v torek, četrtek isvoLolo i;naja in velja t Mari-ru brei pošiljanja ea dom u t*e Uto H gl. — k. II pol leta ..♦„-,, It HM HM . - .. ,. I'll |MI-I . /.i tb« let.p Iu gl. i i pol I ••ti 5 ,, M fetrt leta 2 ,, O/ i,mila. Z.t naradno dreetopn vr hi> j ' .1.' u j • ■ I kr., (t M natisne Ikrat ■ kr. H « ti-ka akrat 4 kr. f« •.« ti,ka Jkrat, veće pUmenke se plaću jejo po prostoru. Za t*»k tiirk j« pt.i, čitali in kramljali pri oknu. Jadviga se jo Julijami zdela (lene.-, strašno ošabna. Zdajci spodaj nastane bruni. Vlaz in kuhar sta komaj bolj vpila nego jud. Mendelj jo bil v mestu in je županovi dekli dal motvoz steklenih biserov, da hi smel v kuhinji počili se. Pa zastonj jo vpraševal po ženitvi mladega gospoda. Kasija ni vedela nič o tom. „Pri nas o tem ni nič znano"— rekla je in razlokla zaničljivo svoja klubasna ustna. „Bliskovi zmerom lazijo k nam, mi no mislimo kaj tacega. Vso to so le judovsko čenčo". Mendelj jo eno minuto strmel. Potem je vzel motvoz biserov z mize in bežal po stopnicah, da je njegov dolgi kaltan sapo lovil in so razpenjal, in njegov potlačeni klobuk na glavi plesal. Blato jo od njega škropilo iu vos usopihan je na Bliskovo pridirjal. In že pri vratih na vrt jo kričal svoj vaj! — Včeraj jo v to hišo dal sto goldinarjev— brez zastavo! Goljufan, prevaran, prekanjen je bil od teh . . . od teh . . . vaj ! „Svoj denar hočem imeti! Iz ženitve ne bo ničesa, pravi dekla!" kriči Mendelj Vlazu. „Z gospodom hočem govoriti, pokličite gospoda, gospoda hočem imeti, kar precej zdaj!" Vlaz sune Mojžo Mendlja od praga proč, in Mojžo Mendelj kriči po kuharju, kukar pride, pograbi juda i u tepeta ter lasata se, da je veselje, jud pa kriči tako, kakor le zarad denarja divji judjo kričati morejo. Kriči po gospodu, po svojem denarji, kriči da so ga nalagali, da z ženitvijo ne ho nič, da v tako hišo brez hipoteke onega krajcarja no posodi, da žo eno leto ni nebenega vračila dobil, da bo vse prodati dal, iu . . , < i ustje letu k oknu. Zastonj jih je hotel zardeli Ignacij Blisk zadržati. L nič „kšcfta" narediti proti trmoglavim slovenskim volilcem. Grof Coronini je naznanil, da se zarad rodbinskih razmer ne hode mogel vdeleževati zborovanja. Skoraj osupnilo nas je, ko smo zagledali blizo Dežmana v uiinisteri-jalnega svetovalstva bliičobi lcskcči se obraz najmlajšega našega odpadnika, slavnega dr. Ceneta Ritma. Nezaupnica njegovih volilcev inuno dela sivih las, kajti on si gotovo misli: .Mi smo mi. ki imamo debelo kožo! In kako prijazno čestitajo mu vsi : jcgovi nekdanji nasprotniki, čemur se ni čuditi, kajti slavni ('ene ni več naroden Slovenec, nego ministerijalni svetovalec, zarad toga je treba rešpekt imeti pred njim! Dober tok Vam gosp. Klun in Vašim Značajnim prijateljem. Značajnost je pač lepa stvar na svetu! (Druga seja 16. s ep t.) Prebere in potrdi se zapisnik prejšnjo seje. Deželnega odbora sporočila o štirih novih volitvah so prebero in dotični predlogi potrdijo breg ugovora. Novo voljeni poslanci gg. Lipold , dr. Railag, Kotnik in dr. Zamik polože obljubo v roke prvosednika, ki zadnjim trem iz listka bere slovensko formulo obljube. Na dnevnem rodu je volitev raznovrstnih odsekov. Za verifikatorja ali pregledovalea stenogratičnih zapisnikov sta bila gg. dr. Costa in Dežman voljena. Odseki izvoljeni so tako-le: Finančni odsek: Gg. dr. Bleivveis , dr. Costa, Kroiner, grot Margheri, Dežman, Kozler Peter, Lipold, dr. Razlag, dr. Preveč. Peticijski odsek: Gg. Zagorec, Pintar, dr. Toman, Svetec, Ravnikar, dr. Kaltenegger, dr. Zarnik Gospodarski odsek: Gg. Lipold, Pintar, Kotnik, Koren, Kra-marič, Zavinšek, dr. Toman, grof Barbo, grof Thurn. Ustav ni odsek: Gg. dr. Kaltenegger, dr. Razlag, dr. Bleivveis dr. Costa, Rudež, dr. Toman, Svetec, Ravnikar, dr. Zarnik. Šolski odsek: Gg. Lipold , dr. Bleivveis , Svetec, Grabrijan, dr. Costa, baron Apfaltcrn, dekan Toman. O d s o k za pretres računskoga sporočila: Gg. Kozler Petor, dekan Toman, baron Cojz, Svetec, Tovčar, Zavinšek, baron Rastem. Potem so