka pn Plevni (20. julija 1877». Štirje topovi na 1000 mož infanterije v b tkah pri Gravelotte, Beaumontu, Or-Iear.su in v dru^i bitki pri Plevni (30. julija 1*77). Pri Aspernu. Kialjevem gradcu, VVorttiu in Colombey-Nonilly 31/,, pri Wa-grarnu, Lipskem, Solferinu in Trutnovu (1566) 3 topovi na 1U00 mož infanterije. Pri Novari (1849) 2*/„ pri Custozzi (1866) k 2 topova na 1000 mož infanterije. Tozadevne številke iz sedanje vojne bodo seveda znane še le pozneje. Sličice Iz vojne. Čudno srečanje. Neki angleški demokrat, korporal S. Hughurst, s shropshirsko lahko infantenjo na piše v angleškem socijalnotlem kratskem H^tu _Juctice- : .Pred nekaterimi leti sem bil koi odposlan-c „Indej enđance Labotir Pary* na mtdnarodnem soci ainodemokrat skem kongresu v Stuttgartu in sem stanoval v h:š nekega Nem a po imenu____Po i ob M rni sem bi! v oddelku, ki je *a-oval Nemce, «n rekeg^ dne sem se pnjel na b jonet z nekim nemškim ko->m Ko sem ga pogledal natančneje, sem iz Rešil je položaj o. :a se je vdal. Odposlali so ga z ne-eriiri drugimi drugimi ujetniki gleško.* (.Arbeiter Zeitung"). biti sle I nJ 1 S? tak k-r zn-I mojega g stitelja zr A me je tudi on. na An- n k m živ a n nnfCPfHll bftkfihlza trgovino, glasom katere pošta brez-M Sj I p|ačno prcVaža darove v blagu, naslov- ljene na urad za vojno oskrbo pri vojnem ministrstvu, ali na njegove nabiralnice, a namenjene za vojake na bojišču. S tem je vsakomur dana prilika, da podpira po uradu za vojno oskrbo na Dunaju zapričeto akcijo s tem, da pošlje darov v blagu, posebno tople obleke za naše vojake, ne da bi darovalcem nastali troški za poštnino, ako so natančno izpolnili v to določene pogoje. Paketi s takimi darovi se morajo nasloviti na urad za vojno oskrbo vojnega ministrstva na Dunaju, ali na njega nabiralnice darov v blagu, ter je na strani naslova brezpogojno pridodati pripombo »Vojna oskrba — milosrčni darovi —«. Isto pripombo je zapisati tudi na spremnico. Teža takih paketov ne sme presegati 20 kilogramov. PoSilJatvi se sme priložiti odprto ali zaprto pismo na adreso pošiljatve. Na pošiljatve v krajevnem prometu se ne razteza ta oprostitev od poštnine. Istotako so od te olajšave izključeni paketi, ki vsebujejo darove v blagu, določene za posamične osebe. Nabiralnice darov v blagu urada za vojno oskrbo vojnega ministrstva so doslej: v Ustju, Bjelicu, Bregencu, Hebu, Gorici, Celovcu, Kromerižu, Ljubljani, Litomeri-cah, Mariboru, Moravski Ostravi, Liber-cu, Toplicah - Schdnau, Trstu, Opavi, Beljaku in Znajmu. V Gradcu opravlja posle nabiralnice darov v blagu tamošnji urad za vojno oskrbo, v Inomostu vojno-pomožna pisarna namestništva, v Pragi tamošnja podružnica vojno - oskrbovalnega urada. Ustanove se Še nadaljne nabiralnice. Slovenci v sovi Zelandiji. Pisateljica A- _j lica Schalek piše v »N. Fr. Presse«: Ne- I davno so poročali naši listi, ua je bilo v avstralski Novi Zelandiji interniranih mnogo • Avstrijcev kot vojnih ujetnikov na nekem socijalni1 otoku. Čudno se nam mora zdeti, da se na-ki je bil | hajajo na tej vzhodni točki sveta naši so-boj šču, državljani, kateri baš ne slovijo kot veliki potovalci, tako da sem morala v tujih oddaljenih deželah prav mnogokrat razlaga ti, kaj je Avstrija pravzaprav. V Auklan-du v najsevernejšem velikem mestu Nove Zelandije