EPNIK I Leto XV. | Štev. 10 TELEFON UREDNIŠTVA: -’5_67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 25-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 ! Poslovalnica L!ublI*oa. Frančiškan. 6. tel 46—91 j Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, torek 14. januarja 1941 naročnina na mesec Prelemnn v ooravi ali oc oošti 14 din. P o w.,io cmf rs v,#n r Cena 1 tlln 1*«- | Pred angleško letalsko ofenzivo ? Angleška ofenziva naj bi onemogočila pripravo za neposredni napad na Anglijo čez Kanal — Novi veliki nemški napadi na Anglijo in angieški na razne postojanke na celini — Stalen dotok letal iz Amerike NEW YORK, 14. januarja. CBS. Po zanesljivih informacijah se pripravlja »ngieško vrhovno vojno vodstvo na pričetek velikih operacij tudi na zahodnem bojišču. Te operacije se bodo pričele z letalskimi ofenzivami, ki ne bodo izzvajane samo ponoči, kakor doslej večinoma, ampak tudi pp dnevu. Prehod v pričetek letalskih ofenziv omogoča Angležem naglo naraščanje njihovega letalstva. Angleško letalstvo namerava s svojo lastno ofenzivo največjega stila onemogočiti sploh vsako pripravo kakršnega koli neposrednega sovražnega napada na Anglijo čez Kanal. Zdi se, da so še uvodne operacije že pričele. Nemška jn angleška vojna poročila zen tega so nemški bombniki bombardirali tudi vojaške cilje ob južni angleški obali. Položene so bile mine še pred nekatera angleška pristanišča. V nedeljo okoli poldneva je sovražnik spet poskušal z manjšimi skupinami letal prileteti nad zasedeno ozemlje. Naša protiletalska artilerija je pri tej priliki sestrelila dve sovražni letali, dočim so tretje zbili na tla naši lovci. Danes v prvih jutranjih urah so posamezna sovražnikova letala vrgla nekaj bomb nad južno Nemčijo, med drugim so padle bombe tudi na mesto Bay- VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 14. jan. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Včeraj je nemško letalstvo izvedlo oglednlške polete tiad Veliko Britanijo, V noči od 12. na 13. januar so močne skupine bombnikov napadle v vojaškem oziru važne cilje v Londonu. Ugotovljeno je bik), da je pri tem napadu izbruhnilo nekaj velikih požarov na meštih južno in Severno od izliva reke Temze. Prav tako je nastal velik požar tudi v jugovzhodnem delu mesta, odkoder se je dvigal visoko dim. Ra- routh. Sovražnik je včeraj izgubil štiri DANAŠNJA POROČILA. BERLIN, 14. jan. AP. Britanska letala so bombardirala Bayreuth, kjer je vsakoletni Wagner]ev festival in druge vojaške objekte v južni Nemčiji, škoda je minimalna. Nemška letala pa so nocoj napadla London, Brighton in Easlbourne. BERLIN, 14. jan. UP. Nemška pomorska artilerija, obalskl čolni In protiletalske baterije so streljale na večjo formacijo angleških bombnikov, ki so leteli čez Kanal. Pet bombnikov je bilo sestreljenih, b*tali pa so se vrnili. VELIK NEMŠKI NAPAD NA ANGLIJO LONDON, 14. jan. United Press. Nemška letala so v velikih valovih napadla neko južnoangleško mesto ter vrgla na tisoče zažigalnih in eksplozivnih bomb v napadu, ki je trajal nocoj nad eno uro. število nemških letal je bilo tako ogromno, da se je slišal trušč njihovih motorjev na velike razdalje. NAPADI NA SREDOZEMLJU LONDON, 14, jan. Reuter. Nemška in Prva Rooseveltova zmaga v kongresu Kongres sprejel predlog o posoešenem bostopan‘11 pri sprejetju zaVona o poob astillh Nova W :k.eva izjava — Sta išče ve.osli trojnega sporazuma WASHlNGTON, 14. jan. AP. Roosevelt je včeraj odnesel prvo zmago v kongresu, ki le sklenil, da se debata skrajša hi pohiti s sprejetjem, načrta. Načrt gre pred zunanji odbor. Vojaški odbor pa, ki je poizkušal dobiti kontrolo nad načrtom, je ostal v manjšini. Izid glasovanja jo ostal brez debate. VVASHINGTON, 14. jan. Stefani. Tukajšnji politični,krogi smatrajo, da je zelo velikega pomena- Izjava Roseveltovc-ga protikandidata Willkiea, v kateri naglasa, da odobrava zunanjo politiko Roosevelta. posebno posojanje vojnega materiala Veliki Britaniji. Veliko število republikanskih predstavnikov se je Izjavi- lo, da odobravajo VVlUklejevo stališče glede podpore ameriški vladi. Willkie, ki bo kmalu obiskal razne evropske prestolnice, je dal naslednjo izjavo: »V Ev-ropi Se bom sestal z vsemi onimi, ki žele govoriti z menoj. Živimo v kritičnem trenutku naše zgodovine. Zedinjene države Sev. Amerike niso v vojni in se nadejam, da tudi ne bodo vstopile vanjo. Storili bomo vse, da bo ostalo tako. Kar se tiče . mene, sem proti tezi, da dogodki v Evropi ne morejo vplivati na Ameriko in njeno bodočnost. Posebno velja to za bodoče gospodarstvo.« HYDE PARK, 14. jan. AlP. Roosevelt je bil zadovoljen z Izjavo Wendella Wlll-kleja za pomoč AnglHi, vendar ni hotel dati nobenega komentarja. Rim, 14. jan. Stefani. Zahteve preds. Roosevelta, da mu da kongres polna pooblastila glede oboroževanja, zbujajo največje zanimanje, posebno na Japonskem, piše »Popolo di Roma«. Vse to je v zvezi z razdelitvijo ameriške vojne mornarice na tri dele, na atlantski, tihomorski in vzhodnoazijski del. O tem se je izjavil že pred dnevi mornariški minister Irg. Doslej je živela v Palo Alto Kaliforniji pod imenom »gospe Fran- cis«. KONFERENCA V SOLNOGRADU DUNAJ, 14. jan. AP. Konferenca vrhovnih poglavarjev narodno-socialistične stranke je bila v Solnogradu. Na konferenci je bilo 6 župnih vodij. JAPONSKA DELEGACIJA V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO, 14. jan. Japonska trgovinska delegacija, ki potuje po Južni Ameriki, da prouči možnosti povečanja izmenjave blaga, je dospela v Rio de Ja-neiro, kjer bo staia 14 dni. NEZGODA »MANHATTANA« WESTPALMBEACH, Florida, 14. jan. AP. Okoli 200 potnikov so prepeljali na obalo z nasedlega veleparoika »Manhattan«. Dve ladji sta poizkušali veleparrtik splovHi, vendar se jima doslej še ni po-src Silo* BRAZILIJA ODKLANJA ŽIDE RIO DE JANEIRO, 14. jan. Reuter. Bra. zilska oblastva so odklonila dovoljenje za izkrcanje 300 Zidom, ki s0 prispeli iz češke, Poljske in drugih okupiranih držav preko Rusije na Japonsko, od tod pa s parnikom v Brazilijo. ŠESTNAJST ŽRTEV NESREČE LISBONA, 14. jan. DNB. Iz Johannesburga poročajo, da je tam strmoglavilo vojaško letalo, šestnajst članov posadke je izgubilo življenje. t Dr. EMANUEL LASKER NEV/ YORK, 14. jan. — Včeraj je tukaj preminul v starosti 73 let bivši svetovni šahovski prvak dr. Emanuel Las-ker. Šahovski svet je z njim izgubil moža, ki je pomenil v šahu celo epoho. — O * pokojnem šahovskem velikanu bomo podrobneje poročali v naši petkovi šahovski rubriki. '__________ Mariborska napoved: Pretežno oblačno, mrzlo in stanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura —6, danes minimalna —23.4, opoldne BORZA. Curih, 10. jan. Devize: Beograd 10, Pariz 8.60, London 16.12»/*, New York 431, Milan 21.721/*, Amsterdam 229.50, Berlin 172.50. Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.15. Sovjeti o fronti gospodarske vojne Posadkam letal in vojn h ladij se pridružil e o zdaj fziki, meteorologi geograf in ekonomi V moskovski »Pravdi« piše S. Višnjov med drugim: »Vzporedno z blokado in podraorniško vojno, ki imata za cilj, slabiti sovražno gospodarstvo, se izvajajo najrazličnejše metode diplomatskega in gospodarskega pritiska na nevtralne države, da bi prišla oba tabora do njih rezerv. Postalo je pa očitno, da niti blokada, niti podrm>rniška vojna tudi v maksimalnih svojih naporih nista v stanu, dovesti do nagle odločitve v tej vojni. Zato skušata oba tabora neposredno uničiti nasprotnikove gospodarske baze. Nevarnost zračnih napadov na gospodarske centre Anglije je zelo velika. Važna je pa prednost Vel. Britanije v tem, da so njene prekomorske baze za oskrbovanje izven dosega nemškega letalstva in da morejo funkcionirati brez motenj ob zatemnjevanjih, zračnih alarmih in podobno. Ofenzivna akcija angleškega letalstva je olajšana s porazdelitvijo važnih nemških industrijskih središč, ki so blizu obale Severnega morja (Hamburg, Bremen) in koncentrirana v renski porurski oblasti, v oddaljenosti približno uro poleta (400—500 km) od angleških zračnih baz. Nemci vrše svoje napade v velikih množicah, odvržejo večje količine zaži-galnih in eksplozivnih bomb. Angleži nasprotno izvajajo polete v manjših skupinah, z manjšo količino bomb. pa z večjo točnostjo napada in izbiro objektov. Od 200 objektov, vzetih v 'poštev v Nemčiji, odpade 31 objektov na skladišča nafte in tovarne sintetičnega goriva. Angleži hočejo nasprotniku uničiti zaloge tega goriva. Tovarne za letala so bile bombardirane 1 Škrat, ostali vojaški objekti 25-krat. Železniška križišča so bila napadena 22krat, I6krat pristanišča in doki, 12krat električne postaje. Več važnejših točk je bilo napadenih 15 in še večkrat, tri točke: Hamburg, Bremen in važno železniško križišče Hamm nad 30 krat. Velikega pomena je predhodna poročevalska služba. Kakor poroča švedski list »Alehanda« vedo angleški letalci popolnoma točno, kje so nemška skladišča bencina, električne postaje in industrijske naprave. Vsak polet je tako osnovan na globokem poznavanju gospodarske strukture Nemčije. Rezultati gospodarske vojne so brez dvoma tako za Anglijo, kakor Nemčijo občutljivi. Fronta gospodarske vojne zahteva vedno več ljudskih in materialnih žrtev. Vzporedno s posadkami letal in vojnih ladij imajo vedno večjo vlogo tudi fiziki, meteorologi, geografi in ekonomi,« zaključuje sovjetski list. Kakovosti letalskih bomb in irih učinki Bombe, ki jih nosijo bombniki, imajo najrazličnejšo težino. Izdelujejo jih v te-žinah po 25 do 2.000 kg. Bomba, ki je težka 300 kg, je visoka kakor otrok. Odrasel človek dosega višino bombe 440 kg dvakrat večja bomba je težka 1.000 kg, trikrat večja pa 2.000 kg. Plinskih bomb v tej vojni še niso upotrebovali, tudi niso tako nevarne, ker povzročajo malo škode, če nosi prebivalstvo maske in pa če znajo oblasti držati red. Mnogo bolj nevarne .so z a ž i g a 1 n e bombe, ki so večinoma težke l kg vendar pa izdelujejo tudi po 25 kg težke. Veliki bombnik lahko nosi s seboj do 2.000 zažigalnih bomb. po 1 kg. Lahko si zamislimo, kakšno nevarno orožje je tak bombnik, kajti vsaka. 