prebero zahvalno pismo občine Scnožeške deželnemu zboru, ki se jo gorko potezal za to , da so se ustanovile v Senožečah zopet stare e. kr. ohlastnije. Razna sporočila deželnega odbora i/roče so brez ugovora dotičnim odsekom, in potem so soja konča. Prihodnja seja je v petek 17. t. m. V kljub nezaupnici vendar šo vedno v zbornici sedeči dr. Klun ni voljen v noben odsek. Brž ko ne se mu bočo dati kolikor mogočo časa, da še ene krati probere nezaupnico, ktorih ni dobil lo od „nokterih Slovencev" nego od velike večine volilcev. ki so mu dali mandat, iu zdaj izrekli svojo nezaupanje. Doselili /.bor *taj«'r*kl. V 4. seji in, sept. jo poslanec Plankensteiner interpeliral, ali bode kmalu predložena postava za vodno pravico. Vladni komisar jo jo obljubil kmalu predložiti. — Baron Buol vloži predlog, naj se §. 18 obrtnijskega reda aprejmeni, da ne bode dovoljevano toliko krčem., V imenu dož. odbora poroča dr. Flek zastrati postave, po kteri bi cerkvam, faram in šolani ne dajali se več naturni pridelki, temuč plača v denarji. Dr. Flck predlaga naj so voli za preudarek te postave poseben odbor peterih. Vladni komisar je rekel, da se vlada taki postavi ne bodo ustavljala. — Ravno tako se posvetovanje zastran nnjdenšnice izroči odboru peterih, — Pri poročilu o^vinstveni učilnici pri Mariboru, stavi dr. Prolog nasvet, naj Grof vriska, kajti taki prizori ga strašno vesele, ker jih je dostikrat doživel in vpijo: „Tako, zdaj prekorobačiti vraga!" Zupan gleda, posluša, strmi; županja gleda, skozi svoje naočnike madamo Bliskovo, in madama Bliskova se spusti v glasan smeh. „0, to jo izvrstno! Za boga, to je Henrik Nngorski!" klico ona. „On se je za juda preoblekel . . . To jo ena, njegovih šal-. . . Dobro, Henrik!" In smejo so glasno iu prime grbastega apntekarja za roko. Apotekar je pri Bliskovih v plemeniti rodbini, torej gleda madanin Bliskovo nekaj časa, potem pomežikne z očmi in pomaga smijati se. „Hcnrik, kdo V vpraša Župan, ki nove ali se mora ludi smejati, ali ne. „Hcnrik Nagorski iz Sučave, vselej kako drugače preoblečen pride semkaj, bratranec je, norec!" smeje se madama. „Bravo Henrik!" „Vaj! To je gospod, kaj ne smem noter k gospodu, če sem smel noter s svojim denarjem," „Bravo Henrik" rjove zdaj Ignacij Blisk ves plav v obrazu, vzbujen iz prestrašenja, ploska z rokama in zdaj se župan tudi smeje in ves publikum ploska in kliče: „bravo Henrik! Judu, kteri vidi samo smejočo obraze in ploskajoče roke, začno so skoro v glavi mešali, in ko spozna gospoda župana in gospo županjo, mrači so mu nekaj, kakor da bi bil veliko neumnost storil, torej se pol radovoljno, pol pa od Vlaza in kuharja suvan umakne na dvorišče nazaj, ter no ve ali jo pijan ali ne. „Alijo ta Saljivec Henrik tudi vaš dober prijatelj V" vpraša .lulijan Jadvigo. Ona ga pogleda z najpouosnejim pogledom, skrožlja usta, je jako rdečo in ne odgovorja. Potem pravi kratko: „Ali hočete z menoj iti malo ven na teraso, gospod -lulijan?" Terasa jo po leti lepa, v prvi pomladi gola in prevlečena s suhim hmeljem. Ali ob tem krasnem večeru je kakor v ognji pozlačena. Tam stoji Jadviga pred Julijauom, temno lepo lase jej majhno vetrič maje, roko ima prekrižane. Na obličji njenom, v velicih, bliščečih očeh igra izraz, ki je tak, kakor bi zaničevala vse okoli sebe in samo sebe. Globoko vzdihne in rečo naglo: „Ali mislite, da smo bogati, moj gospod?" se ne kupi precej Pfrimerjevo posestvo, nego naj se z kloštrom admontskim stopi v pogojevanje zarad Racerhofa, ktero posestvo bi bolj kazalo kupiti, ker na lepšem in zdravejšem prostoru leži. Ali ta predlog dr. Preloga je v manjšini ostal in se zavrgel, že zavoljo tega, ker ga ni kak nemški poslanec stavil. V odbore so volili izmed Slovencev : posl. Hermana v ustavni odbor; posl. Lončka v odbor za vredjenje stvari gruntnega davka in v ustavni odbor; posl. Preloga v odbor deveterih za vinstveno šolo pri Mariboru. Prihodnja seja jo v saboto. Na dnevnem redu je Schlofferjev nasvet zarad direktnih volitev v državni