pa sem na enkrat opazila, da je ime »Austrian« prav dobro znano. Vsak mi je pripovedoval, da živi na severu Nove Zelandije silno mnogo Avstrijcev. Po-setila sem zato avstrijskega konzula, da dobim natančnejše podatke. Od njega sem srečnejših dni. | izvedela, da živi v Novi Zelandiji res o-krog 4000 Slovencev, ki kopljejo tam severno 37"' — smolo. Severna Nova Zelandija je malo rodovitna. Nekdaj so se nahajali tam velikanski gozdovi kavrijevih dreves, ki so potrebovala liOO let predno so dorasla. Ta drevesa leže sedaj globoko pod zemljo in dajejo takozv. kavrije-vo smolo. Svoj čas ta smola ni imela prav nikake cene, rabili so jo kot kurivo. Sedaj pa jo plačujejo po 2 kroni za funt, ker velja kot dobra surovina za izdelovanje linoleja in politume barve. Ta smola je danes najznamenitejši gospodarski vir Nove Zelandije — mnogo milijonov funtov šterl. jc v zadnjih letih prispelo v deželo za smolo. Navzlic temu pa se za smolarstvo ni interesiralo nobeno večje podjetje in nobeden večji kapital. Vedno je ostal ta posel domena avanturistov. Toda delo je grozno, napor velikanski in razočaranja si brezštevilna. S tenko, dolgo palčico išče »gumdigger* (smolar) smolo in mnogokrat se zmoti. Kvaliteta smole je za ceno od- ločilna. I.eta 1893. se je lotil prvi Dalma-tinec smolarstva. Bil je vztrajnejši in prid-nejši, kakor »stari smolarji« in napravil si je lepo premoženje. Kmalu so mu sledil, drugi rojaki. Ta kolonija je mnogo zaslužila in pošiljala lepe novce v domovino. Mada je pričela avstrijske smolarje kmalu šikanirati, zvišala je smolarski davek sr. določila, da so priseljenci še le 3 mesece (v najnovejšem času 12 mesecev) po svojem prihodu upravičeni kopati smolo.VsleL teh šikan pojema število smolarjev. Škodo ima predvsem dežela. Priseljeni Slovenj ^'leLaiiscu na venc> so postajali dobri zelandski držav-t;i Louis Illing. zdaj Uani, ženili so se pri domačih hčerkah in S(. 1 izkušeni farmerji. Sedaj se jih je pognalo z domov j a in poslalo na samoten otok. Do-na~'mači »kolonialdiggers« kopljejo sedaj smolo — toda vprašanje je, ali bo Nova Zelandija s tem kaj pridobila. — K izvajanjem pisateljice Schalkove bi bilo pripomniti da njene navedbe niso povsem točne. Zla sti ne odgovarja dejanskemu stanu informacija. ki jo je Schalkova dobila na avstrijskem konzulatu. V Novi Zelandiji živi sicer precej naših smolarjev, toda p*1 veliki večini so to primorski (dalmatinski Hrvati in Srbi. Slovencev je le malo. Na ši smolarji so izborno organizirani, imajo svojo smolarsko zadrugo, ki posluje kot kreditni zavod, ter se peča tudi z blagovnim prometom, prodajajoč za svoje člane smolo in posredujoč nakup novih smo-larskih zemljišč. Od lanskega leta izdajajo naši smolarji tudi svoj (v hrvatskem jeziku pisan) list »Zora — the Dawn«, ki izhaja vsakih 14 dni in je precej dobro ure-jevan. Izhaja v Aucklandu v založbi zadruge, se tiska na finem papirju s slikami in ima dokaj naročnikov. Z zelandskimi oblastmi so naši smolarji v razmeroma dobrih odnošajih — vsaj pred vojno je bilo tako — in udeležili so se celo neke razstave, ki jo je vlada v Aucklandu priredila. Ni verjetno, da bi jih bili sedaj pognali z domačij ter internirali — vsaj one ne. ki so posestniki. Med zelandskimi smolarji se je lani in letos vršilo tudi živahno radikalno