1 kg težka zažigal-na bomba je sposobna, povzročiti ve- lik požar. Letala nosijo take bombe večinoma zvezane po 10 skupaj, efekt je potem še večji. Da ne bi bombe ovirale poleta zaradi zračnega odpora, jih imajo spravljene večinoma v krilih. Spuščajo pa se take bombe z električnim mehanizmom. Čim hitreje pada bomba, tem manj vpliva nanjo veter in tem boljši je zadetek. Padajoča bomba leti s strahovito brzi-no, ki vedno narašča: s čim večje višine je bila vržena, tem hitreje pada. Bomba, ki pade z višine 533 metrov leti prvo sekundo 5.3 metrov, 21.3 metra v drugi sekundi, 48 metrov v tretji sekundi itd. V 10 sekundah pade na tla. Bomba, ki je bila vržena z višine 4.000 metrov, priti na tla z brzino 1.182 metrov na sekundo. KAJ JE DEMOKRACIJA. Demokracija je rast ne izum, življenje ne stroj, posledica ne vzrok. Je to stadij razvoja. Pride kakor človek, plod je mladosti. Nezreli ljudje je ne morejo imeti. Demokracija je dostojno ponašanje in edini stalni temelj značaja. Amerika ni svobodna, ker ima demokracijo, ima pa demokracijo, ker je svobodna. (Woodrow WiIsojn.) AGONIJA EVROPE. Imamo majhno Švico, ki živi drobno živ1'■"t je skromne varnosti, ki se je odrekla nevarnosti avantur in imperializma, in v kateri se nekateri močni duhovi zdaj sprašujejo, ali se ni Švica s tem odrekla obenem tudi stvarjanju — nadnovprečnosti.' (Josip Berkovic v brodsld »Rijeci«). Zakaj ima Matica Hrvatska komisarja Na razburjenje, ki ga je v gotovih krogih Zagreba sprožila uvedba komisarja v Matici Hrvatski, odgovarja v uvodniku »Hrvatski Dnevnik«: »Naloga komisarja banske uorave je, da osvobodi Matico Hrvatsko od partizanstva ter jo vrne hr-vatskemu narodu takšno, kakršno je vedno želel in cenil: kot nadstrankarsko kulturno ustanovo, Id se bo bavila samo s svojimi posli in se ne bo vtikala v strankarske politične spore Odpreti mora vrata tudi onim brvatskim književnikom, ki so jim bila doslej brez razlogov zaprta. Niti eha politična skupina nima pravice do monopola v naših obče narodnih kulturnih ustanovah, v MH ne smejo več priti do veljave ljudje, ki v našem književnem in kulturnem življenju nimajo resnega pomena. MH mora zbrati vse pozitivne ustvarjalne sile hrvatskega naroda.« SDS je pri občinskih volitvah v Do-berlinu v Bosni dobila 382 glasov in 16 odbornikov, zemljoradniki pa 368 glasov in 5 odbornikov. Neodvisna lista je dobila 148 glasov (3 odbornike). Zena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si izbere 4-ELEKTRONSKl super sprejemnih ORION PAD 10 ISO Sijepan Radič — hrvatski Lincoln Ameriški list »Christian Science Monitor« prinaša članek svojega dopisnika z Balkana, R. N. Markbama, ki piše tudi naslednje: »Ogromna večina Hrvatov pripada stranki HSS, delu Stjepana Radiča, hrvatskega Lincolna, ki je zdaj pod vodstvom dr. Mačka, glavnega hrvatskega šampiona jugoslovanskega edinstva. Zdaj vihrajo vse trobojnice Jugoslavije složno, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je postala resnična Jugoslavija; Ta je bila prej dolga leta vzrok ne-sigurnosti na Balkanu. Nova kraljevina je sprva izgledala kot idealna tvorba. Toda, že spočetka so prevzeli Srbi hegemonijo, kar so zamerili predvsem Hrvati. Ogorčenje je trajalo dve desetletji, jeseni 1939 je pa dr. Ma- čku uspelo, doseči spofazum s Srbi pod vodstvom kneza Pavla. Hrvati so dobili one pravice, ki so jih zahtevali, opozicija je takoj odpadla. OdnošajTmed poedini-mi strankami so postali znosljivejši. Jugoslavija je danes bliže duhovnemu edin-stvu, kakor je bila kdaj koli prej.« RADIO d. z n. z. LIUBLIANA. Miklošičeva cesta 7 RADI0VAL. LjUBLIAM. Dalmatinova ulica 13 ANTON BHEMBC, CELJE, Miklošičeva ulica 2 L. LUSICKV, MAlHBOR, Koroška cesta 11 Politične konference v Beogradu. V zvezi z bližnjo preosnovo vlade je bilo včeraj živahno politično posvetovanje v prestolnici. Takoj po prihodu dr. Mačka so se začele v kabinetu predsednika vlade Cvetkoviča konference ministrov. Dr. Maček je imel daljšo konferenco tu-d’ z ministroma dr. Budisavljevičem in Čubrilovičem ter dr. Kulovcem, ki je dospel v Beograid. Danes 'se bodo posvetovanja nadaljevala. Decembrska številka „De*an II Z zakasnitvijo je izšla decembrska številka »Dejanja«. Vsebinsko je mogoče izmed lan-, skih najmočnejša, gotovo pa je zeto zanimi-! va. .1 Edvard Kocbek in krog mladih okoli »Dejanja« so doslej že čisto jasno povedali svoj odnos do nase desnice. V tej številki so ga povedali tudi do levice. Kakor se jasno ločijo od liberalizma in kapitalizma sploh, prav tako jasno odklanjajo duhovno suženj-. stvo totalitarnega levičarskega gibanja. Edvard Kocbek skuša najti »novo spoznanje, ki bi doktrinarno in taktično preraščalo marksizem«. Odklanja marksistično brezdu-hovnost zanikovanje človeške osebnosti ter konstatira, da je »marksistična morala popolnoma enaka kapitalistični, ko dopušča, da se smeš proti svojemu nasprotniku boriti z vsemi sredstvi, ki so ti na razpolago.« Članek je vreden, da si ga prečita ne samo naša literarna, temveč v prvi vrsti politična inteligenca. Cene Kranlc opisuje življenje čebel, Ivan Čampa objavlja »Sonete«, France Vodnik pa oceniuie mladega katoliškega pesnika Severina Šalila za katerega pravi, da je vreden da se uvrsti med vidnejša imena v noveiši slovenski pesniški tvornosti. Prav zanimivi so tudi Iva Pirkoviča zaniski ob robu poročila o kniigi lljina: »Priroda in liudie«. kier ooisuie ta sovietski pi-sateli boi sodobnega človeštva proti prirod-nim silam. Politična ra7miš'!an>a z zanimivimi primerami — premogovniki in onečiščeva- nje rek, Fala in Velenje — ga pripeljejo do negacije kapitalizma, pa vseeno ne v brezosebnost komunizma. Ocenjevalec priporoča knjigo vsem, ki se štejejo za poklicane, da nam krojijo bodočnost. Mi bi še dostavili, da bi naša politična javnost s koristjo čitala tudi Pirkovičevo oceno. J. Z. piše o »Zunanji politiki SSSR« Tudi ta politični spis je pisan nepristransko; uporaba različnih sovjetskih in naših marksističnih citatov mu daje obliko verodostojnosti Zaključek je jasen: »SSSR slabi z uveljavljanjem moralnega relativizma svoje stališče nositeljice novega pravičnega in etičnega socialnega reda in postaja vedno bolj predstavnica totalitarne države.« Za književna poročila so napisali ocene France Vodnik, L'no Leglša, L. U., Vlado Novak in M. Plvec-Steletova. Revija »Dejanje« ie z decembrsko številko zaključila svoi tretji letnik. Po svojskem kulturnem in političnem gledanju na svet predstavlja dragocen doprinos k našemu intelektualnemu živl’entu. Njeni ne preveč številni sodelavci kažeio pogosto lep intelekt, potrebnost in vp?nost revi*e 73 svobodna kre-tanje misli pa naj koudari Carlyleov izrek: »Misleč človek je najhujši sovražnik princa Teme.« b. STRADIVARIJEVE fiOSU. NAŠA DNEVN' SENZACIJA Dvomim, da je še kje na svetu tako plodno ozemlje, kakor pri nas, kar se tiče najdb znamenitih Stradivarijevih gosli. 2e nekaj dni zaporedoma čitamo v naših dnevnikih o najdbah Stradivarijevih gosli. Tako so se našle (doslej že ponovno!) nekajkrat na Hrvat-skem (z negativnim naknadnim rezultatom>, pred dnevi v Ljubljani in sedaj tudi v Mariboru. Pred leti je neki naš list na Štajerskem naznanil kar štiri Stradivarijeve gosli v enem samem mestecu hkrati. Razumljivo je, da so ljudje postali pozorni in tudi strokovnjaki, a žal o originalih ni bilo ne duha ne sluha. Tako se ie sedaj pojavilo nekje v naši bližini kar nekaj tucatov Stradivark. Pokojni Stra-divari bi gotovo z veseljem pogledal v te naše kraje, ki tako vestno odkrivajo njegove zavržene umetnine. V vseh teh instrumentih so seveda tiskani listki, ki povsem ustrezajo besedilu originalnih etiket, kakor jih je uporabljal mojster Stradivari. Listek je dokaj enostaven in se glasi: »Antonius Stradivarius Cremonensis Faciebat Anno 17.« Prav je, da se lastniki glasbil pobrigajo za svojo last, ki so jo davno zavrgli in pregledajo, če le ni' morda kak original v tem, kar imajo. , Če je povprečen tvorniški izdelek, ni treba preveč truda, da se lahko ugotovi njegov izvor. Količkaj vešče oko pozna tovarniško delo na prvi pogled. Nekaj drugega je pač spoznanje originala, ki zahteva posebno strokovno izobrazbo. Ker pa je znano, da so Stradivari-jevi originali večinoma vsi (kolikor jih ni propadlo) že v trdnih rokah, je najdba še kakega originala malo verjetna. Napram izdelkom raznih tovarn, ki se poslužujejo potvorjenih listkov, je potrebna rezerva, preden se vesti o na!dbah Strprtivariievih originalov priobčijo v dnevnikih Taka naidba bi res bila •'.enzaciia, a preden se taka stvar objavi v listih. bi bilo nujno, da se najprej dožene njena pristnost. Musictis Ruska zunania politika V januarju 1933 je postal Adolf Hitler kancelar in odslej se je morala Rusija prilagoditi narodno-socialističnemu režimu. : Zniernejši so odšli z oblasti in nova politika je bila skoraj dobesedna, revolucija pogledov generala Hoffmanna, poostrena še s sovraštvom do komunizma. Hitler je zapisal: »Končno smo prenehali s kolonialno in trgovinsko politiko predvojnih časov, zasledujemo teritorialno politiko bodočnosti. Torej, če govorimo o novi zemlji in novih ozemljih v Evropi, lahko mislimo prvenstveno na Rusijo in njene vazalne obmejne države«. Nova politika v Nemčiji je sicer zatrjevala, da je komunizem eno, driigo pa SSSR in je leta 1933 v maju bil celo podpisan protokol., ki je podaljšal berlinski prijatelski pakt. Rusi so pa morali računati na ponovno pživetje brest-litovskega duha. Z japonskim napredovanjem v Mongoliji, z novimi pogledi in željami po Ukrajini je slaboten ščit nenapadalnih paktov imel le malo varnosti. Rusija je bila 1933 prisiljena poseči po novi zunanji politiki. Ne zaradi tega. ker so se pogoji izpremenili; oni so bili* kakor vedno varnost in nedotakljivost ruske države ter očuvanje ruskih interesov. Iznremeniti. je pa bilo treba temeljito metodo. j Leta 1933 je imel Stalin na izbiro dve i poti. Na eni strani jc lahko osnoval svo. 