zbor. Lani je bil ta nasvet v štajerskem zboru kakor znano padel z 25 proti 25 glasovom. I) o p i s i. Iz LJubljane 15. sept. |Izv. dop.] Naši nemškutarji so jeli s svojim tukajšnim nemškim listom nekako plaho postopati, kajti slutijo že, da je njih pred dobrim letom rojeno blatnovaško dete pol ure pred srartijo. Že celo židovske novine iz Dunaja same jim dan za dnevom donašajo prežalostno novico, da stojimo na pragu preobrata — da se Giskra in llorb.it, njih prijatelja, napravljana že na odhod. Izginili so izvirni članki iz „Tagbl." Zdaj živi še samo ob škarjah, ki pridno iz dunajskih listov tiskan manuskript izrezujejo Vso to kaže da so se uleteli, naveličali in da obupujejo. Ne malo sivih las jim dela tudi dež. zbor, ki jim bo menda energično pošepetal na uho, daje dežela, v koji love slepe miši nemškutarski p9evdo-liberalci, slovenska dežela Keesbacher, eden najdelavnejih so boji nove organizacije, ki jo misli napraviti v dež. bolnišnici dež. zbor. Radi bi orožje položili, a sramujejo se, ker so se pred malim časom kazali še tako mogočne. Kar pisarijo zdaj v „Tagblattu," ne delajo nikakor iz namena, da bi pripomogli na noge nemškutarski kliki, ampak to so zadnji zdihljeji, zadnje psovke, s k ter i m i se hočejo nad nami maščevati še na zadnjo uro. Zadnja konferencija dež. poslancev jo naredila med njimi večo zmešnjavo, nogo jo bila v starem zakonu zmešnjava babilonskega turna; zelo jih srbi, ker so jim ostali sklepi skrivni; jeze se, da se jo zgodilo to tako tiho, brez političnih demonstracij. Konšt. društvo je izdalo svoje letno sporočilo. Na prvi pogled žo se spozna, da sta ga spisala Dežman in Keesbacher, kajti vse je le posnetek naj bolj strupenih člankov iz „Tagblatta". Ker jo v konšt. društvu nekaj bolj zmernih udov, ki imnjo priložnost občiti vsak dan s Slovenci, jih vprašamo: ali smo ros tako sirovi, tako divji, kakor nas popisuje vaš odbor v svojem „Jares-berihtu? Kje vendar je tista „rohheit", proti kteri se morate boriti noč iu dan ? Ako nima za nas sedanja vaša konstitucija druzega, nego samo zabavljanje; potem se neki gospodje pač ne morejo čuditi, če jim obračamo hrbet. — Prijatelji dr. Tomana vedo pripovedovati, da misli prec po dokončanem dež. zboru položiti mandat za dež. in drž. zbor; da se pa na Dunaj no bo preselil, ampak ostal advokat v Ljubljani. Mi menimo, da dr. Toman, ki ne pozna no zvijač ne Klunovo značajnosti, hoče le prosto voljo dati trgovinski zbornici, čo ga hoče še dalje imeti za svojega zastopnika, ali ne, — Saj si pa dr. Klun ne bo storil kaj tacega! — Sicer sta pa menda dr, Toman in dr. Costa sklenila prestrojili svoje uradnije tako, da se bo rabil ako ne bo imela zastopana stranka nič zoper to — v njih uradnijah iz-ključljivo slovenski jezik. To je prav! Će se nadalje tudi vresniči, da se preseli v Ljubljano g. dr. Razlag, kteri bo gotovo uradoval samo slovenski, potem so bodo morali učiti slovenščine tudi tisti gospodje, ki imajo paragrafe v rokah. Počasi že ide tudi na Slovenskem. Iz Gorenjskega [Izv. dop.] — (Železnica ljubljansko-beljaška.) Z orjaškimi koraki stopa svet naprej na poti umetnosti in „Jaz — jaz na to šo mislil nisem, gospica Jadviga" pravi Julijan, čudeč bo in zardelega obličja. „No torej, moj oče je zadolžen, mi iščemo bogatega moža za mene, in jud Mendelj jo naš hišni faktor, njegova je celo zemlja, na kteri tu stojimo." Ko so so županovi dornu peljali, dejala jo debela gospa županja svojemu možu: „ Ali hočeš, dati nekaj povem?— To je vendar bcraŠko ljudstvo na Bliskovem. Ta grof, edino tovarištvo, je ordinaren človek in apotekar je smešna podoba, Bronča Bliskova ima rokovice, ki so ponošene in satno osnažene. V njenih velicih zlatih uhanih manjka enega kamenčka. Jaz verujem, da jo bil oni na dvorišči jud." „Res jo tako" — pravi gospod župan.