XII latnik
lzha|a vsaki felrtek ob 11. Uti dopoldne Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma sc ne sprejemajo.
Cena llsln znaSa m celo leto <1 krone, n pol leta 2 krmil. Za manj premožno za celo leto 3 krone /a pol leta K P50 Za Nemfijo jc cena listu 5 K, za drugr dežele Izven Avstrije
6 K.
Rokopise sprejem.' .Narodna Tiskarna* v Oorici, ulica Vet-turlnl 3t. 9.
—
V Gorici, dno 2H. julija 1004.
30. ttBvllka.
<> j'U"	■	-	'	■
alovenaKo
h
Naročnino in ni inanlla sprejema upravnUtvo v Oorlci, SemeniSka ulica S. IG Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici,
> Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) it. 14 1 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se raiuni|o po petit vrstah, in sicer: (e i se tiika enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt V Gorici.
Tiska ..Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) t Gorici.
iflvmtii mladeniški shod.
(Konec.)
Slovenski mladeniči! Bodilo verni, ljubite corkev, izpolnjujte njo zapovedi, živite čodnostno in utemeljili ni boste časno in večno srečo, pa boste tudi narodu zHgotovili obstariok. Katoliška cerkev je največja dobrotnica našega naroda, njej odino so imamo zahvaliti, da še živimo kot Slovenci. Ko bi so bili naši predniki »dali protestantizmu in bi postali Inlerani, že davno davno bi v toh lepih krajih ne odmevala več naša mila materna beseda. Slovenski mladeniči, bodite dobri sinovi Marijini! Slovenci že davno nimamo svojih vladarjev, vladaric, izšlih iz našega naroda, pa imamo vendar Kraljico svojo, ki nas bolj ljubi, lepše skrbi za nas, nego bi 9krbela še tako mogočna posvetna slovenska kraljica.
Z ljubeznijo do Boga in Marije pa dražite iskreno ljubezen do domovine, do naroda slovenskega. Tako lepih krajev, tako milodonečega jezika, tako nadarjenih Ijndi ima težko kateri drugi narod, kot ima naš slovenski. Tega ne morejo utajiti tudi najhujši naši sovražniki. Kdo bi tedaj ne ljubil z vsem žarom svoje srčne ljubezni maternega jezika svojega in svoje materne krasne zemlje? Mladeniči, narodno zavesti nam je silno treba na VBeh krajih, žal, da je je najti tako malo med Slovenci. Skrbite torej, da se bodete zavedali, čegavega naroda sinovi ate in da je ta narod vreden vaše ljubezni in da je ta zemlja vredna vašega trudu in dela. Držite visoko zastavo z živo katoliško vero okrepljene narodnosti slovenske. Le dvojna sveta ljubezen: do
LISTEK.
Prepozno!
Nekaj za naše nevkrotene plesalke.
Koliko škodujejo javni plesi, pač ni mogoče popisati. Veliko in veliko se je že pisalo proti javr!m plesom in se piše in govori, in tudi spiu.iajo se tu in lam žalostni nasledki, pst se je zastonj. Da izvir« -sa nokvarjenost mladine večinoma iz plesa i.	Ikov, je jasno ko beli
dan. Tod? < »i bi imeli govoriti, molčijo, in tisti, ki imajo oblast pleBe prepovedati ali dovoljevati, se iste ne poslužujejo, in lako drvi neskušena mladina urnim Lornkom v propaBt, v neizmerno pohujšanje in pogin.
Žalibog! vse se dovoli, vse prepusti!
Na meji velikega gozda stanoval je gozdar N. N. sč svojo gospodinjo in prekrasno hčerko Marijo. Štela je 16 let, ona, ki je bila veselje in ponos svojih Btarišev. In to je pač tudi zaslužila, kajti bila je prav pridua, ljubeznjiva in vrlo dobra deklica.
Oče imel je veliko posla v gozdu in je zato pogostoma po dva, tri do osem dni ostajal od doma Bila je tedaj s svojo hčerko doma le mati, le mati, o predobra, premehka mati I... Mati, podobna onim materam, ki so v svoje otroke vse preveč zaljubljene in vsled te napačne ljubezni otrokom vse dovolijo.