'jo politiko na zamisli, da potrebuje novi ‘ režim v Nemč ji novo taktko za notranjo utrditev in da se nemška zunnn:a poli-i tika ne bo oddaljila od črte »sodelovanja in enakovrednosti«, kakor so jo začrtali -zmernejši krogi. Direkten sporazum, ožji gospodarski odnošaj' in po možnosti nov nenapadalni pakt naj dokažejo nemško , odkritosrčnost, ki naj zavaruje ruski za. hodni bok ter demantira ukrajinske govorice. Toda Stalin je moral nvsliti tudi na odkr'tosrčnost novega gibanja ter na dejstvo, da bi lahko predvidevanja o okupaciji Ukrajine postala važen činitelj nove vere. Stalin je imel malo iluzij o rusk!h vo;a«kih ed:h če bo osta’ sam, z Japonsko za hrbtom in s svojim indu. strijskim sistemom, ki se šele gradi. Po. trebni so mu bili zavezn ki. Moral se je os!gurati, da ne bo šel v vojno sam, č? .bo že moral iti. 1 Dalie' Gospodarske vesti Pomanjkljivosti naše gospodarske zakonodaje KAJ JE REKV1ZIC1JA? Dobili smo pravilnik z zakonito moč, jo, ki določa, kdaj (jospodarsko-politični tednik '»Beograjski Lojdc je nedavno objavil pod gornjim naslovom zanimiv članek o nedostatkih naše gospodarske zakonodaje, o katerih je bilo že tudi mnogo razprav na raznih konferencah naših gospodarskih zbornic. Pravi med drugim : Naša gospodarska zakonodaja je hotela predvsem spraviti v red našo mednarodno trgovino in je stavila naš uyoz in izvoz pod kontrolo. Ustanovljena je bila Direkcija za zunanjo trgovino. Izgledalo je, da bodo v njenih rokah koncentrirani vsi zunanjetrgovinski posli. Toda namesto koncentracije smo doživeli dekoncentracijo naše zunanjetrgov-ske politike. Razen Direkcije za zunanjo trgovino jo kontrolirajo tudi še: devizni odbor Narodne banke, koordinacijski odbor pri ministrstvu zunanjih zadev in Prizad. Zagrebški Pogodv. ima pa spet svojevrstno kompetenco: zaščito posebnih hrvatskih interesov v mednarodni trgovini, ljubljanski »Prevod« isto za slovenske interese. Ta kratek pregled kaže, kako naša mednarodna trgovinska politika boleha na pomanjkanju edinstvenega sistema v vodstvu. Od tod rezultirajo tudi vse njene pomanjkljivosti. Vprašanje cen je naši gospodarski zakonodaji delalo največ skrbi in težav. Skakale so cene surovinam in gotovim izdelkom, v zvezi s tem sta se pričela rušiti davčni sistem in carinska politika. Da bi zadržal stalno skakanje cen, se je (zakonodajalec pri določanju cen postavil na znano stališče ponudbe in potrebe in izdal celo vrsto uredb za pobijanje nelojalne konkurence. Tudi je predpisal določene cene za celo vrsto predmetov. Toda skakanje cen ni zaustavil. Cene skačejo še vedno! Zakonodajalec je ustanovil tudi posebne urade za kontrolo cen, a tudi to je ostalo brez pričakovanega uspeha. Zakaj? Predvsem moramo imeti pred očmi podra-ženje stroškov. Dokler se to temeljno vprašanje ne reši pravilno, bodo vsi ostali poizkusi tudi še vnaprej ostali brez uspeha. Gospodarski zakoni so močnejši od upravnih ukrepov. To vidimo zlasti na dejstvu, da je celo država sama morala dvigniti železniške tarife, cene monopoiskim predmetom itd. Na problem cen je negativno vplivalo tudi dejstvo, da vprašanje blagovnih zalog ni urejeno in ne rešeno. V tem pogledu so izšle uredbe, ki si naravnost nasprotujejo. Na eni strani je bilo jasno, da se morajo ustvarjati zaloge blaga, zlasti onega, ki je potrebno za našo proizvodnjo. Zato so neki predpisi omogočali ustvarjanje takšnih zalog, na drugi strani pa so bili kaznovani oni, ki so imeli zaloge. Tudi vprašanje preskrbe industrijskih podjetij s surovinami še vedno ni rešeno. Nesporno je, da so nam nekatere surovine važnejše nego devize same, vendar pa se je pojavilo veliko pomanjkanje surovin po veliki večini ravno zato, ker za njih nabavo ni bila na razpolago zadostna količina deviz. Največja novost, ki jo je zakonodajalec uvedel v naše gospodarsko življenje, so tako zvane interesne zajednice. Ta novost ima reformni značaj v našem gospodarstvu, ki bi se naj prilagodilo zahtevam spremenjenih gospodarskih prilik v svetu. Reforma našega gospodarskega življenja je šele v začetku in ni še mogoče videti kontur našega gospodarskega razvoja v bodočnosti. Eno pa je gotovo: naša nova gospodarska zakonodaja, ki se šele pripravlja, bo odgovarjala ne samo zahtevam časa, ampak tudi zlasti našim narodnim in državnim interesom samo tedaj, če bo ustvarjena v stalnem kontaktu 'n sodelovanju z gospodarskimi krogi. V nasprotnem slučaju bo samo rezultat kabinetsko-teoretičnih študij, odtujena stvarnemu praktičnemu življenju. K tem zelo umestnim izvajanjem »B. L.«, ki sicer niso izrečena prvikrat, bi pripomnili samo še, da je v interesu enotne in smotrne gospodarske politike v državi ustanovitev gospodarskega sveta za vso državo, ki bi naj bil izhodišče za bodoče sodelovanje vlade s predstavnik! gospodarstva v vseh vprašanjih gospodarskega in finančnega značaja. Že iz leta — če se ne motim 1933 — obstoji v Narodni skupščini sprejeti zakon o gospodarskem svetu. Sedaj se sliši že od novem- bra sem, da vlada pripravlja novo uredbo o gospodarskem svetu in da prehaja to vprašanje v svojo končno fazo. Kakor poročajo, so se stališča Beograda in ZagreDa glede posameznih določb v uredbi že močno zbližala, tako da je v bližnji bodočnosti pričakovati uresničenje načrta. Po novem načrtu bi tvorili gospodarski svet predstavniki gospodarskih ministrstev, banske oblasti v Zagrebu in gospodarskih organizacij. V notranji organizaciji in v poslovanju gospodarskega sveta bo upoštevano načelo decentralizacije. Upajmo, da bo glede tega vprašanja končno po tolikih letih sledilo besedam dejanje, ki naj bi dalo nov pečat smotrnosti tudi naši gospodarsko-politični zakonodaji. l/ubljanska borza v lanskem letu Skupni promet z devizami je bil lani ua ljubljanski borzi 604 milijonov din ter se je v zadnjih šestih letih skoraj potrojil. 75% skupnega deviznega prometa je lani odpadlo samo na Berlin (457.5 tnilij. din). Promet na efektnem trgu je padel od predlanskih 4 milijonov na 0.7 milijonov din. Povečal pa se je blagovni promet za 4 milijonov din na 13 milijonov. Moramo pa upoštevati tudi podražitev blaga. Največji blagovni promet je bil z lesom (8.4 milijonov din ali za 2.8 milijonov din več kot predlanski) in z žitom (skupno 4.6 milijonov din), ki pa je proti koncu leta popuščal. ki aoioca, Kaaj in kako se mora, oz, sme vršiti rekvizicija. Zato ne bo odveč, če se s teni v zvezi pomenimo tudi, kaj je to rekvizicija. Rekvizcija je prisilni odvzem vseh razpoložljivih sredstev za kritje potreb vojske in drugih ustanov ter podjetij, ki so važna za državno obrani« bo in tudi za potrebe prebivalstva. V t;i namen se vrši rekvizicija v stanju mobilne in vojne pripravljenosti ter v slu. čaju, če nabav ni mogoče izvesti na običajen način. Način izplačevanja pri re-kvizidji mora biti pravočasno objavljen. Rekvizicija je lahko splošna ali samo krajevna. Stanje Narodne banke 8. januarja 1941 Obtok bankovcev, ki je bil prej že močno povečan, je nekoliko padel (za 32.5 milijonov din) ter znaša 13.751 milijonov, dočim je bil lani le 9680 milijonov din. Zlato kritje z ozirom na stvarno vrednost zlate podlage je naraslo prav neznatno (od 25.24 na 25.26%). Devize, ki se ne štejejo v podlago so nazadovale za 11.41 na 741.3 milijonov. Narasel eskont bonov za narodno obrambo za 41 na 6982 milijonov din. Posojila so nazadovala za 30 milijonov na 1756 milijonov din. Posojila zasebnemu gospodarstvu so se spet zmanjšala, pač pa so spet narasla posojila državi. Hrvatski glas o položaju slovenski h nameščencev »Novosti« se bavijo z vprašanjem ureditve odnosov med delodajalci in zasebnimi nameščenci v Sloveniji. Omenjajo svoječasni obisk zastopstva zasebnihna-meščencev pri banu dr. Natlačenu,, ki jim je 'obljubil svojo pomoč pri njihovih prizadevanjih za draginjske doklade teriz-javil, da bo vprašanje rešeno tako kot na Hrvatskem, kjer so s posebno uredbo banovine določili 10—40% draginjske doklade in priporočili trinajsto plačo. Vse tri konference med delodajalci in nameščenci pa so ostale brez rezultata. Nekaj podjetij je po lastni uvidevnosti začelo izplačevati draginjske doklade, velika večina nameščencev pa je v izredno slabem položaju. List namiguje na odločnejše mezdno gibanje nameščencev ter pravi, da se vrši v Sloveniji na račun nameščencev neopravičena konkurenca slovenskih podjetij podjetjem v ostali državi, kjer so doklade povečale režijo. Rekordna žetev je bila letos v USA. Dosežena je bila zaradi večje uporabe strojev ter boljših metod pri setvi. ^ Za podpiranje hotelirstva je dala Švica (5 milijonov frankov. 14 144.000 vreč kave so uničili v Braziliji v dmgi polovici novembra, v oktobru pa 195.000 vreč. g Veliko vlogo Donave podčrtujejo v Nemčiji pri bodočem izmenjavanju blaga med Nemčijo in jugovzhodnimi državami ter v zvezi t. gospodarskimi načrti Nemčije. ■f O finančnem položaju v državi bo govoril danes ob 19.25 po radiu finančni minister dr. Šutej. g Vsa iia dodelitvi petroleja zainteresirana podjetja' (obrtna in industrijska) vabi zbornica za TOI. da v smislu poziva Uprave drž. monopolov, prijavijo koliko petroleja potrebujejo v svojih obratih na mesec in to kot pomožno sredstvo ii' a ' kot razsvetljavo. Prijaviti je treba točen naslov podjetja ali tvrdke, za»aj potrebuje podjetje' petrolej in količino, ki je mesečno neobodno potrebna. Prijave jo treba jioslati najkasneje do 20. i. m. Zbornici (oddelek za tekoča goriva). Poznejše. prijave pridejo v poštev sicer šel * marca g Na današnji konferenci Zveze nis’St banovine Hrvatske so razpravljali o finančnem položaju hrvatskih mest in o vprašanjih prehrane, ki so v banovini zelo pereča. g Tri dni izključne prodaja kruha bi koruzne moke na teden jjredlaga „Pogod", da bi tako zasigurali zadostno prehrano v najhujših mesecih zime. Prav tako pu sc zavzema tudi za uvedbo krušnih kari. g. Za pritožbe proti ukrepom Generalno direkcije državnih železnic je kompetentno upravno sodišče in ne državni svet, kot je bilo to rešeno te dni na nekem konkretnem primeru. Generalna direkcija je ustanova, ki po § 12 uredbe o organizaciji ministrstva prometa in čl. 2 zakona o oreditvi vrhovne državne uprave podrejena ministrstvu, torej se vprašanje tiče akta, nižjega od ministrstva (zato je kompetenten drž. svet). V smisli! določil čl. 18 zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih je tožbo proti generalni direkciji drž. svet zavrnil, ker je bila vložena pri so» dišču, kini pompetentno. Lastnosti umetne konoplfe Potrebe, ki so narekovale produkcijo umetnega bombaža, so ustvarile tudi produkcijo umetne konoplje (Zelljute). V Nemčiji, ki je poglavitni producent umetne konoplje, poudarjajo, da ta umetni proizvod ne sme biti samo neko zasilno nadomestilo dokler traja vojna, temveč mora postati trajna surovina tudi po vojni. S tem v zvezi poudarjajo tudi. da iina umetna konoplja nekaj lastnosti, ki ji dajejo celo prednost pred naravno. — Umetna konoplja je enotne dolžine in de- beline, čista, trdna in elastična. Pri 50% največje obtežitve se naravna konoplja raztegne za 0.5%, umetna pa za 2% celokupne razteznosti. Uporabnost umetne konoplje se je v praksi posebno dobro izkazala pri vrečah za moko. So trpežne in prepuščajo tudi manj moke kol vroče iz navadne konoplje. Sedaj uporabljajo umetno konopljo za vreče pri transportu najrazličnejšega živeža. Uporabljajo pa take vreče tudi za pakiranje umetne volne. >V. E. HAHTIIELL: 21 ZENA V DŽUNGLI Ekaotllnl to man iz fNOfJC Beata je odklanjajoče uprla svoje oči v Indijko. »Nočem na postajo.« >0,« je šepetalo dekle, »kako naj Mav/asa še naprej prosi dobro boginjo Sa-raswati za njeno zaščito, čem mem-sahib noče izpolniti dolžnosti vdove?«.. Dolžnost vdove?« se zdrzne Beata. Mavvasa pokaže k žolto se bleščečim valom Ganga. »Ce umre mož, tedaj se mora dati vdova na bregu svete reke sežgati, in njen pepel se spoji z njegovim v Bratimo vem naročju. Tujci so to žrtev prepovedali, oni sami pa hodijo na holm, ki pod njim bivajo duše umrlih; tam morajo moliti k svojemu bogu in polagati vence, drugacSe je težko duši in nima miru,« - Beata izgubljeno pogleda- Indijko. On je mrtev in ne čuti, kar trpim —« Mrtev?