— „Pa bilo hi staro plemstvo, kaj no Julijan?" .lulijan jo jako rdeč. „Ako kažeto tiho namero, mene ožeuiti z Jadvigo Bliskovo" — reče ter se trdneje v plašč zavije, — „nisem jaz nikdar o tem svoje misli izgovoril, ker so mi nikoli ni čast skazala, da bi se me bilo povprašalo. Denes pa si jomljem prostost vam, oče, in vam, ljuba mama, izpovedati, da gospico Jadvigo ljubim, in da bo moja žena." Gospod župan se smejo: „Ohol Boš še premislil". In gospa županja jezna postaja. „Jaz som svoj trdon sklep storil, oče". ,,Iu če ti midva toga no bova nikdar dovolila?" kliče županja sinu glasneje od voznega ropota. „Potom, mama, bom jaz to, kar sem si namenil, šest mesecev počnejo zvršil, dokler no nastopim svojo advokaturo, in vas morem potem skupaj z Jadvigo za vaš blagoslov prositi." „IIi-i" vpije kočijaš, konji hitro nategnejo, voz preskoči kamen ter izbije gospej županji odgovor z jezika. Hotela je klicati: „Nikdarl" Tako pa jo kočija/ šo enkrat konjem zaklical po svoje. ___ (Dalje prib.) omike. Povsod se trudijo ljudje, da povzdignejo blagostanje dežel in narodov, da polajšajo kupčijo in obrtnijo, če najdejo nove. krajše pota, po kterih razpošiljajo svoje pridelke in dobivajo tujili. Glavni faktor za napredek so železnico, ki vežejo narode med seboj, ki približujejo daljna mesta. Kranjska je imela do sedaj žo železnico, nli peljala je le skozi uajbnlj puste iu revne kraje celo dežele, bogate in lepe doline na severu so bile še zaprte. Ali se že irudijo tisočeri, da napravijo v malo mesecih novo pot skoz najlepše kraje domovine naše. Kmalu bo pridrdral hlapon iz Koroške v belo Ljubljano , ki bo še lo tedaj pravo središče kronovine kranjske in prihodnje Slovenije. Znana je potreba in korist novo ceste iz Ljubljane v Beljak, posebno za one, ki prebivajo po krajih, skoz ktero se bo vila. Pridni, delavni Gorenjci bodo mogli spečati izdelke svojih rok na vse kraje. Kužinarji, ktere je tlačila tuja konkurencija z nizko ceno, se bodo vzdignili, ne bo so jim treba bati da jim bo blago predrago, ker bodo mogli privaževati potrebnega hitro in za raal denar, pošiljati svoje blago v mulih urah in mnogo cono jo, kamor bo bolje kazalo. — Naj več vode nahajamo na Gorenjskem, le premoga manjka za kurjavo; rabijo tedaj drva in oglje, ker je še muogo lepih in velikih gozdov po hribih in planinah. Na dolgo in za veće fabrike bi vendar kmalu zmanjkalo kurjave, ali pa bi lesu tako poskočila cena, da bi so podražili pridelki. Dovaževati premoga od bogatih jam na štajerski meji ni bilo mogočo, ker bi vožnja od Ljubljano naprej stala preveč. Sedaj bo drugače, kurjava bo prišla hitro iz daljave ali vendar ne bo tako draga, ko drva. — Potoki, veči in manji, ki se vijo po dolinah imajo pa vsi zarad hribato lege dosti strmca, da jih bodo mogli rabiti za fabrike, kterim ni treba ognja, ampak le moči, da jih žene. — Pomagala bo železnica posebno obrt-nijskini izdelkom iz Loke, Kranja, Teržiča i. t. d. Platno, sita, usnje in drugi obrtnijski pridelki teh krajev so že dobro znani, gotovo so bodo prijeli ljudje z večim veseljem ohrtnije, ako bodo videli, da jim donose dobička. — Kupčija s žitom našla bo tudi novo krajšo pot na Nemško. Banat in Hrvaška pošiljala bosta bvojo bogatijo hitreje in ceneje v razno severne, dežele, ki ne pridelujejo dosti za domačo potrebe. — Se iz druzega ozira smemo si čestitati, da se je skoro jela delati ta cesta. Naravno lepote savske doline so res tolike, da jih malo dežel moro pokazati tacili. Bled, kjer se že sedaj shajajo domačini in tujci, da se okrepčajo v čistem zraku in razvedrijo v naravni lepoti, bode pridobil gotovo mnogo. S tem bo pa rastel tudi materijalni blagor ondašnjih prebivalcev, ker se bo dalo zaslužiti mnogo. Upajmo tedaj, da bodo delo krepko napredovalo, da hode kmalo gotova železnica, ki obeta toliko koristi zgornjemu Kranjskemu, ki bode potem kmalo na poti ohrtnije in kupčijo bogateja od Štajerske, torej se s temi navidezuemi pomočki, kakor zdaj, po spodnjem Štajerskem ne bode več moglo agitirati zoper zedinjeno Slovenijo, kakor se zdaj dela. Iz Ptuja, [Izv. dop.) — Magjarski pesnik Vbrbsniarlv navaja v pesmi „Sziget" junaško smrt hrabrih in neprestrašenih hranilcev