B >gn in dnmn, vas nsrrči časno in večno, prav v smislu besed pesnikovih, ki pravi:
Kristjan v dejanju bodi vsak,
In zvest, npomahljiv S'ovenec,
Tako le priborimo si
Tu srečo — tam nebeški venec.
Predragi mladeniči! Sedaj poznalo važnost mladeniškega gibanja, imonitnost mladeniške organizacije za naš narod. Okrepilo so danes in jutri v vsakem oziru za bodočo delo. O ljubite ver-sko-narodno delo, bodite neumorni delavci na tem dvojnem polju. Delujte z dosedanjo srčnostjo, vi ljubi štajerski mladeniči, ki ste vzbudili krasti o mladeniško organizacijo, pridružite se, vi čvrsti junaki kranjski, ki tudi veliko delalo in pomagalo očetom svojim, ustvarjati vsega občudovanja vredno kato-liško-narodno organizacijo, ki je Kranjsko povzdignila nad vse druge pokrajine slovenske. Na to polje se podajte tudi vi, zatirani koroški mladeniči, ki v zadnjem času ponosno dvigate junaške glave, in v to bratsko vstopite še vi, kremeniti sinovi kršnega Primorja, ki se odlikujete itak z najbolj živo narodno zavestjo, da bo poslala prej ko slej naša mladeniška organizacija res vseslovenska. Pogum veljal Corkev in domovina čakata na vaše delol In kdo bi ne delal za nju ?
Kaj more biti slajšega na sveti,
Kot Bogu posvetiti vse moči,
Za narod delati v ljubezni vneti In domovini služiti vse dni.
Mladeniči, ali hočeto delovati v tem smislu ? ... Ali bodete delovali v smislu krasnega gesla: Z Bogom in Mirijo za slovensko domovino! ... Hvala nebesom
V	zimskem času zahajal je v to hišo večkrat mlad podčastnik. Zahajal je na obisk, zahajal po opravilah, zahajal pa tudi iz drugih namenov. Ni minulo dolgo časa in — mlado dekle — se je vse zatelebalo v mladegi podčastnika. Kratkovidna mati je to pač opazovala ob enj in drugi priliki, toda namesto da bi oči odprla, jih je še zapirala ter podpirala nevarno shajanje. Tako je. O mati, mati, kHko se boš ti kesala, pa bo prepozno.
Oče dohajal je, kakor rečeno, le rodkokedaj domu. Ni tedaj dosti vedel ali slišal o nevarnem obiskovanju in shajanju.
Pride pustni torek V hišo pride zopet znani podčastnik. Obljubil je bil namreč poprej, da popelje mlado deklico na pustni ples. Dekle je bilo torej pripravljeno in nemarna mati koj rada privoli, da gre neskušena hči, brez rsega spremstva, s podčastnikom ven v krčmo, na ples v šum in hrumi...
Pozno v noč pride oče domu. V krčmi pa vse raja, nori, pleše in razsaja celo noč do julra pepelnice. Ko je bila ura štiri, konča ples. Utrujena, zaBpana in onemogla se zvrne Marija v toke podčastnika, ter omedli.... Podčastnik jo zavleče iz plesne dvorane v drugo sobo, kjer se če^ nekaj časa zavfe.
Ura odbila je sedem, ko pride Marija domu; pa kakšaa? .... Njena
za vašo trdno voljo, za vašo navdušenost! Sedaj pa:
Nuprej, mladonči, mlada kri Blovenska,
Ne straši borbo se nikdol Kdor za Boga, za rodno srečo dela, Vsikdar pomaga mu nebo.
Daj Bog nam in Marija krasnih uspehov,
V	tej borbi za domovja čast,	!
V	tej borbi zi očetov vero sveto,
Za narodovo sveto last!
0 socijalnih demokratih.
(Iz Mirna.)