gibanje, ki je zaprlo njihovemu listu »Zora« pot v našo državo. Morilec treh kočljažev iz leta 1907 sam priznal svoje zločine. Po mestu se širi senzacijonelna vest: V koprski kaznilnici |e kaznjenec Aleksander Hamerle, ki ima tam od^edeti kazen 10 met-cev radi tatvine, iznovedal. da je on leta 1007. umoril koči- j*že Praznika, Mohoroviča in Vidaua. Kakor se naši čitatelji gotovo spominjajo, s» ti trije skrivnostni zavratnl umori kočijažev vzbudili tedaj naravnost grozo. Kočijaž Fran Praznik je bil umovjen v noči od 9. na 10. julija na cesti pri Lovcu: morilec, U se je vozil v njegovi kočiji, ga je z revolverjem ustrelil v tilnik. Na ravno tak način je bil dne 15. julija istega leta, torej samo 6 dni pozneje, na cesti pod Kontoveljem umorjen kočijaž Mohorovič; a dne 15. decembra istega leta — bila Je nedelja — malo pred šesto uro zvečer je bil ravno tako ustreljen z revolverjem v tilnik kočijaž Lovrenc Vidau z Op čin. Ta pnstedhJT je ~bfl ~ umorjen na cesti med Opčinami in Sežano, malo pred Fernetičem. Morilec je najemal kočijaže za vožnjo ter jih potem, sedeč v kočiji ustrelil v tilnik. — Aleksander Hamerle, si je izpovedal, da je storilec teh treh groznih zločinov, je poleg tega izpovedal, da je umoril tudi neko Žensko ter jo razreza! na kose, katere je potem vrgel v morje. Rekel je, da izpove zato, ker mu ve^t ne da več miru. S Hamerlom je imela mala kronika večkrat opravila; imel je večkrat posla s policijo in s sodiščem a vselej le radi majhnih tatvin. Tu v Trstu je običajno prenočeval na nekem prenočtfču v ulici di Riborgo. — Jutri opišemo nekoliko natančnejše umore vseh treh kočijažev. Sprejme se spreten podmlinar «B mah ommi □□ □□ se računajo po 4 r>e» Comraerciale fttr zračna, se odđa takoj t najem gospodu ali go*pid 11. III. nadi t. 4000 Pet mladih molznih Krao (Oberlnthal). prodajo so rodi vojno po coni. Pojasnila dajo upravitelj inso- StM ratnofta oddolka Edinosti. 4014 Odda se ▼ podoljem, zaradi premeSfeoja veliko stanovanje v prvem aadnt.ro ju. v sredini mesta in proda ae tudi vse pohiStvo. Stanovanje in a 8 sob, sobico in knbiojo; dve sobi s prostim ubodom, sta oddani za pisarno in 5 me-bliranih sob je odda' Ih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna Ae dve leti. Letna najemnina kron 25- 0 Naslov pove Ins. odd. Edin • ti pod it 4010 Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Semolič, Trst ulica Istituto štv. 5 Bdl&iraoa z zlata kibjn h tatu fipfnno u razstavi t Firenci. Peče fi in navaden kruh trikrat na dan. Iz bera sladčic. vina v nt klemeah, prepečrneev bi cott ni) konfekture itd. Sprojama naroČila za poroko In krsta tar vsakovrstno poehro ter po-straSo tudi na donu - ZMERNE CENE. V dobroznani mesnici Trst, Piozza Borriero vecchio 9, TeL26-5S a se prodaja vedno prvovrstno a f goveje, telečje In koštrunovo I s jančje In tudi kokošje meso. s OBRT: Kuhanje govejih vam«*, zaloga naših in oftoljemh Črev ter ali£nih izdelkov, Postrelba na dom. • Zmarna cana. POZOR! POZOR! V etika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFF* in drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni. i GORICA ulica Munlcipio št. 1 IVAN SIMOHIČ Trst ulica Balvadara 49 B TRGOVINA USNJA B v*eh vrst, črnih in barva-nih ter nasp. naročji kov sprejema naročbe in jih iz vršuje Da