« pravi otročje ,Mawasa. »Nasa vera pravi, da duša ne umre. Brahma je Sprejel tvojega gospoda in mu dal novo zemeljsko obleko —« Beata je zaprla oči; le od daleč je sli-. ala šum svetega mesta. Zvonilo je v angleški cerkvi in iz mošeje je oznanjal muez::i ;m:> molitve. •La illalia iia Allali Bog Jc velik!« Samotni materi se je zdelo, da sliši v zvenenju tisti nežni glas... in kri ji je vzvalovala. Ali ni to tista pesem iz vrta bolnišnice v Dardshillingu... pesem s Himalaje, ki jo je pela Agnes? — »Mem-sahib, vrni se!« je šepetal čisto blizu roteč glas Indijke. »Igračke in ob-lekce miss Agnes čakajo — in mungos na vrtu — čeveljčki miss Agnes — in velika slika na steni šolske knjige miss Agnes... Bolestno sladek strah vstane v Beati in iz zvonika jo je vabilo: »Domov — do-mov — domov — Solza se ji jo irtrnila. Enkrat pobožati težko indijsko zemljo, ki spi pod. njo on, ljubljeni mož... Enkrat se odpočiti od vseh nadlog in položiti čelo na njegovo gomilo... Pesem v daljnem zvenenju jo je vabila ... V krčevitem dihanju je tipala za roko Indijke. »Vodi me, Mavvasa.« »Kam, mem-sahib?« vpraša nežno dekle. »Na postajo.« Tedaj začuti Beata tople ustnice služabnice na svojih ledeno h' :'i'h pr-stilk O mraku je zapustil James Wi'lgard svoj dom v Balasorju in naglo stopil na cesto. Za ljudi se ni brigal. Njegova mršava postava se je nagibala malo naprej, in njegova sicer tako gotova boja je bila malce okorela. Ghagira Musimvvalli je gledal za njim od vrnih vrat in se čudil. To je bil zdaj že tretji nedeljski večer po povratku sahiba iz Amerike, da je brez spremstva izšel in zavil po poti, po kateri drugače ni nikoli hodil. Kam neki gre? Toda Ghagira Mussintwalli ni bil mož, ki bi razvozljeval uganke, in tako je izginil v hišo, preden je sahib popolnoma izginil za vagalom. James Wisgard je poznal svojo pot natanko; po četrt ure je stal pred polodprtimi železnimi vrati, ki so zapirala zid iz rdečih kamnov: ta zid je obdajal krščansko pokopališče v Balasorju. Ob tem času ni srečal nikogar in vstopil je. S svojo naglo hojo je zavil okoli nekaj vrst grobov, šel okoli kapelice, ki se je v njenih pisanih šipah lesketala večerna zarja, in prišel do drobov zadnjega leta. Bili so samo štirje ... Zdrznil se je. Ob grobu, ki ga je hotel obiskati, je že stal nekdo. Pogleda natančneje. Dve ženi... ena kleči na tleh in skriva obraz v dlani. Druga se sklanja k njej in ji nekaj govori-5 James Wilgard globoko dihne in naglo n! naorej I -Beata!« Klečeča dvigne glavo. Zagleda ga. Njene oči so bile slepe od solz. Indijka prekriža roke: »Wilgard-sahib!« ■ la z enim pogledom je pregledal James NVilgard suh, bled obraz, drobne roke, shujšano postavo, ki se je počasi s po-močja Indijke dvignila. Mraz ga spreleti. Vsa nevolja nad njo, ki se je zbrala v njem v zadnjem letu, vsi očitki so onemeli v njegovi notranjosti; videl ni drugega kakor samotno ženo, ki je v enem samem dnevu izgubila soproga in otroka... S hripavim zvokoni v glasu pravi: »Pridi, Beata — odpočij se!« Vzame njtjjio roko, jo pritegne k sebi iu vodi od šibkosti drhtečo proti izhodu pokopališča. Govoriti ni mogla. Neprestano so ji drsele solze čez ihteči obraz. * Ko je James Wilgard našel Beato na grobu njenega moža, je vdrugič hodil od jutra do večera po ulicah svetega Bena-resa romar Ali Sindh. Tudi njegov pogled je vedno znova srečeval podobo in ime male Agnes: tudi njemu je zvenel v. vseh sten vedno znova tisočeri klic vsega indijskega ljudstva: svobodo za Ma-hatmo! Toda zaman je stikal po plavolasi mem-sahib. In ker ni našel ne nje, ne Mahatme, ne kazni za svoje dejanje, ki je po njej hrepenel. !c zopet vzel svojo palico in roma' naprej. / Novce * Huda železniška nesreča v Zagrebu POTNIŠKI VLAK ZAVOZIL V SALONSKI VAGON POMOČNIKA PROMETNEGA MINISTRA — 18 POTNIKOV RANJENIH, ŠKODE JE OKOLI MILIJON DINARJEV Včeraj zjutraj se je pripatila ;ja zagrebškem glavnem kolodvoru huda železniška nesreča zaradi napačno postavljenih kretnic. Osebni vlak iz Zidanega mosta, katerega je vozil strojevodja Al. Podlesek iz Mribora, je zavozil namesto na prosti tir zaradi nepravilno postavljenih kretnic na mrtvi tir, kjer je stal salonski vagon pomočnika prometnega ministra. Kljub temu, da je strojevodja skušal vlak ustaviti, so bile posledice hude. Lokomotiva je trčila v sa'onski vagon in ga popolnoma razbila. Poškodovani pa so tudi lokomotiva in štirje vagoni oseBnega vlaka. Med potniki je nastala silna panika, ker so vsi zaradi sunka popadali po tleh. Pri tem se je 18 potnikov lažje poškodovalo. Enemu izmed železničarjev in neki deklici je zlomilo nogo, strojevodja Podlesek in kurjač Anton Hrovatin sta ostala nepoškodovana. Škode je okoli milijon din. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo. Železniške oblasti so uvedle preiskavo. Kakor smo naknadno zvedeli, se imajo potniki osebnega vlaka zahvaliti samo auhaprisotnosti mariborskega strojevodr ie, da ni bilo človeških žrtev. Podlesek je namreč, čim je videl, da so kretnice napačno postavljene, z vso silo zavrl lokomotivo in ublažil udarec. Vendar pa je bil ta še tako strahovit, da je salonski vtgon v loku zletel v zrak in obležal razbit na drugi strani betonskega zida, ki ščiti konec mrtvega tira. Strojevodja je pravočasno skočil iz lokomotive. Zagrebčani so ves dan hodili gledati razbitine. Zares je pravi čudež, da ni bilo pri takem razdejanju nobene smrtne žrtve. Ranjeni potniki so si satni poiskali pr vo pomoč v raznih ambulancah, zato njihova imena niso znana. Mnogi potniki so zapustili vagone brez prtljage, da, celo brez površnikov, ker si je pač vsakdo hotel rešiti življenje. Eden izmed potnikov je opisoval paniko tako-le: Ko se je vlak bližal zagrebškemu glavnemu kolodvoru, so potniki pričeli pripravljati prtljago. Vsi so večinoma že stali in se oblačili. Nenadoma pa slišijo strahovit pok in nato prasketanje ter lomljenje že-lezja. Ves vlak se je pretresel in šipe so popokale. Največ ljudi je ranjenih od steklenih drobcev, mnogi pa tudi od tega, ker so popadali po kiopek. Vrišč in krik na vseh straneh. Panika je dosegla vrhunec, ko se je vlak ustavil in so nekateri potniki kar skozi okna poskakali na piano, drugi pa so se prerivali pri vratih, ker je vsak hotel priti prvi iz usodnega vlaka. Na kraju nesreče je bil kup razvalin. Službeni vagon osebnega vlaka se je dobesedno do polovice zaril v poštni vagon, salonski voz pa je bil sploh čisto razbit. Lokomotiva osebnega vlaka ni bila mnogo poškodovana. Delavci so bili ves dan zaposleni pri čiščenju proge. * SMRTNA NESREČA NA BREŽIŠKEM KOLODVORU Ko je 36 letni kurjač France Poljanec z Ježice pri Ljubljani pregledoval na kolodvoru v Brežicah lokomotivo, ga je zgrabil stroj prihajajočega brzovlaka in ga treščil ob tla. Obležal je s smrtnimi poškodbami, katerim je kmalu podlegel. Pomembno upoštevanje naše umetnosti v’ starodavni trg Dravograd so pred dobrimi dvenii leti premestili iz Prevalj sedež okraja, ki mu načeluje g. Ivan M i- 1 a č. S tem aktom je trg Dravograd zopet pridobil na stari veljavi, ki jo je imel skozi ves zgodnji in srednji vek. Okrajno načelstvo je nameščeno v prezidanem in dozidanem bivšem hotelu tik ob cesti ter daje lep vnanji videz. Na levi strani je okusno reguliran prostor z nasadom z impozantnim drogom za zastave. Ob niem je iz lomljenega kamna sestavljen podstavek, ki kar kliče po skulpturi. Kakor je zunanjost okrajnega načelstva z najbližjo okolico okusno in estetsko ure- jena, tako notranjost za njo prav nič ne zaostaja. Na hodniku raz sten nas pozdravi cela vrsta umetniških akvarelov, ki v seriji predstavljajo vse občine dravograjskega, okraja, Prav je storil g. načelnik, da je dela pbvepl domačim umetnikom. Tako je kobanskl in pohorski del okraja upodobil (70 občin) akad. slikar g. Lojze Š u š m e 1 j. Koroški del (5 občin) pa je upodobil prevalski domačin akad. slikar g. Fran Golob. Akvareli so umetniško na višini. Vsekakor je to za okrajno načelstvo v Dravogradu pomembna okrasitev, ki v tem pogledu nima para v dravski banovini. -abe m m ' fučemiat, / Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRVPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI! TUNGSRAM CD Krapicn Borba na življenje in smrt z volkom Te dni je neki kmet iz Bradaša pri Podujevu v gorah srečal sestradanega volka. Možakar ni imel nobenega orožja, še krepelca ne. Bil je toliko pogumen, da se je vrgel z golimi rokami na zverino ter se z njo spoprijel na življenje in smrt. Končno je kmetu uspelo, da je razjarjenega volka zgrabil z vso močjo za vrat. Nato sta se oba v klopčiču kotalila po bregu do neke hiše, kjer so priskočili na pomoč ljudje in živega volka zvezali. Tragedija v zagorskem rudniku V kisovškem rovu v Zagorju ob Savi je debela plast premoga pokopala kletnega rudarja Ignaca Perka, ki ga do včeraj še niso mogli rešiti, čeprav se je nesreča pripetila že v nedeljo zjutraj. Vzrok smrtne nesreče preiskuie v imenu rudarskega glavarstva inž. Kubias. TOVORNI PARNIK Z AVTOMOBILI . tujega porekla je moral zasilno pristati v bokeljskem zalivu zaradi velike burje. Parnik je bil natovorjen z večjim števi. lom malih in velikih avtomobilov. Po končani nevihti je parnik odplul. 12 REŠILNIH ČOLNOV SO NAŠLI v morju blizu Cavtata. Poleg tega so našli tudi mnogo rešilnih pasov tujega porekla. DETE .IE PADLO IZ NAROČJA V KROP V Ljubljani je pestoval delavce Kudrjč svojo 2 letno hčerkico Angelico. Sedel je z, njo na toplem štedilniku. Deklica se mu je zmuznila iz naročju in padla v lonec kropa. Dobila je nevarne opekline in so jo nemudoma prepeljali v bolnišnico. KLUB »A« V SARAJEVU Med številnimi sarajevskimi društvi je gotovo naizaniinivejše društvo s krat kim imenom »A«. Ta klub razvija člove koljubno delo, dobil pa je tako nevsak dani e ime zaradi tega, ker so se na usta novnem občnem zboru prepirali zaradi imena. o Slivnica. V nedeljo je preminula v visoki starosti 91 let gospodinja Ana A r n u S, pd. Rečnikova babica- O njej se lahko rew ,da je bila vzorna slovenska žena, ki je dala življenje 13 otrokom in ' jih je razen štirih vse preživela. Dolga leta je gospodinjila na svojem obsežnem posestvu v Dornavi, jesen življenja preživela pri svojem sinu Janku na Koroškem, zadnja leta pa pri svoji hčerki, ge. Rečni-kovi v Slivnici. Z njo lega v grob menda zadnja oseba, ki je bila birmana še od škofa Slomška. Bodi ji blag spomin! o V Žalcu ja umrl znani živinozdravnik Ivan Fischer, ki je bil priljubljen pri vseh gospodarjih v Savinjski dolini. Celim c Drevi vsi v gledališče! Ljubljanska drama gostuje s Shakespearejevo tragedijo ..iRomeo in Julija“. Ta uprizoritev je dosegla v letošnji sezoni v Ljubljani največ repriz. e Bogojavljenje. Na bogojavljenje v nedeljo 19. 