sigetskih, ter tem primerom hote na delo vzbuditi rojake iskreno govori: „Naši slavni praočevje so častno in brez strahu umirali za o cevi u o, a mi niti no znamo vredno za njo živeti." Ta resna sponosica bije po pravici tudi nas Slovence, vsaj naši davni prododjo so krvavo so borili na Koroškem, Kranjskem, Štirskcm in Prekmurskem proti divjim in krvoločnim Turkom, da izrinejo prokletega sovražnika, umirali so za dom iu rod, mi pa živeti in delati ne vemo ali nečemo na korist svojemu narodu in domovini, niti dostojno braniti najvočo pozeineljske svetinje, svojo slovensko narodnosti, kedar je v najhujši pogibeli. Očevina ravno v vročih borbah , burjah in v veliki sili potrebuje mnogo zvestih src, krepkih rok, prebrisanih in vedrih glav. Ta lup nasprotnik napina vso žilo, da nas dušno ugonobi, da ovre 7.edinjenje vseh Slovencev, da nam zatere naravni razvoj našega jezika v učilnicah in javnem življenji, da nam spremeni našo zelene loke in vinskoj rozgo ovite holmove slovensko v svoje brloge, da si še bolje vkoreni mod nami gospodstvo nad slovenskim narodom: zato materni glas zatirano Slovenije moč-nejo nego li kdo zove umne sinovo na borišče, da vsakternik po svojih sposobnostih neutegoma vrši domo- in rodoljubno dolžnost v najdičnejšem pomenu. Dnes ne zadovolja, da kdo, govor jo o razumništvu, pristopi kakemu narodnemu društvu, da čuti gorečo ljubezen do domovine, daje značajen narodnjak, nego dnes slovenska domovina zahteva, da ji darujemo in posvetimo vse moči , da vsa sredstva porabimo nn njeno rešitev, da v d o 1 i h kažemo, koliko nam je mar za boljšo bodočnost svojih rojakov, da razganjamo temo, predsodke, praznoverstvo, nevednost, da odpravljamo krivo nazore in vse dušne napake poprek, da ljudstvu odpiramo oči do potrebne omiko, da delamo za vresničenje pravne države, ktera priznava in ima vse državljane za enako opravičene. Ako jo najslavnejši čin darovati življenje za očevino, tako je najzaničljivojše mrtvo živeti za njo; nismo znto ugledali belega sveta v naročji slovenske domovine, da v nji samo trosimo, dobro in udobno živimo, nego da delamo in se borimo na vso kriplje za njeno blagost, da se vsem narodu iu očevini kvarnim nezgodam junaški upiramo: „lo mehkužnik plah beži, pusti svoj dom sovražniku;" kdor so tako no ponese, ne sme se imenovati zvestega sina slovenski materi. Marsikteri narodni učenjak je ovadil prilične dušne moči, ktere pravico davajo zahtevu, naj jo skrbno in marljivo rabi rojakom na razsvečenjo, naj uči narod spisavajoči primerno knjige "aj piše dobre sestavke in dopiso v naše narodne časnike, ktorim jo naloga dramiti in buditi podremanco in zaspance, pa jim vsestrane koristne nauke deliti ter modro iu spametno voditi. Tega pa ne moro lehko dognati lo no-količina pisekov, nego vsak omikanec prinašaj radovoljno svojega duha zrele pridelke na narodni žrtvenik, vsakega učnega našinca srce bodi ognjišče, na kterem iskreno plameni sveti ogenj čiste ljubezni za srečo očevino , toda to 5e ni zadosti, v sebi zapaljeno luč prižigajmo svojim razsvetila potrebnim 10Jakom, da oni z nami onako vzplamenjeni isto širijo med svojimi vrstniki, tpr da se po takem ves narod rnzgrejo svetim ognjem očiščeno in razbeljene ljubezni za narod, narodnost in domovino, da vsi v en tabor zbrani in zedi-"jeni krepko se upremo in v bran postavimo hudobnemu sovražniku. Obilno Pametnih in sposobnih glavic žalibog narodno drni, ni duha no sluha o nji- hovem delovanji za narod, take bire možje so mi zdijo kakor suha svrž na zelenem drevesi, ali pa posušen ud na telesi slovensko domovino; voda mirno stoječa sosmrdi, okrak jo prepreže. Nekoliko jih gubi zlati čas z nepotrebnimi m večkrat praznimi rečmi, - dnevi so kratki, dom in rod v veči pogibeli, negoli kda prvlje; prt 00 jih tudi biva iu živi izvuuaj domovino slovenske, ki ali križema drž« roke, ali pa so celo klanja|o tujemo maliku. Vzgled Laha ali Magjarja vam sveti v podobnih raimerah. Domovina budi in zovo na delo, mati kliče, ne otrpnite slovenski sinovi svojih src, hitite ji na pomoč, vrši vsakternik dostojno svojo nalogo. Pisci rabite urno pisek, občinstvo pa rado sprejemlji modre nauko ter marljivo čitaj slovenske spise. — Božja nam pomoč! I« Ljutomera 15, septem. [Izv. dop.