V „Rlečem praporu11 z dne 3. junija It. 23. se je čitalo:
„Klesarski delavci, nastavljeni v delavnici gospoda Budin Antonio v Mirnem In sicer: Rusjan Josip, Budin Emil, Budin Emil, Budin j>sip, Polioon Ivan, Brajnik Josip, Droč J »sip, Droč Anton, Mrevlje |van in Peric Rudolf, so vsled nezaslišanega obrekovanja, napram klesarski organizaciji, bojkot1 rani. — Vodstvo".
Najprej nekaj pojasnila onim, kateri Se ne vedo, kaj je demokratični bojkot.
V Nabrežini obstoji v pogodbi med delodajalci in delavci točka, ki se glasi: „Neorganizirani delavci se ne sprejemajo na delou. Torej vsak klesar, kateri hoče delati v Nabrežini, mora biti strokovno organizovan. Toda nikar ne misliti, da zadostuje, ako kdo redno plačuje tedenske prispevke ; ne, marveč mora biti tadi v pravem pomenu besede popolnoma pravi demokrat po Marksovem sistemu. To hočemo dokazali in s tem opozoriti vse ono delavstvo, ki se tega še ne zaveda, posebno pa one, kateri so še tako srečni, da niso še slišali Kopačevega in njegovih tovarišev evangelija, da bodo tem oznanovateljem svobode in ljubezni
bela obleka je vsa omazana in pokvarjena, razpršene ima lase, lice je bledo in debele solze ji silijo iz oči.
„Gorje meni!11 zavpije, in se zopet zgrudi v nezavest.
„Kaj je? kaj je?“ vpraša jo mati, mati nesrečna, mati brezskrbna.
Oče se zbudi in urno ustane. Kakor znorel leta in skače okolu njene hčerke, iz žalosti, iz jeze upije, daje groza. Živo zdaj očita svoji ženi malomarnost in kratkovidnost, da je hčeri vse dovolila, dovolila skrivno znanje, dovolila na pustni ples... ko bilo je prepozno!
Podčastnik je izginil! Od tistega dne ga nihče več videl ni. Šel je. Urno hitijo po duhovnika. Dolgo se duhovnik pri bolni mudi, ter jo spravi z Bogom. Revi-nesrečni se sicer nekaj zboljša ali
—	nedolžnost zgubljena, bila je zgubljena, za vselej, za vselej!...
Zopet mine nekaj dni. Neko jutro Marije v hiši ni. Ura odbila je za uro, vse že dela, a Marije ni h kavi. Vrata njene spalnice bila so zaprta, in ko jih siloaio odpr6, najdejo Marijo mrtvo...
Obupana nad njeno sramoto, nanesla si je v sobo živega oglja in se je s tem umorila!.. In zdaj?-Mati, mati! bilo je vse: prepozno!
pokazali vrata, kadar jim pridejo sklicevat shode. Njih besede sicer lepo donijo, v praksi pa vse drugače zorijo. Torej začnimo.
Pred par leti smo bili tudi mi vsi strokovno organizirani pod Nabrežino, in to je bilo tudi skrajno potrebno. Gospodarji so delavce vsled brezvestnosti, deloma tudi vsled konkurence tako izkoriščali, da ni bilo mogoče več pošteno se preživeti. Združeni delavci so si tudi kmalu potom Btavke zboljšali svoj stan, oziroma uredili so plače in delavni urnik. Dj tukaj Kopaču venec na glavo. Pa pojdimo dalje.
Strokovna organizacija na demo-kraški podlagi je za mrvico sicer zboljšala gmotno stanje delavstva, na drugi Btrani pa, duševno namreč, jih je ponižala na stopinjo živali. Vsaj pravijo v Nabrežini, kakor tudi dragod, kjer so so-cijalni demokratje doma: Mi smo le boljša vrsta opic, s smrtjo je vsega konec, torej čemu skrbeti za posmrtno življenje, s katerim farji ljudstvo slepijo; proč l njimi itd.