1. m., bo ob 9. v pravoslavni cerkvi sv. Save služba božja, ob 10. pa blagoslovitev vode. Blagoslovitev vode bo tudi na Krjtov dan. v soboto, 18. t. m. v cerkvi. V soboto, 18. t. m. in nedeljo, 19. t. m. ]»opoldne bo blagoslovitev stanovanj pravoslavnih vernikov. c Smrt v hlevu. Pri posestniku Antonu Kvasu na Zgornji 'Hudinji v celjski okolici se je zglasila beračica Rozalija Kačičnikova iz Malega Doliča pri Vitanju s svojim 8 letnim sinčko.m ter prosila za prenočišče. Posestnik je odkazal njej in otroku prostor v hlevu. Ko se je deček zgodaj zjutraj zbudil in poklical svojo mater, je opazil, da je mrtva. e Uničevanje vrabcev. Kmetijska poskus, na in kontrolna postaja v Ljubljani je izdala okrožnico o zatiranju vrabcev ter vabi kmetovalce ,vrtnarje in lastnike vrtov, da tega škodljivca čimbolj uničujejo. Po-končevanje se vrši z uničevanjem jajc in gnezd, s poslavljanjem umetnih gnezdišč in valilnic, v katerih uničujemo naseljene vrabce ter z uporabo raznih lovilnic. Podrobna navodila o zatiranju vrabcev je mestna občina celjska razmnožila in se dobe brezolačno na mestnem poglavarstvu soba št. 47. c Na lovu se je obstrelil. 36 letni posestnik Vinko Ušen iz Zg. Grušovelj v St. Petru v Sav. dolini je na lovu padel. Pri padcu se jc sprožila puška, pri čemer si je Ušen obstrelil roko. c Iznajdljivi potepuhi. V nedeljo popoldne je i>olicija napravila racijo. Prijela je 10 mlajših moških potepuhov in delo-mržnežov. Dva med njimi sta si v Celju najela opremljeno sol mi in se preživljala z beračenjem. c Celjsko pevsko društvo ima zabavni večer v soboto. 18. t. ni. v Nar. domu. Ptui p Revizija votivnih imenikov. Tekom januarja bo pri mestnem poglavarstvu revizija votivnih imenikov. p Pregleda in žigosanja sodov pri tukajšnji postaji za kontrolo sodov, ki'je bilo določeno za Ptuj v januarju, ne bo. p Vajeniške oprostitve. K vajeniškim oprostitvam januarja sc je prijavilo 5 kandidatov in 3 kandidatke. Z uspehom so položili izpite iz čevljarske obrti Predi-kaka Maks, iz krojaške Sirec Pavia in Jazbec Pavlina, iz podkovaške Kranjc, franc in Pukl Feliks, iz mehanične Koge Bogdan in iz kolarske Korel Janez. Ena kandidatka ni prišla k izpitu. p O življenju in delu Tolstoja, bo predaval v .,Ljudski univerzi" v petek 17. t. m. lektor ruščine na ljubljanski univerzi dr. Nikola Preobraženskij. o V zadnjih »Službenih iiovinah" je objavljen pravilnik o predpisovanju, izdajanju in plačevanju zdravil, ki jih bodo dajali zdravniki in lekarnarji na račun OUZD in drugih socialnih ustanov. Pravilnik stopi v veljavo 1. februarja. o Nabiralna akcija za uboge otroke v Šmarju pri Jelšah je bila tudi tu izvedena. Prispievke sta pobirala g. župan Ivan Turk in Stanko Stupica. Baje je akcija zelo dobro uspela. o Stara glažuta v Trbovljah je pričela goreti. Rudniški gasilci so takoj prihiteli na pomoč in ogenj lokalizirali. Pri gašenju sta se dva gasilca poškodovala. Sko de je okoli 30.000 din. n Štiri arhitekte je poslala v Romunijo banska oblast v Zagrebu, da bodo tam proučili in spoznali posledice katastrofalnega potresu. n. 1500 delavcev je zbolelo za gripo v Zagrebu. OUZD je izplačala tem bolnikom /a 300.000 din podpor. n. Oblačenje svilenih in modnih oblek so prepovedali gojenkam gospodinjske šole v Božjakovini pri Križevcih na Hrvatskem. Oblečene morajo biti v narodne noše. Iz Rusije preko Bosne v norišnico Tragedija naiega mehanika in njegove iona. Te dni so v Sarajevu sodili 41 letne, mu mehaniku Josipu Elezu, ki je bil ob. tožen, da je hotel zadaviti svojo ženo, rusko zdravnico. Preiskava in potek razprave sta pokazala, da imajo sodnik opraviti z nenormalnim človekom, za ka. terega je edino pripravno mesto umobol. nica. Zanimivo jc obtoženčevo pustolovsko življenje, ki ga je vodilo v preko, morske države, v Rusijo in ga končno vrnilo v Bosno, od tod pa ga je peljalo na opazovalni oddelek za duševne bolezni v Beogradu. Pred 15 leti sc je mladi mehanik Josip Elez namenil odpotovati daleč preko morja. Vkrcal se je v Šibeniku na neko ladjo, za katero ni vedel, kam je name. njena. Usoda ga je izkrcala v Batuju na ruski obali. Tam je pričelo njegovo nhasverstvo po Rusiji. Zanimivo je, da jc s svojo prirodno inteligenco povsod politično predavanje o takratnem medna, rodnem položaju. Ob tej priliki se je se. znanil z mlado medicinko, s katero se jc kmalu poročil. Ker se ni mogel privaditi ruskemu načinu življenja, sta z ženo, ki je med tem že postala zdravnica, skle. nila zupustiti Rusijo. Odpotoval je v Odeso in se tam vkrcal na ladjo, ki ga je prepeljala v Carigrad. Odpeljal se je v Šibenik, od koder je s parnikom krenil proti Južni Ameriki. Toda že v Port Saidu je prekinil vožnjo in se vrnil v Carigrad. Elez se je spomnil žene v Rusiji in ji pisal, naj se z otrokom pripelje v Cari grad. Zdravnica je res prišla, vendar pa ie takrat na nesrečo turška vlada prepovedala tujcem delo. Zakonca sta se morala izseliti v Jugoslavijo. Mehaniku ni bilo za delo. Vedno je sanjaril o poto vanjih in je res potoval v London, Pariz, na Japonsko, v Ameriko in bog si ga uspel. V Krasnodaru je imel celo veliko • vedi kod. Njegova žena pa je med tem ruske zdravn.ee delovala kot zdravnica na raznih zdravstvenih zavodih in bosanskih vaseh ter preživljala še otroka. Končno se je Elez vrnil spet v Jugo. slavijo k ženi. Bil je živčno že popolno, ma uničen in za ubogo zdravnico se je pričelo mukepolno življenje. Bil je strašno ljubosumen in je zalezoval vsakega pacienta, ki je obiskal zdravnico, njego. vo ženo. Pisal je grozilna pisma in prirejal večne scene. Zaradi tega je morala večkrat pustiti dobre službe in se preše, liti, da bi ne bila izpostavljena sramo. tenju. V navalu ljubosumnosti je Elez hotel zdravnico zadaviti, kar pa se mu ni posrečilo, ker so ljudje ubogo ženo pravočasno rešili. Na razpravi se je izkazalo, da Elez ni pri pravi pameti in da je za okolico nevaren. Zato so sodniki odredili, da m^). rajo obtoženca zdravniki pregledati. Po slali so ga v umobolnico. srdom pokojnih pradedov 'ajci na zelo vzpodbuden način zaključ.jo vsako leto :n popolnoma »očiščeni« stopijo v novo ’eto. Vsak Kitajec namreč še pred vzhodom jutranjega novoletnega sonca uredi vse svoje račune, poplača dolgove ali pa se vsaj primerno pobota s svojimi upniki. 2an*mivosti Sodelovanje letalstva in mornarice V prvih letih pretekle svetovne vojne. Mimo tega je treba omeniti še tkz. sa-so bili baloni in zrakoplovi oni, ki so vr- nitetska letala, ki jim pravijo »Samarita-šili za mornarico nekako izvidniško slu- ni morja«, kar si tudi po vsej pravici za-žbo. Toda že leta 1916 so se zrakoplovi | služijo. Čim je kje potrebno, prihitijo ta-morali umakniti manjšemu, toda pri- koj na pomoč, ne da bi vprašali, ali je po-merno okretnejšemu in naglejšemu izvid-niškemu letalu. Poslej se je veljava iz-.vidniških letal kot pomočnikov mornarice, ki operira na odprtih morjih, čedalje bolj dvigala, a tudi naloge so se izpopolnjevale. Kljub temu pa izvidniški aparati nikoli niso opustili svoje prvotne naloge. V zvezi z mornarico jim je treba reči v pravem pomenu besede »oči mornarice«. Neumorno krožijo ua obzorju in javljajo vsak sovražni parnik in sovražno letalo. Čim se pojavi sovražnik, ga ne opazujejo samo pasivno, ampak odločno posežejo v bitko, če je količkaj izgledna, zatorej niso le v obrambi, ampak tudi v napadu izvrstni pomočniki mornarice. Močnejšega sovražnika sicer »prepustijo mornarici in težjemu letalstvu, ki ga nemudoma in sproti obveščajo o gibanju sovražnika. Takrat seveda nastane bitka v zraku in na morju, ko granate in strojnice opravijo svoje. In čim tesnejše je sodelovanje med letalstvom in mornarico, tem večji so uspehi nad sovražnikom. Letala nekako varujejo gibanje brodov ter jim pomagajo pri napadih. ammmmmrnmmmmmammmmmmmmmmmmmim Radio Sreda, 15. januarja Ljubljana: 7. poročila in veseli zvoki; 12. spomini na J. Straussa; 12.30 poročila; 13.02 Šramel „Ljubljana“; 14. poročila; 17.30 R. Strauss „Smrt in poveličanje*'; 17.45 mladinska .ura; 19. poročila; 19.40 reproduciran koncert; 20. koncert zbora glasbene Matice"; 21.45 klavirski koncert; 22. poročila. — Beograd: 14.20 poje Saljapin; 17.25 klavirski koncert; 19.55 prenos iz opere. — Zagreb: 17.15 koncert; 20. plošče po željah; 21.30 vokalni koncert. — Praga: 15. koncert lahke gl.; 17.05 narodni koncert. — Sofija: 19. koncert; 20. simfonična ul.; 21.30 lahka gl.; 22.05 narodna gl. — Angleške postaje: 20. večerni spored;21.15 pisan koncert; 23.15 plesna gl. — Bero 21.20 pisan spored. — Francoske postaje. , . ... , nnn 15. komorna gl.; 17. koncert zabavne gl.; | tresljaji ultrazvoka znašajo okoli 284,000 17.35 družinska ura. — Italijanske postaje: \ tresljajev v sekundi. S pomočjo teh zvo-14.30 operna gl.; 16.30 zabavni spored; 20.30, kov je uspelo razbiti velike molekule, ki simfonični koncert. — Nemške postaje loti: inhi>« -i . ■* r ____r j • moči potreben prijatelj ali sovražnik. -Zaradi razpoznavanja so obeležena ta letala z velikimi rdečimi križi, vedno pripravljena. da na morju pomagajo, kjer je to potrebno. zdraviti neprijeten m zavraten išijas ter neuralgijo s pomočjo ultrazvokov. Glede tega zdravljenja rezultati še niso dokončni. vendar pa pravijo poročila, da so bili doseženi znatni uspehi v največjih primerih so bolniki, ki jih je že leta in leta trpinčil išijas, popolnoma ozdraveli. Angleška križarka »Renown« v spremstvu letala Z ultrazvoki proti išijasu Ultrazvočni valovi so munster: 19.15 stara baletna gl; 20. prenostako velike frekvence, da lz Bukarešta: 17.30 koncert; ujj0 ne utegne Več zaznati. zvočni všlbvi jih človeško Valovi oz. 13.15 lahka gl.; 15. operni sporeči; 1915 koncert lahke gl.; 23. 