| Veselica, ktero je naredila 12. t. m. ljutomerska čitalnica, stekla jo v naj lepšem redu v popolno zado-voljnost občinstva, (ilediščna igra „PeterČapck" igrala so jo točno in živahno , da boljše ni bilo želeti. Vse hvale vredno jc igrala gospodična Tilica Smaherjevft. Tudi v drugi igri „Kazstrescnca", se je omenjena gospodična odlikovala. Sploh pa gro vsem igralcem posebno pripoznanjo , kor vsak so je v svojem delokrogu dobro vedel. Po igri je bil ples. Posebno ponosna je naša čitalnica na to, da njeno veselice vselej privalijo lepo število gostov kmečkega stami. Od skrajne mejo ljutomerskega okraja dospeli so rodoljubni naši kmetjo in so radovali v narodnem domu, gledajoči obrazo iz vsakdanjega življenja. V spodbujo narodne zavesti so gotovo primerne glediščne igre naj boljšo sredstvo. Na igrališči občuduje priprost kmetic milino slovenskega jezika, -- s tem narašča ljubezen da domovino — in ljudstvo so zori. _ Naj kričači na „Verfassungstagih" napenjajo vse svojo sile, odcepljati slovenski narod od zdrave politike, se pri vsem tem vendar ni bati, da bodo kedaj zmagali. Kdor ni slep, pač lehko previdi da „verfassungsfrainjdlarji", kakovšno nahajamo na spodnjem Štirskcm, no hranijo v sebi čarodejno moči, s ktero bi jim bilo mogoče, naš narod zapeljati, ter ga izneveriti vspošni politiki njegovih voditeljev. Namere ustavoljubnežev vsi dobro poznamo, one bodo s časom vso svoje popečiteljo spravilo v grob, slovenski narod bo pa kljubu vsem ovirani svoje dni prišel na ono častno mesto, na ktero ga žele spraviti rodoljubi. — Naša čitalnica je koristila, pod vodstvom vrlih narodnjakov, ljutomerskemu okraju že veliko, ter zasadila v srca večine obdačeneov toliko domoljubja, da ga ne bodo nikoli več spodrinol tujčovanja strupni vetor. V nedeljo 19. t. m. ima naša čitalnica besedo v bližnoin trgu Veržcji, kamor pričakujemo mnogo kmečkih gostov iz okolice. Iz Trata, 10. sept, [Izv. dop.] — (Gosp. Cegnar in labonstvo.) Kar sem vam zadnjič o gospodu Cegnarji in lahonskein organu „Cittadino" sporočeval, so je žalibože! vse do pičice vresničilo. Brž drugi dan jo privrel ta trobentač Italije rekoč: „Sliši se praviti, da so se kmetje v drugem okraji prisilili za Cegnarja glasovati, to pa ni legalno, in če jo res, bo ta volitev v drugič uničena." Pregovor pravi: gnjilo jabolko drugo nagnijo. Taka je s „Cittadino-m." Njegovi bratje „Progresso-vci" so listke po okolici nosili in volilcem podpisovati dajali. Kmetjo so mislili, da s temi listi le pravico tirjajo, da sinejo namesto njih )c magistratu po volilno listo (škode) iti. Bila pa je mesto tega grda in nesramna goljufija. S temi podpisanimi listi so potem pri volitvi volilce ustno in pismeno sleparili; dajali so jim za-stopiti na papir kazajo „toliko iu toliko, ti in ti so so podpisali in toga in tega volili , volite ga tedaj šo vi, da se vam vnša volja izpolni in vrlega moža za zastopnika in svetovalca dobite." Se ve da kmetjo, ki so ustno, kakor tudi oni, na pismo, volili, so prav lehko pregovoriti dajo in (kakor že povsod) temu, kdor žo več glasov kot drugi ima, še svojo privržojo. Ti pa so bili — progressisti, spake, kojih so kmet boji in zaničuje, čo lo o njih govoriti sliši, nemogočo tedaj, da bi jih za svojo zastopnike in svetovalce prostovoljno volil. Taka jc lahonska zvijača, kojo potem Slovencem — gosp. Cegnarju -- po italijanskih dnevnikih pripisujejo in si s tem prizadovajo njegovo volitev uničiti. — Tudi učitelja Medanich-a (po našem Medanič) nasvet „darghi un buon fračo di legnate" je bil menda žo sklenena stvar „Pro-gressa", ker v ponedeljek okoli polnoči so gosp. Cegnarja po razbojnsko na vodotoku (Acipiedotto) napadli. Bilo je tako: Domu gredočemu g. Cegnarju (stanuje namreč na vodotoku) so prav elegantno