Zdaj pa poglejmo, ali je delavstvo takega prepričanja boljše in popolnejše od onega, ki spolnjuje krščanske dolžnosti? Ali je ono delavstvo boljše od tistega, katero spoštuje cerkev in njene zapovedi? O ne, ravno nasprotno! Demokratje sicer oznanjajo ljubezen do svojega bližnjega, toda v dejanju tega ne izpolnjujejo. Treba je sliSati njih konference, pa se takoj vidi, kako se ljubijo in si zaupajo. To vam je zabavljanja in zmerjanja, sumničenja in obrekovanja, nezaupanja sploh. To pa ne sme priti v javnost, ker Kopač je zapovedal, da vse to mora ostati med štirimi stenami, sicer bi društvo trpelo (bi mogoče razpadlo?). Sicer je med njimi tudi par treznejših sodrugov, kateri nimajo slabega namena,
Porcijanhula.
Ker se bliža čas imenitnih odpustkov porcijunkulskih, 1. in 2. dn6 avgusta, ne bo brez koristi, ako se tu kaj povč o njih začetku in pogojih.
Kdor ve kaj o življenju sv. Frančiška Asiškega, je gotovo kaj slišal tudi o cerkvici „Matere božje angeljske“ v planjavi asiški. Ta cerkvica, imenovana tudi „Porcijunkula“, je bila lastnina benediktinske opatije „Subijakou. Ker se je sv. Frančišek v njo tako zaljubil, ga je neizmerno veselilo, ko jo je prejel v dar od rečenih benediktincev. V tem svetišču je postavil temelj svojim trem redovom, tu je on cele dni in noči molil, tu je dal sv. Klari redovno obleko, tu je sprejemal v red učence. V tej cerkvici „Porcijun-kuli‘‘ je imel bv. Frančišek lota 1216. čudno prikazen. Neko noč, v začetku oktobra, se mu je prikazal Kristus, prečista Devica Marija in ogromna truma ange-Ijev, Vtopljen v rajsko veselje, je svetnik mej drugim prosil po Marijinem posredovanju božjega Zveličarja milosti, da bi vsem vernim kristijanom, kateri bodo po dobro opravljeni spovedi obiskovali cerkvico „Matere božje angeljske*, prejeli popolnoma odpustek. Kristus je vslišal prošnjo svojega ljubljenca b pogojem, da mu jo potrdi sv. oče papež, vidni poglavar sv. cerkve, takrat vladajoči Honorij 111. Daši je sv. Frančišek prejel to potrdilo, je vendar na papeževo povelje začel ta
s kratka rečeno, so dobrohotni čeravno brezverci. Zato pa, ker so prenatančni in ne drvijo čez drn in »trn za Kopačem in drugimi vročekrvneži, so zaničevani in prezirani ob vsaki priliki. Kar se pa tiče drugih čednosti, n. pr. dostojnega obnašanja in govorjenja, so pravi suro-veži. Bogokletstvo in drugo preklinjeva-nje, nesramno govorjenje, psovke itd., vse to je v najlepšera cvetju v vseh letnih časih. Nikar pa ne misliti, datenstvo ne posnema moških, zlasti ralajii rod.