15 pisan koncert. —- Sottens: 19.25 pisan drobiž; 20.15 napevi: *20.55 Debussy: „Pelleas in Melisanda". j Plemenitega maščevanja ni. Maščevanje je' rojeno iz zla, ki je bilo storjeno. žena, ki se zaljša, samo izpolnjuje svojo dolžnost. — (Roman) Nekateri ženi se že v bistvu nikakor ne preneseta, toda čim pričneta govoriti o tretji ženi, se razvije med njima še tisti hip nekaka simpatija. _ (B. Shaw) MU KO GOLAR igrajo pomembno vlogo v kemiji pri raziskovanju beljakovin, kaučuka ih umetnih tkanin. Nemški učenjak dr. Schmidt v Stuttgartu pa je šel še dalje ter je uporabil ultrazvoke za magnetiziranje nikla. Na ta način je povečaj magnetično jakost za približno osemkrat, ki se je izkazala za trajno. Kovina je ostala magnetična tudi potem, ko je prenehal vpliv ultrazvokov Precej uspeha so pokazali tudi poskusi, da bi se mogli uporabiti ultrazvoki celo v biologiji. Berlinski znanstvenik dr. R. Pohlmann je dosegel naravnost neverjetne izsledke Dr. Poh’mann si je rekel, da utegne ultrazvok velike jakosti razbiti tudi staničevje. v manjši jakosti pa delovati na staničevje kot nekaka masaža. Koj nato šo šli še korak naprej, ko so jel: poskušati, kako globoko sploh prodre ultrazvok v tkivo človeškega telesa. Pri tem so zdravniki ugotovili da ultrazvoki s*aničja sicer ne razbijajo, ampak z ugodno masažo potiskajo med staničje zdravila, ki jih je sicer tako neizmerno težko spraviti na pomoči potrebna mesta v tkivu človeškega telesa. Merjenje, kako globoko prodrejo ultrazvoki v tkivo, je imelo namen, da se dokončno ugo‘ovi način in količina dosira-nja zdravil. Po uspešno končanih poskusih so jeli v neki berlinski bolnišnici Oče župan in Pa so se spomnili v tej zagati na svojo hčerko Kunigundo. O, čemu pa ima človek hčerko! In ubogati jih mora, kajti četrta božja zapoved je huda. Toda tista zapoved o nedelji je bila še hujša in oča župan so stali s predolgimi hlačami zopet sami sredi sobe. »Pa dekla Barbara?« jim plane v glavo. Tudi ta je morala pred svojega gospodarja, toda tudi sedaj je bilo kakor zakleto; ta ba-bura se ni niti malo zmenila za županovo zapoved, kajti gospod župnik so več in kar povedo oni, je kot pribito, bogme, da je. Cisto obupano so se odpravili oča na polje premišljat o žalostni usodi, ki jih je danes udarila tako neizrečeno neusmiljeno. Toda mati županja so si med tem kar na lepem premislili in si dejali, da to vendar ne bo tak hud greh, če odrežejo malce hlače svojemu vrlemu možu, saj ljubi Bog gotovo ne gleda na vsako malenkost. Poleg tega pa lahko zmolijo v cerkvi očenašek več in zadeva bo poravnana. Kakor so mislili, tako so tudi storili, človek ne bi zmolil niti očenaša, ko je bilo delo opravljeno. Tudi hčerko Kunigundo je zagrabila ista misel in ni preteklo niti dva hipa, ko je odletelo od hlač zopet toliko in toliko. Seveda se ni Kunigundi niti malo sanjalo, da so opravili ta posel že mati. , In dekla Barbara? O, tudi to je spreletela želja, da bi ustregla svojemu gospodarju. Pa se je zgodilo: bože moj, da je vzela tudi ta vrla deklina v roke škarje in — škrc, in zopet >e odletelo zn dobra dva pednln hhčnie po tleh. O, ko bi imela vsaj malo soli v glavi, bi morala videti, da so hlače ib zdavnaj prekratke. še toplo ji je postalo pri duši in kar nekaj ji je odleglo, ko je bil ta težak pošel pri kraju. Ko so se naveličali oča župan med njivami jadikovati sami s seboj, §o se vrnili domov kajti tudi zvon s farne cerkve je vabil vernike k maši. O, to so se začudili oča štefuc, ko so stopili v izbo in zagledali na mizi odrezane hlače. Seveda ni bilo prerekanja pri kraju; vse-mog. so si povedali; za spremembo so letale po sobi še razne stvari, ne toliko iz prijaznosti, kakor, no, saj ni težko uganiti zakaj in čemu? Včasih so zadele tudi tja, kamor so bile namenjene, da je temu ali onemu kar na lepem zrasel rožiček na glavi, ali pa je zacurljala kri z nosa. Toda pomagati se ni dalo več, škarje so opravile svoje, in če prav premislimo, ni bil temu nihče kriv. In to so uvideli tudi oča Štefuc. Ko so pa kar tako iz radovednosti oblekli to res kar preveč oškrcano zadevo, so vsi domači kar zastrmeli v očo župana in se čudom čudili in rekli, da se podajo prekratke hlače štefucu kar preveč, pa čeprav so silile po bedresih kocine lepo na dan. Seveda so se oča župan pošteno začudili, ker so po pravici menili, da ga bodo babure zmeriale najmanj z maškaro, če ne še s čem hujšim. Ko pa SO videli, da gre zares, so dejali, da je najbrže sam ljubi Bog hotel tako. In da hi se o tem še bolje preoričali. so jo mahnili kar v cerkev s kratkimi hlačami, kajti Poroka z levo rokavico Veliko miadih N.zozc-mcev poskuša svojo življenjsko srečo v nizozemskih kolonijah, kjer so nameščeni po raznih p.an-tažah kot preddelavci, inženjerji in podobno. Mnogi med njim: se lotijo težkega dela zgolj radi tega. ua si pridobijo sredstev, da si ustvarijo svoje lastno družinsko ognj šče. Ko se jim zdi, da so »dovolj truuni«, pišejo v domov.no v Evropo svojim znancem nat um no v. c p, r no življenjsko družico. Iz domovine jim nošjejo foogratijo dekleta, e kle všeč, pošlje znancem v domovino rabljeno rokavico, ki jo po poročnem obredu izročijo ženi, ki svpjega pravega moža sploh še ni videla. Šele čez nekaj tednov se mlada žena odpravi v Nizozemsko Indijo, kjer se prvič sreča s svojim možem. Mesar in pek Neki mesar in pek sta se neprestano zbadala ter naravnost iskala prilike da bi s: znova in znova mogla skočiti v lase. Nekoč je prišel mesar v pekarno, ko v njej ni bilo peka. Ko je hotel oditi iz pekarne, je srečal na pragu peka. Pek mu je vzklik nil: — Oho, glej ga, glej; kaj pa si kupil pri meni? — Hlebec kruha, — mu mirno odvrne mesar. — In kje ga imaš vendar? V žepu telovnika«, — vzklikne mesar in odide. Stvar je peka zbodla in še isti hip je bil sklenil, da se maščje nad mesarjem. Cim se mu je ponudila prilika, je stopil v mesnico, ko ni bilo v njej mesarja. Ko je odhajal pa je srečal na pragu mesarja. — No, no, kaj pa si kupil pri meni? — ga vpraša mesar. — Celo volovsko glavo! — vzklikne pek. — Kje pa jo imaš? — je bil mesar radoveden. — Pod klobukom! — vzklikne pek in odide. in skoraj kar preveč glasno odobravali novo hlačjo prikazen. Tudi gospod župnik so poškilili večkrat pri pridigi na kratkohlačnika, in rekel bi, da ne ravno prijazno. Toda zgodba o kratkih hlačah še ni pri kraju, res da ne. Kar poslušajte! Ko je bila maša pri kraju, so vsi dedci kakor obsedeni tekli domov in vlekli za seboj svoje babure, da so jim krila frfotala kakor perutnice preplašenim gosem. Sicer so kolovratili dedci kaj radi po Butalah, kjer so se divili drug drugemu in svoji pameti. A danes? Moj Bog! Doma pa so morale vzeti vse ženske v roke škarje in tista zapoved o nedelji jim ni segla niti malo do srca. Škrc, škrc in pritajeno šepetanje se je slišalo skoraj iz vseh bajt; človek, ki bi korakal skozi vas in ki ne bi vedel, čemu vse to, si gotovo ne bi mogel misliti kaj dobrega. Tu in tam se je prismodilo še kosilo. Pa kaj zato! In kmalu so se zopet zgrnili vsi dedci po Butalah in lahko se reče, da ni bilo med njimi niti enega, ki bi nosil še dolge hlače. O mati županja, o Kunigunda in Barbara, kaj ste vendar napravile iz sicer vrlih in pametnih možakarjev. Popoldan se je pa trlo ljudi pri krčmarju Boltežariu. Seveda ni bilo modrovarja ne konca ne kraja. Poleg tega pa so vsi Butalčani moškega spola stegovali svoje krake, kar se ie dalo, da bi ja vsi videli, da ni med njimi niti enega, ki bi nosil še dolge hlače O, pa ie bil še eden. in to mežnar Kakor ose so planili vsi nadeni in ga spodili domov kaiti garjeve ovce ne trpijo med seboj, so de>ali. še.-danV« nosilo butalski možakarfi kra**'-'! Grški jedilni listi V stari Grčiji krčmarji in restavraterji, če jih lahko sploh tako imenujemo, niso imeli v svojih gostiščih jedilnih listov. — Vendar pa so na kaj originalen način obveščali javnost o dobrotah svoje kuhinje. Vsak gostilničar je imel poleg drugega postrežnega osebja tudi krepkega fanta z močnim glasom. Ta je vsak dan uro pred kosilom ali večerjo pretekel vse mestne oziroma krajevne ulice ter vpil imena jedil, ki jih pripravljajo v gostiški kuhinji. Vzpodbudna navada za Po starem srdom pokojnih vzpodbuden :n popolnoma vse svoje se strahu pred ajci na zelo vsako leto stopijo v novo če hi* veriamte. r^lte gledat — Takole zrl** posVšajte, povedal --0 ... • v ’co, o kateri go- Strme so bulrli vaščani v svojega župana t mi povejte potem, če minam prav. Švoii žc vse mcsioi Ma^feor Sinoči so »silvestrovali" pravoslavni meščani Mariborski meščani pravoslavne veroizpovedi praznujejo danes novo leto. Sinoči je bilo v prostorih kavarne »Jadran« tradicionalno pričakovanje novega leta ter jc bil lokal pri tej priliki do zadnjega kotička nabito poln. Navzoč je bil tudi skoro polnoštevilen mariborski oficirski zbor z mestnim poveljnikom gen. M. Pa-racem, pravoslavni verniki s proto Ivo- ševičem na čelu ter nmogi odličniki iz javnega in narodnega življenja našega mesta. Po starem običaju so tudi letos imeli kratek spored z varietejskim delom ter nastopom pevskega kvinteta, najbolj je pa prišla na račun godba, ki je neumorno svirala razna kola, dočim se je nepretrgana kača plesalcev zvijala okoli miz iz starega v novo leto. Opolnoči je dvanajst udarcev na gong naznanilo, da je tudi za pravoslavce poteklo kaj malo razveseljivo leto 1940. V prijetnem razpoloženju so kaj kmalu potekle tesno odmerjene ure zabave v novem letu, v katero so tudi naši pravoslavni someščani stopili s pogumnimi koraki ter z zaupanjem v bodočnost. Uspešno delovanje RK v D. M. v Brezju i Smučarski zlet Sokolov v Guitanju V dvorani gostilne Zupan v Dolgošah je imel svoj drugi letni občni zbor Rdeči križ iz Device Marije v Brezju. Kljub kratkotrajni dobi delovanja lahko mlado društvo s ponosom gleda nazaj na svoje delovanje. Občni zbor je vodil predsednik Avguštin Skerbič, ki se je uvodoma spomnil Nj. Vel. kralja Petra II. in vsega kraljevskega doma, zlasti pa Nj. kralj. Vis. kneginje Olge, predsednike Glavnega odbora RK. Nato so poročali tajnik, blagajnik Uršič Justin, orodjar Krumpl Franc. Društvo ima sedaj 64 rednih, 99 podpornih članov in 40 podmladkarjev. Blagajna izkazuje 28.692 din dohodkov in 24.840.25 din izdatkov. Društveni inventar je vreden 31.432 din. Poveljnik reševalnega oddelka je poročal o samarijanskem delu. Samarijanov je 30, v preteklem letu so izvršili 53 prevozov, 218 osebam pa. je bila nudena prva pomoč. Društvo je imelo več nastopov, delegacija v krojih se je udeležila tudi odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinite-lju v Ljubljani, Uspešno delovanje so v veliki meri poleg požrtvovalnega članstva omogočili tudi občani m meščani iz Maribora z prostovoljnimi prispevki; obdarovanih je bilo tudi 88 otrok. V Imenu pobreške občine je čestital društvu k lepemu napredku pobreški župan Karel Stržina. V imenu nadzornega odbora je poročal Fojhtl Avgust, nakar je celi odbor dobil razrešnico s pohvalo. Pri volitvah je bil po večini izvoljen dosedanji odi' r z Avguštinom Skerbičem kot predsednikom na čelu. Novo izvoljeni predsednik je pred zaključkom zborovanja poudaril, da bo nova društvena uprava resno vzela v pretres vprašanje zgraditve lastnega društvenega doma. Drzna tatvina dragocenosti Drzno tatvino zlatnine je izvršil neznani zlikovec 12. januarja popoldne ali zvečer v stanovanju gostilničarja Martina Polaka na Aleksandrovi cesti 79. Iz zaklenjene spalnice je odnesel iz predala nočne omarice 16 karatno