oblečen gospodič približa in še bolj uljudno popraša, jo li ni on Cegnar. Ko vprašani pritrdi, da jc, ran koj od za hrbta palica po glavi poči in ga na tla podere, kjer jo nezaveden toliko časa obležal, dokler ni k sebi piišel in so v bližnjo kavarno „A1 pro-gresso" pomoči iskat podati mogel. Komentarja v takih rečeh mi ni treba delati, dosta da poudarjam, pri takih okolščinah v Trstu nikdar več slogo in miru ne bo, ampak nasprotno, najhujše sovraštvo. Tudi slovensko pohlevnosti bo enkrat konec. In vlada1 Ona podpira laško stranko' proti Slovencem!! Politični razgled. V deželni h z borih, kjer prevladujejo Nemci, se bodo letos predlagale neposredne volitve v državni zbor. Do zdaj so taki predlogi znani iz Gradca, Linca in Tropave. Ministcrstvo jo poslalo v tej zadevi posebno pismo c. k. namestnikom kot poduk, kako se jim je tacim predlogom nasproti zadržati. Iz tega pisma jc razvidno in se posebno povdarja, da vlada ni proti direktnim volitvam. Iz svojega federalističnega stališča smo bili Slo-vonci zoper neposredne volitve. Pa sodimo , da tudi, ko bi do njih prišlo, Slovenci gotovo ne izgubimo nič, temuč šo preje jc mogoče, da ako se naravnost iz ljudstva voli, bodo število slovenskih poslancev v državnem zboru veče nego je zdaj, in tudi Nemci bi potem no imeli tako zvezane, v zagrizenosti proti avtonomiji posainnih dežel in narodov tako edino moči, kakor do zdaj. Torej vsi ti predlogi nimajo posebne važnosti. Pomisliti je tudi šo dvoje. Prvič, da ne bode lehko mogočo, tega predloga v dejanje spraviti, kor na eni strani podira ustavno pravico deželnih zborov določeno v febru-arnom statutu, ktorega so ravno Nemci za podlogo dec ustavo sprejeli, na drugi strani pa bodo vendar mnogo deželnih zborov nnravnost proti nopo- •rednim volitvam. Drugič pa je pomniti, da rti zavod državnega zbora, ka kor jo zdaj, slovanski opoziciji nasproti nikakor ni niti v svojem zdanjem obstanku tako dogotovljen, kakor bi Nemei radi mislili iu imeli, T i r o 1 j s k i ali trientinski Italijani. pogledala in misleč, da fe tudi eden onih, rekla je, denes ne dam nobenemu voza, le v zgornji Itotvanj pojte, tam jo za gospodo. Stalo je zunaj mnogo kmetov, Ko j i 11 je vprašal, ali ne poidejo na verfassungstag, gledali so ga čudno in eden mu odgovori: „denes je dan za vas nemško gospodo, drugo-krat bo pa za nas". — Na prostoru samem še petdeset kmetov ni bilo. Postreiceki idinstmanii so hodili okrog in kmete celo odganjali proč, rekoč: „kaj boste vi tu delali, to ni za vas." Videti je tedaj, da so sc Brandsteter-jevci zelo bali, da bi slovenski kmetje no delali sitnosti in no motili njih nemikutarenja, Toda narodnjaki so od nerodnosti še prej odgovorjali in i tem pokazali, da umejo bolje politično življenje nego nektori ljudje, ki so šli na drno goro laži trosit, denar in vino obetat ter podpihovat, česar se „Mrbrg, Ztg." tolikanj veseli. * (N o m š k u t a r s k o - s I o v e n s k i časopis,) kterega je sklenil dr. Jug in ž njim „6000„ ustavozvesti moži" izdajati, da bo „vladarstvo' (id est: das regentcntlium) podpiral, uo vemo še, kedaj bo izšel. Denarja, kakor slišimo, imajo možje dovolj, čeravno jim naročniki no bodo na vsakem grmu rnstli, temuč jih ne bodo spravili dosti črez dvakrat 12 skup. Ali delavcev, delavcev ! Kje te dobiti. Dr. Jug, ki bode chefredacteur tega lista, je menda že v Rodvanju, kakor hitro je njegov predlog sklep zbora postal, čutil da je od be9edo do dejanja velik most. kterega on ni kos prekoračiti. Torej je po svojem slovenskem (?) govoru zopet nastopil in po nemško zbrane opominjal, da naj ta skleneni „vladarstvcni" časopis tudi dušovno podpirajo. Zdi se nam pa, da z dr. Jugom vred vsi, ki so to početje sklenili, ne znajo niti eno korekturo oskrbeti, nikar pa članke v slov. joziku pisati. Kar bodo pisali, bi bila pač taka ortografija kakor bi na zgornjem Štajerskem en nemško govoreč kmet vrednik postal. Kakor nemško govoreč kmet, ki se ni izšolal v svojem jeziku, „Tagespost" t jo vrže in pravi, da