Kako pa z varčnostjo in treznostjo? Ali mislite, da vsaj v tem oziru delavstvo v Nabrežini napreduje? O kaj Sel Zapravljivost in pijančevanje sta zdaj še na večji stopinji, kakor pred leti, ko Se ni bilo sooijnlne demokracije. Četudi Kopač včasih priporoča, naj bodo trezni in naj ne popivajo čez mero slasti o ponedeljkih, vendar vse njegovo opominje-vanje nič ne izda. In čakaj nič ne izda? To nam sodrugi sami povedo. Pravijo namreč: Da imamo na sebi še mnogo takih in enakih napak, je krivo to, ker nimamo Se naših modernih Sol, v katerih bi se učili brzdati Bame sebe In naše strasti. Tako pravijo ti pomilovanja vredni in na led speljani sodrugi. Dalje pravijo: Ko zmaga povsod soc. demokracija, jim ta odpre moderne Sole in, odpravi far-Stvo iz njih, potem bo raj na svetu, take Sole bodo poteni odgtuale krepostne ljudi. To so nazori, kaj? Večkrat se bere v „Rrdečem praporu” psovka ,klerikalni zarukanci". Ta psovka pa bi se gotovo bolj prilegla Kopačevim ovčicam. Torej cerkev je tem ljudem kriva, da ao udani vsakovrstnim .strastem. Ali ste 2e kedaj slišali v pridigah strasti negovati in odobravati? Pač pa ravno nasprotno. Tudi na to imajo ti pregnanci pripravljen odgovor. Pravijo namreč : Saj ravno farji so najslabši, ki pridigajo itd. N°» Pa ni čudno, da se dobiva take in enake odgovore. Sodrugi poznajo cerkev in duhovnika le toliko, kolikor jim to demokratično ih liberalno časopisje opiSe. Tadi liberalno pravimo zato, ker to časopisje je 8odrogom dov.oljeno brati, posebno „Slov. Narod*. Torej iz takih in enakih korit zajemtgo ti reveži svojo dušno hrano, kako naj potem drugače 1 govore? Mogoče bi drugače govorili, ako bi n. pr. brali tudi „Slovencau, ali ta ne sme v društveno sobo, ker se boj6 resnice. To je tudi jasen dokaz, da se liberalci in demokratje izmed drugih reči najbolj strinjajo v bojn zoper cerkev prav tako, kakor sta se strinjala Pilat in Herod zoper Kristusa. (Konec pride.)
•»« • >	■	-	tu	t	i,
Rusko-japonska vojska.
Ljut boj pri Mukdenu? — Iz Londona se poroča, da je Rurokijva armada potolkla rusko levo krilo in prodira pedšj z vso hitrostjo proti Mukdenu.
„Daily Telegraph; pa poroča iz Muk-dena z dne 19. t. m.: Dva dni že divja
-ULiS.IJ.JgyU	S--UI—!"J5L.1L.'J l1. J.'11'l1?
odpustek komaj čez leto, namreč leta 1217 in sicer dne 1. avgusta popoldne, pri kateri priliki je bilo sedem škofov in velika množica ljudi, na katere je imel sv Frančišek slovesen govor. Tako se jo 7ačel ta sloveči odptibtek.
Kmalu potem so začeli verniki od vseh krajev tramoma hoditi k Porcijun-kuli v Asiz, tudi od naših krajev, in to je trajalo do Ma 1622., ko je sv. oče papež Gregorij XV. dn6 4 julija razširil ta odpustek na vse cerkve treh ».redov sv. Frančiška, s pogojem, da se ima opraviti v zadobljenje odpustkov tudi sv. obhajilo Papež Inocencij XI. je pa odločil, da sp morejo ti odpustki sadobiti tudi za dnše v vicah.
Sloveči odpustki porcijunkulski se ne razločujejo od drugin popolnih odpustkov nego v tem, da se zamorejo tolikokrat zadobiti, kolikokrat se dnč 1. avgusta od 2 ure popoldne do dnč 2. avgu*ta zvečer obišče frančiškanska cerkev, in se v ta namen moli kolikor in kar se hoče. Spoved se sme opraviti vže 81. julija, ali pa 1 avgusta, toda odpustki, kakor rečeno, začnejo komaj 1. avg. ob 2. uri popoldne. Iz lega sledi, da tisti verniki, ki oprnvijo spoved in sv. obhajilo 31. julija ali 1. avgusta, ne zadobijo odpustkov, ako ne pridejo zopet v cerkev 1. avg. popoldne, ali pa 2. avgusta. Tretjeredniki pa zadobijo v farni cerkvi ravno take odpustke, kakor da bi obiskali kako frančiškansko cerkev: zat6 naj bi tisti poldrugi dan bile po možnosti vedno odprte župne cerkve, kjer je kaka skupščina tretjega reda.