dvokrovno moško zlato uro znamke „Colterlbert“, vredno 2000 din, moško zlato verižico v vrednosti 750 din ter alarmno pištolo na škodo gostilničarja, njegovi ženi Faniki je ukradel iz nočne omarice 1500 din vredno žensko uro z zlato zapestnico, eno zlato zapestnico v vrednosti 850 din, iz torbico v nezaklenjeni omari je odnesel nekaj čez 100 din v gotovini, Terezijo Kukoveevo je oškodoval za 20 din v gotovini ter za srebrn obesek. .S ponarejenim ključem jc odprl tudi vrata v spalno sobo podnajemnika Stanka Matjašiča, tekstilnega delavca, ki mu pa ni ničesar odnesel. Matjašič jc že zvečer opazil, da so vrata odprla, vendar ni .mogel odkriti tatvine, ker mu ni nič manjkalo. Tatvino je šele drugi dan opoldne kot prva odkrila Terezija Kukovčeva. Gibanje mariborske obrti v lanskem letu Smučarji mariborske sokolske župe so se letos odločili, da priredijo svoj veliki zbor v Guštanju in na obronkih Uršlje gore. Zlet je spojen s tekmami in je organizacija poverjena koroškemu sokolskemu okrožju. Člani in moški naraščaj tekmujejo v veleslalomu na progi 3200 m in z višinsko razliko 500 m ter s 24 vratci, članice in ženski naraščaj na progi 2000 m s 150 m višinske razlike ter z 12 vratci. Novinke samo v smuku. Popoldne tekmujejo člani in moški naraščaj v patroJ-nem teku s streljanjem. Po tekmah je prijateljski sestanek v Sokolskem domu v Guštanju, kjer bo tudi kosilo. Kdor je bil pred 2 letoma na velikem zletu sokolskih smučarjev v Guštanju in v Kotljah, bo gotovo zopet pohitel ua krasne smuške terene pod Urško, da prisostvuje tekmam sokolskih tekmovalcev. Sokolski smučarji na plan! m Napredoval Je, za rednega profesorja bogoslovja v Mariboru dosedanji izredni profesor dr. Vinko Močnik. m Glasbena Matica. Danes bo vaja mešanega zbora in glasbeno predavanje dirigenta Milana Pertota, vaja ženskega zbora v sredo odpade. Vsi in točno! KUPUJTE V TISKOVNI DRUŽBI Z O. Z. Maribor, Cankarjeva 1 Telefon 25-45 Mesto Maribor predstavlja center Slovenije v pogledu industrije ter raznih obrti, v našem mestu imamo že več let sem okoli 2000 obratov, ki so deloma industrijski, deloma trgovski ali čisto obrtniški. Čeprav od meseca do meseca, ko objavljamo sproti gibanje izdanih in črtanih obrtnih pravic, izgleda, da se je število obratov sedaj zvišalo, drugič zopet znižalo, je stanje obrti v Mariboru vendarle stacionarno, kar znači, da je število obratov doseglo najvišjo zdravo mejo. Izpremembe obrti, ki jih navajamo v mesečnih poročilih, so po večini osebnega značaja. Število obratov ostane staro, ker poslujejo stare obratovalnice dalje pod vodstvom novih ljudi. Tekom lanskega leta je bilo v Mariboru odjavljenih, odnosno ukinjenih 151 obrtnih pravic, na novo pa je bilo izdanih 154, tako da je ostalo v glavnem pri starem. Med spremembami je bilo 79 premestitev obratnih prostorov iz ene ulice-v drugo, 42 začasnih ustavitev (za dobo enega, odnosno poldrugega leta), za pol leta je bilo podaljšanih 8 obratov, na novo je začelo poslovati 6 začasno ustavljenih obratov, v 11 pa nadaljujejo poslovanje po smrti svojih mož njihove vdove. Novih poslovodij je bilo prijavljenih 9, pomožnih lokalov 8, črtanih pa je bilo 5. Pomožne lokale imajo v prvi vrsti mesarski obrtniki, ki imajo po več prodajaln, odnosno podružnic. Raznih izpre-memb (sprememba imerta po poroki itd.) je bilo prijavljenih 8, v. trgovinski in ro* kodelski stroki je bilo 358, v koncesioni-ranih obrtih, kakor so gostilne, avtoizvo-ščki in taksiji, trgovske agenture itd., je bilo 83, v industrijskih obrtih pa 10 iz-prememb. Tako v gospodarskem kakor tudi v narodnem pomenu igra mariborska obrt veliko vlogo. Gospodarski položaj v obrti je kajpada odvisen od današnjega splošnega gospodarskega stanja, marsikaj pa bi se dalo ukreniti v narodnem pogledu. m Opozarjamo vse prizadete davčne zavezance, da poteče 15. januarja skrajni rok za vlaganje prijav za odmero dopolnilne prenosne takse, za prijavo in plačilo takse za vse odprte in tekoče račune, za letno takso za biljarde, za letno reklamno takso ter za letno shraniščno takso za shranišča alkoholnih pijač, m Šahovski klub „Vidmar“. Drevi ob rr. m saiiuvsiu KiuD -viuuuir . urevt uu Tu je položaj najbolj zadovoljiv v roko- | 20. važen članski sestanek zaradi klubsko- delskih strokah, kjer so obratovalnice po večini v slovenskih rokah ter je tudi naraščaj pretežno slovenski. Važno nalogo vrši med obrtniškim naraščajem Vajeniški dom, ki skrbi za vsestransko vzgojo obrtniške mladine. ŠE ENE »STR ADI V ARI JEVKE« nam je prinesel pokazat g. Srečko Ploj, tkalec s Pobrežja. Pred 8 teti jih je kupil v neki starinarni za 380.— din, sedaj pa, ko se toliko piše o najdbah teh dragocenih gosli, je pogledal še svoje. V no-1 neke ga tekmovanja Slov. šahovske zveze. Obenem brzoturnir za prvenstvo januarja. m Opozarjamo na današnje gostovanju g. Vekoslava Janka, prvega baritonista ljubljanske opere ,ki gostuje- drevi skupno z gdč. Majdlčevo v Verdijevi priljubljeni ope. ri „Ples v maskah". M Klub lekarnarjev je izdal tudi letos lepo opremljen koledarček z redom lekarniške službe ter s spiski mariborskih zdravnikov, živinozdravnikov, dentistov, tehnikov in babic. Ob zaključku še je razen poučen drobiž. m Solze si je brisala z žepnim robc em natakarica Marica Goljatova na poti od —stilne na Meljski cesti, kjer se je rius Gremonensis faciebat Anno 1730«, ob strani pa signirni znak. Kakor smo že včeraj javili, so take gosli narejene v neki saksonski tovarni glasbil. Pozna se jih po zadnjih dveh številkah v letnici, ki sta pripisani s svinčnikom ali črnilom. Prav tak pripis s črnilom imajo tudi gosli g. Srečka Ploja. Čeprav niso prave Stra-divarijeve, imajo vendarle lep glas in g. Ploj pravi, da jih ne zamenja za nobene druge. Naročnikom, tnserentom ter prijateljem lista, ki so pravoslavne vere, želita srečno in uspešno novo leto uredništvo in uprava .,Večernika“! m Odhod VI. Skrbinška iz Maribora. Gledališki igralec in režiser Vlado. Skrbinšek bo s 1. februarjem zapustil Maribor ter odšel v Skoplje ,kjer bo deloval na tamošl-njem gledališkem odru. Odhajajoči igralec jc dokazal pri nas i kot režiser i kot interpret raznih vlog odlične sposobnosti ter ga bodo prijatelji mariborskega gledališča močno pogrešali. imela zavita v robcu. m Mlad psiček pepelnate barve, kodrast, se je zatekel. Informacije se dobe pri mestni blaga jr: ali v Radvanjski 46. * Mesto cvetja na grob Emana Ilicha je daroval g. Janko Samec ,predsednik okrožnega sodišča v pok. din 100‘— za Sokolski planinski dom na Pohorju. * Namesto cvetja na grob blagopokojnega upravitelja Knaflič daruje g. Krista Brencc din 50'— za šolsko družbo sv. Cirila v Ljubljani. * Jutri koncertira v Narodnem domu ga. prof. Osterc-Valj‘alo z mladinskim programom. Preostalo je samo še nekaj sedežev ,ki se dobe v knjigami Koren na Gosposki ulici. * ZASTONJ dobite eno številko ženskega časopisa „2ena in dom“ na ogled. Sporočite naslov na „Žena in dom", Ljubljana 108/V. * PSIHOGBAFOLOG Karmah sprejema obiske v hotelu „Zamorc“. ra Nočno lekarniško službo bosta vršili od 11. do vključno 17. januarja lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12. tel. 28-12, in lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova c. 33, tel 22-13. Narodno gladalliia Torek, 14. jan., ob 20.: „PIes v maskah1'. Red B. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve in Vekoslava Janka, člana ljubljanske opere. Sreda, 15. jan.: zaprto. Četrtek,. 16. jan., idi> 20.: Red C. „Lepa Vida*. Kino • Esplanade kino. Danes zadnjič rusko-sovjetski film „Na]dmček“. V sredo Melodije iz sanj", prekrasni glasbeni film z Giglijem. • Grajski kino. Danes velika razkoSna drama „2ena brez preteklosti". Borba dveh žen za ljubezen enega moža. Sibylla Schmitz, Albreht Schonnals, Maria v. Tas-nady. • Union kino. Do vključno četrtka „2ene v okovih ’. Velika socialna drama iz življenja žena v ameriških ječah. Smužaraka poroilla (Putnik“, Maribor, 14. jan.) Pohorski dom — Mariborska koča: —12 C, jasno, 20 cm pršiča na podlagi 35 cm. Poštarski dom: —12 C, jasno, 15 cm pršiča.na podlagi 25 cm. Sokolski dom: —13 G, jasno, 30 cm pršiča na podlagi 45 cm. Ruška koča: —12 G, jasno, 15 cm pršiča na podlagi 30 cm. Sv. Lovrenc na Pohorju: — 14 C, jasno, 45 cm pršiča. Senjorjev dom: —15 C, jasno, 15 cm pršiča na podlagi 45 cm. Ribnica na Pohorju: —13 C, jasno* 30 cm pršiča. Peca: —16 C, jasno, 60 cm pršiča. Rogaška Slatina: —20 C, jasno, IS cm pršiča. Grič (Osel): —18 C, jasno, 8 cm pršiča na podlagi 30 cm. Smuka povsod odlična! Državna razr. loterija 4. razred 41. kola. — žrebanje dne 13. t. m. Din 505.000.—: 65265 Din 200.000.—: 50384 Din 100.000.—: 38475 Din 60.000.—:24059 Din 50.000.—: 64829 Din 40.000.—: 45243 Din 12.000.—: 32360 43768 51634 67499 70704 Din 8000.—: 13646 17958 20614 36331 37750 54722 55175 67336 71709 99207 Din 5000.—: 1692 1768 1910 22611 26413 32037 32310 42200 44744 46675 48113 48683 51530 56133 65450 74369 84587 86833 99436 Din 2000.—: 2445 2494 4601 7985 10623 12884 19144 23207 27606 28936 38585 44159 46783 51086 52162 54048 59141 60989 61467 67679 69288 78646 82206 84113 86615 94884 96345 98891 (Brez jamstva.) Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor. Gosposka ulica 25 (tel. 26-97) Še enkrat o ubežnikih iz Šmartna V našem listu smo objavili 25. novembra nevsakdanjo zgodbo treh otrok, ki so pobegnili od doma v Šmartnem pri Slovenjgradcu ter peš priromali skozi Maribor, kjer so marsikoga nalagali glede svojih podatkov, doma in cilja, kamor so namenjeni. Kmalu nato je orožništvo v Poljčanah prijelo dva od njih, dočim o tretjem, deklici, od takrat nismo ničesar več slišali. Na naš članek smo prejeli iz Šmartna daljši sestavek/ tako da smo lahko objavili tudi pravo ime dveh ubežnikov iz Legna pri Šmartnu, objavili smo pa tudi marsikaj, kar Imajo zabeleženo o otrocih na merodajnih mestih. V zvezi s tem smo prejeli dva dopisa, prvega od očeta moli o#tosi v „Ueietkiku"! dveh ubežnikov, M. Schmiedhoferja, drugega od njegovega sina Draga. Oba prosita za sledeče ugotovitve: »Ni res, da bi bili v šoli šele sedaj (drugi dan po pobegu?, op. ur.) zaznali, da mojih otrok že dalj časa ni bito v šolo, res pa je, da je bilo učiteljstvo že drugi dan po pobegu obveščeno! Tudi ni res, da bi bili samo moji otroci pokvarjeni, res pa je, da so o podivjanosti tukajšnjih otrok svojčas že poročali časopisi. Tudi ne more biti res, da bi na občini 14 povezanih aktov hranili o pritožbah, res pa je, da je obč. tajnik g. Krpač poklican od sodnije kot priča dne 26. 10. 1940 izjavil, da on ne more drugega trditi kot da jih prav pogosto vidi okrog hoditi. Tudi ni res, da bi se Drago stalno potepal in bi se zanj ne vedelo.