lo ni nemško, ker on no ume, ravno tako smešne, še neizmerno bolj smešne, so tega doktorja besede, da ne razume, kar Slovenci pišemo. — Torej kdo jim bo delal slov. časopis? Dežman hi ga znal, pa on nosi že na ljubljanskem „Tgbl." itd. toliko, da se mu hrbet šibi. Kdor pa izmed Slovencev lepoto svojega narodnega jezika poziui, ta pozna naše prizadevanje, ta ne veruje opravljanjem naših nasprotnikov, ta ljubi svoj rod in česti njegov jezik toliko •— da ga ne bo za nobeno plačo prodal in svoje pero posodil za tako delo. — Le na noge z dnevnikom slovenskim ! Potom boste še lo čutili, kako nič nimate korenine v slovenskem narodu. In da so tega preverite, vam bo dobro hasnilo. Utegne vas vaša širokoustnost, miniti. * (Gosp. Luka Je ran,) vrednik „Danice", ki je ob enem tuili kaplan v Trnovem, je knkor v „Tagbl." beromo, namenjen odstopiti od dušnega pastirstva, da bi s celo svojo močjo oskrboval vredništvo omenjenega lista. K temu ga jo najbrž pripravila prošnja celjskega duhovnoga zbora, naj spremeni svoj tednik v trikrat na teden izhajajoč političen list. ' Nova federalistična brošura) v nemškem jeziku z naslovom „Oesterreichisches", je ravnokar izšla v Berolinu. Pisana je v mirnem. Nemcem prijaznem jeziku, da si neusmiljeno šiba „dokrinarno avstrijsko ustav nost" kakor jo imamo zdaj. Kaže, da jo za Avstrijo, ako nočo razpasti, prva in silna potreba, da se pogodi s Cehi „in druziini kraljestvi in deželami." Kar celo stara „Presse" graja, jo to, da pisatelj Slovence čisto preveč iz števila pušča in ne povć, kako jc njih tirjatve zadovoliti. Pač bode tačas, ko se bodo delale pogodbe v Avstriji, treba nam, da so na vso moč in z vsem pogumom zglasimo ob pravem času sami, da nas delilci pravic no spregledajo. (Protest zoper Soidlovo volitev) je zbudil v nekte-rih krogih veliko poparjenost. Našim bralcem zarad čudnih brezlogičnih in neumnih skokov znani verfassungs-govornik, pa celo advokat, dr. Jug, jokon fazen dopis od sv. Lenarta v Tagesposto spustil, ter blodi nekaj o nekem Sehnmuthu, ki ni hotel podpisati in je Seidlu zvest ostal. Broz dokazov pa nazadnje sklene, da je volitev postavna. Vzrokov, ki so v protestu navedeni, zakaj ni legalna. dopisnik ovreči še ne poskuša. Dokazati kaj, kar trdi, menda ni njegova najmočnejn stran. Torej usmiljenjo z možem. * (Ka t o 1 i š k o - k o n s e rv a t i vn a s t ra nka) v Gradci je imela \b iu IG. t. m. velik občni zbor v jahnlišči. Bilo je hajo okoli 4O0O nazo-čili. Iz družili krajev je bilo prišlo mnogo gostov, colo iz Tirolskega Profesor Massen je govoril za federalistično politiko v Avstriji. Po njem nasvetovana resolucija jc bila sprejeta. Sklenilo so je povsod ustanovljati katoliško-konRorvativne-družbp." * („Mlada Srb a d i j a") se bodo imenoval mesečni časopis, kterega jc sklenila v Veliki Kikindi zbrana „srbska omladina" izdajati. Tiskalo se bodo 1400 iztisov. Gd teh sc bodo razdeljevalo 400 zastonj. Kar bode za stroške zmanjkovalo, zlože srbski rodoljubi, ki so prijatelji svobodo-miselnih načel omladine. — Med drugim jo omladina tudi skleniln, da bodo imeli posnmni njeni udje branja (vorlesungen) po srbskih mestih. — Posnemanja vredno tudi za nas. * („Slovenski tabori") brošura za prosto slovensko ljudstvo, ktero je spisal g. dr. Vošnjak in jo izda „slov. polit, društvo v Mariboru1" jo že tiskana in so bode kmalu razposlala udom in sicer razširila se med narod, da se širi politična in narodua zavednost. Knjižica obsega samo D' strani na veliki osmerki, tor kratko razloži vse točko slov. programa, kakor je bil razvijan po naših taborili. Dtmajakn bor/.a oil i 7. lepiembra Enotni đrž, dolg v bnnkovcili 69 fl. 00 kr. 5% metalike r. obresti v maji in nov. —fl. — Enotni ilrž. dolg v srebru 08 fl. 7.r> kr. 18G0 drž. posojilo i)i ti. 30 kr. Akcije narod, banke 721 H. — kr. Kreditno akcijo 2U7 fl. — kr. London 122 fl. 70 kr. Srebro 120 U. 76 kr. Cekini C fl. 'JO kr. lzdfttolj in vrednik Jožef Jurčič. Lastniki: Dr. Jože Vošnjak in dnini Tinkar lalumd Janžič