« Na zahtevo objavljamo gornje vrstice kot dodatek k našim svoječasnim poročilom, ki smo jih sicer prejeli iz dovolj zanesljivega vira. STANOVANJI ODDA SOBA IN KUHINJA se odda dvema mirnima ose bama. Pobreška cesta 21, blizu cerkve- 21887-! Kokopisi t« lev 11 409. Kokoplsi t« lev 11 409. MALI OGLASI do 20 besed st«nelo z davkom vrod IS.— dlo. Vuka Mdilinl« beseda I.- din. Kdor Uče »Inibo. DlaSa a Uk oglas namosto 1«.— din M mo IS.— dlo. Mal) o«la*l ra ženitve, donite wie»t. trto. ko Iii obrtno relllaao oa etanelo namesto II— dlu 20.— din. V«ak» nadallnia beseda ’ teb onhsib j aio. Za oUmtne odfovore Plod« naslovov v mallb oelaslb zbala oowbna srtstolblnr* X— dlo. kateri zuesek lo treba nrllolltt v znamkah. Male OKl«M U treba nUCatl Uko' pri naročila. Pri otomMlh naročilih se lahko plača v znamkah. Za vse tnale odase. če so debel« tiskani, veli* dvolna tarifa. SLUŽBO DOBI lo 20 besed 15 din vsaka tiadaiima beseda I din URADNICO za knjigovodstvo in blagajničarko sprejmem takoj. Puncer Vinko, Glavni trg 10. 21888-2 SLUŽBO IŠČE do 20 besed 12 din. vsalcn nadallnia beseda 1 din NATAKARICA z znanjem nemščine in trgovsko izobrazbo išče mesto takoj. Naslov v oglasnem odd. »Vcčerntka«. 21883-3 Upokojenec z dvočlansko dru žino bi sprejel službo MAJERJA ali bi prevzel maio posestvo v najem. Naslov v ogl. odd. »VeČerrrika«. 21893-3 VAIENCI-(KE) 1o 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din VAJENEC v knjigarno in papirnico sprejme Naslov v ogl. odd. »Večernika«- 21891-4 se FANT se želi izučiti za fotografa. Medved Jakob, Podr. Slatina 21892-4 do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din STANOVANJE oddam. Istotam se proda hroma tičn a harmonika. Vojašniška ul. 5. 21876-5 STANOVANJE IŠČE So 20 besed 15 din. vsaka nadallnia beseda I din 200,- DIN dam dotičnemu, ki mi preskrbi ali najde primerno stanovanje za tri odrasle osebe. Ponudbe: Gostilna Felič, Tezno. 21755-6 Iščem lepo DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«. 2175-6 PREHRANA io 20 besed 15 din. vsaka nadal|n!a beseda 1 din GOSPODA sprejmem na vso oskrbo s 15. januarjem Ulica kneza Koclja 18, pritličje 3. '21886-7 SOBO ODDA lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Sprejme se GOSPOD na stanovanje. Koroška c. 62, levo. 21885-8 Grafolog r. t.1 Kmtmmh, sprejema obiske v Mariboru, Hotel Zamorc sko* celi dan. Citajte„Večernik‘ OPREMLJENA SOBICA se za 120 din odda. Vrban-ska 2. 21884-8 SOSTANOVALCA iščem k enosobnemu stanovanju. Istotam prodam stružnico za les s pripadajočim orodjem. Sodna 32-11, vrata 9 21882-8 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda 15- Jan. ali 1. februarja. Splavarski prehod 8. 21880-8 Oddam OPREMLJENO SOBO s kopalnico s 1. februarjem boljši gospodični aH starejšemu gospodu. Meljska 3-III, 5. 21878-8 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda. Koroščeva 5-1, vrata 8. 21877-8 LOKAL dn 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Iščem 2 SKLADIŠČI za špecerijsko blago v bližini Glavnega trga. Puncer Vinko, špecerija, Glavni trg 10. 21889-10 DENAR do 20 besed 20 din. vsaka nadallnii beseda 2 din MIZARJI! Razno mizarsko orodje za enega mizarja ugodno naprodaj. Vprašati: Maribor, Fo* chova ul. 23, pri Regoršek 21879-13 POHIŠTVO OPREMA do 20 based 15 din. vsaka nadallnia beseda 1 din Prodam NOVO POSTELJO in nočno omarico, moderne oblike, belo barvano. Mizarstvo Belak, Frankopanova 23 21881-17 ŽIVALI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljuj beseda 1 din Zgubil se ie mlad LOVSKI PES »Reks«, z dolgim repom. Odda naj se »roti nagradi v Dai matinski 18. 21894-24 pri nafilh Inseren-kupujte **** Ofll asuife Od SHorave do Save od 3)onave do 3)tave di o ti kašlja vzemi 3(arame fe Zavojček din 5** v apotekah Sirile „Veternik" J Film Po lepoti tekmujejo z Američankami francoske filmske igralke Se danes se često dogaja, da med kulturnimi in resnimi ljudmi razpravljajo o vprašanju, ali je film sploh umetnost. Ljubitelji gledališča pravijo, da film ni umetnost, nasprotno pa zatrjujejo drugi, ki jim je film prav tako ljub kakor gledališče. Slednji zatrjujejo, da med igranjem na filmskem platnu in na gledališkem odru prav za prav ni nobene razlike. Ne oziraje se na to, kdo ima v tem sporu prav, je vsakemu jasno, da se tako s filmskimi igralci kakor z gledališkimi postopa tako kakor z drugimi predstavniki umetnosti. Vendar pa je res, da pri filmu mnogo bolj gledajo na zunanjost igralca in še bolj igralke, kakdr pa pri gledališču, dasi tudi tam igra telesna privlačnost veliko vlogo. Zanimivo je opazovati borbo za telesno lepoto pri raznih filmskih podjetjih. Že pri prvih korakih v Hollywoodu je žena podvržena najrazličnejšim ocenjevalnim komisijam, ki jo merijo in ogledujejo od vseh strani. Posebni strokovnjaki ji merijo noge v razmerju z njeno višino, opazujejo njen celoten zunanji videz, njene kretnje, hojo, govor itd. če jim nekaj ni po volji, skušajo to odpraviti z raznimi operacijami. Vsaka igralka mora skozi to šolo, ker drugače k filmu sploh ne pride. Ko je bodoča filmska zvezdnica bila od teh strokovnjakov povoljno ocenjena, je šele pri-puščena studiu, kjer opravijo z njo poskusno snemanje. Filmska igralka uspe, če polni s svojimi filmi blagajne filmskega podjetnika, pa naj bo potem film umetniški ali ne. Znano je, da daje Amerika največ lepotic filmu. V zadnjem času pa ogrožajo zmago na tem polju vedno bolj Francozinje, ki so poleg lepe zunanjosti tudi izvrstne igralke in umetnice. Francoski film predvsem pazi na to, da ima film tudi nekaj umetniške vrednosti, kar mu daje v tem pogledu prednost pred drugimi. Podčrtati pa je treba smisel ameriških lepotic za reklamo. Filmske zvezdnice so preplavile vse časopisje in revije s svojimi slikami, pod katerimi bo z debelimi črkami napisi, da je ta in ta filmska diva najlepša in da nima vrstnice. Zanimivo pa je, da to vsaka zatrjuje ... Sonja Henie zbira svoja ljubezenska pisma Svetovna prvakinja v drsanju in filmska zvezdnica Sonja Henie, ki je postala z nastopi v športskih ameriških filmih še bolj slavna, dobiva vsak dan cele šope ljubezenskih pisem iz vseh krajev zemeljske oble. Na vsa ta pisma sploh ne more odgovoriti. Neki Kanadčan ji pošilja vsak dan po eno ekspresno in priporočeno pismo in prosi simpatično kraljico ledu, da postane njegova iena. Neki Argentinec pošilja Sonji tedensko pismo na 16. straneh, pisano z nečitljivo in grdo pi- PAULA WESSELV (Ufo) Ali bo Shtrley Temple ostala pri filmu? Ko so nedavno vsi svetovni listi objavili vest, da bo slavna Shirley Temple zapustila film, so ta korak mnogi res od srca obžalovali. V petih letih je mala ljubljenka s filmskega platna snemala H) filmov in postala najpopularnejša zvezdnica. Njeno ime je bilo na vsem svetu morda bolj poznano, kakor pa imena važnih političnih osebnosti. Po velikem lanskoletnem uspehu male Shirley v filmu »Dady« je nedavno spet doživela triumpf v »Siriji ptici*. Sedaj sc filmsko občinstvo sprašuje, ali bodo to poslednji uspehi slavne zvezdnice, ali pa bo ostala pri filmu. Njeni starši so se odločili, da dado svojo popularno hčerkico študirat in da se bo lahko kasneje spet vrnila k filmu. S tem je zadovoljna tudi mala Shirley, ki je izjavila novinarjem, da ne bo dolgo, ko se bo pojavila na filmskem platnu kot odraslo dekle. f Wi*mie Markuš jc nova zvezda nemškega filma. Doslej je bila gledališka igralka, nedavno pa je nastopila v filmu „V senci planin". savo. Zvezdnica teh pisem sploh ne more razbrati, ker so zanjo pravi rebusi. Nekoč Je izjavila Sonja Henie v šali predstavnikom ameriškega tiska: »Reči vam moram, da zelo skrbno hranim vsa ljubezenska pisma, katera dobivam iz vseh delov sveta. Kadar bom zbrala toliko piBem, da jih bom v vagonskih količinah lahko prodala za star papir, sl bom kupila stanovanjsko opravo in uslišala enega izmed mnogih snubcev ter ga vzela za moža.« Bette Davis igra žene s tragično usodo Betic Davis, katero jo Akademija za filmsko umetnost in znanosl že večkraL nagradila za najboljše filmsko ustvarjanje, igra vedno vloge žene s lragie.no usodo. To opazimo pri filmih ,,Demonske žene", ,,Gospa Judita", „Juarez“, ..Kraljica Elizabeta", .„Na cesaričin ukaz'' in v njenem najnovejšem filmu „Hotela sem otroka". V vseh njenih kreacijah se kakor rdeča nit vleče neizbežna črna usoda žena, katere predstavlja. Njej uspe, da se gledalci z njo smejejo in jočejo, da se " njo vvesele in žaloste. FRANCOSKA FILMSKA PRODUKCIJA Sedanja vojna je hudo prizadela tudi francosko filmsko produkcijo. Toda po daljšem je več novih filmov, ki bodo pokazali, da je francoska filmska umetnost še vedno na višku, dasl se pozna v njej nov duh. Serija novih filmov je namenjena tudi za izvoz in je pričakovati, da jih bomo še letošnjo sezono tudi pri nas videli. «ror* Klubsko prvenstvo SSK Maratona SSK Maraton je kot edini mariborski klub preložil svoj klub6ki dan na včerajšnjo nedeljo, ko je priredil v okolici Sv. Lovrenca na Pohorju tek na 12 km za seniorje ter na 6 km za juniorje, dočim Je bilo smuško prvenstvo na progi Klopni vrh—Sv. Lovrenc na Poh. V teku na 12 km si je priboril seniorsko klubsko prvenstvo 1941 Adolf Dolinšek iz Sv. Lovrenca na Poh. v času 1:0.07, junlorski prvak na 6 km progi pa je postal Edo MuniČ v času 29:33. V smuški tekmi s Klopnega vrha je zasedel prvo mesto ter dobil naslov klubskega prvaka Ivan Kunc iz Maribora v času 8.30, 2. Planinšek Adolf 9.43, 3. Keršbaumer Tine 9.49. Letošnji klubski dan SSK Maratona se ie vršil v okviru smuških tekem ZFO, ki so še jih 'udeležili tekmovalci iz raznih krajev. Shežne prilike so bile odlične, organizacija v zanesljivih rokah. Za zabavni del je poskrbela šentlovrenška gasilska godba. s Ekshibicijski nastop najboljših slovenskih drsalcev na ledu, Jti jo bil določen za jutri zvečer na stadionu SK Železničarja, jo preložen na prihodnjo sredo. s. Klubski prvak smuškega odseka SPD v Trbovljah je postal na zadnji klubski tekmi Kus Božo, ki si je priboril prvo mesto v slalomu in v smuku. Progo z Mrzlice preko Sv. Katarine do sejmišča je prevozil v 13 min. 44 sek. s. Ilirija—KAC 1 : 5 (0 : 2, 1 : 0, 0 : 3). Tudi v revanžni tekmi v Ljubljani so zmagali Celovčani. s. BSK je v Beogradu v prijateljski tekmi premagal Oradjanskega iz Zagreba z 2 j 1 (1 : 0). s. Ljubljanska Ilirija bo kot jugoslovanska državna reprezentanca odpotovala v Bukarešto na mednarodni hokejski turnir Slovaška —Romunija—Jugoslavija—reprez. Bukarešte. Halima jtetesa TISKOVNA DRUŽBA Z O. Z.—----- Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45. —.———....... — — — , , — — ..... izdajo in urejuje AlJOl.l HII5MKAH v Mariboru tiska Mariborska tiskarna d