Ijot boj, ki še sedaj traja. Japonci so 7. velikansko premočjo in z izredno hrabrostjo napadli Ruse, ki se izborno branijo. Pravi vzrok, da se Rasi umikajo, je to, da so Japonci obšli levo krilo rusko armade. DoSla so tudi poročila o težkih izgubah.
Tem vestem bo marsikdo verjel, zlasti ker jih nemški listi — in ti so kajpak merodajni — priobčujejo z razprtimi Črkami in nj^,-prvem mestu, kakor da bi bila v njih zapopadena gola in čista resnica. —
No, mi smo pa tako neskromni, da kratkomalo prav nič ne verjamo tem poročilom in naj »Nene Fr. Presse“ ali kak drngi list še toliko naglaša, da so verodostojna.
Ne glede na to, da Japonci po poročilih teh listov že skoro pet mosecev neprestane marširajo proti Mukdenu, dani v celem tem časn ni bilo niti enega japonskega vojaka v dolini reke Liao, je najboljši dokaz, da so gori navedene vesti izmišljene,, to, da general Kuropatkin v svojem poročilu z dne 21. t. m., katerega smo priobčili zgoraj, niti z besedico ne omenja teh dogodkov, ki bi bili, ako bi bili resnični, naravnost dalekosežnega pomena, marveč celo konštodilira, da do predminule srede dne 20. t. m., ni bilo nikakih posebnih izprememb v operacijskem okolišču ruske armade. Ali 1>i mogel to trditi, ako bi bila resnična vest, da bi bili Japonci po dvadnevnem Ijaterti boju dne 19. t. m. razbili rnsko levo krilo in bi sedaj s svojo armado korakali proti Mukdenn?!
Ako bi bilo to poročilo resnično, bi bil to najvažnejši in najpomenljivejSi dogodek v vsi vojni. In o takšnem dogodku bi naj molčal Kuropatkin, odnosno ga bagateliziral s frazo »nikakih posebnih izpremerabu ? I To je kratkomalo izključeno! Zato nam ne preostaja drugega, da prištejemo to vest — navadnim časnikarskim racam — katerih je že toliko priletelo in jih še bo priletelo z bojišča.
* *
*
Izpred Port Ar tura. — Brzojavka iz Čifua poroča: Tukaj nastanjeni francoski duhovnik, poseben prijatelj generala Steslja v Port Arturu, ki si ž njim dopisuje, je dobil v četrtek sporočilo, da so imeli Japonci severno od Port Arturja ogromne izgube in da so jih Rusi pregnali do Nagohinga.
Po poročilih iz Berolina je admiral Togo te dni dovolil, da smejo vsi vojni poročevalci in vojaški atašeji priti pred Port Artur.
Tjakaj sta baje že tudi došla dva japonska umetnika, ki bosta ovekovečila na°kok na Port Artur, katerega se udeleži 80.000 Japoncev.
•	j.	*	*
*
Novi torpedi za Rusi j o. — Rusija je naročila pri tovarni za torpede na Reki 80 torpedov najnovejše konstrukcije, dolgih 6 in pol metra. Te torpedovke mora tovarna čim prej odposlati v Kron stadt.
* *
,*.
V	Ti kiju se duje, da so Rusi nemški parnik „Alahija“ z 30.000 vrečami moko zaplenili in poslali v Vladivostok. Poveljnik parnika „Tsenau'‘ pripoveduje, dn je rusko vladivostoško brodovje pri Idau potopilo tudi dve japonski jadernici.
Politični pregled.
Ital. pravoslovne vseučilišču«* stolice ki so se nahajale v Inomostu, so prenesejo s prihodnjim šolskim letom najbrže na Dunaj. Stolicam v Inomoslu se Ncmci odločno upirajo; zakonski načrt da bi se v Roveredu ustanovila italijanska pravoslovna fakulteta, ne more priti v državnem zboru na dnevni red; da bi ve prenesle te stolice v Trst ali v Trident, branijo različne rnzmere, ki so ne dajo tako hitro premeniti. Ne ostaja drugega, nego da se stolice prenesejo v dunajsko kozmopolitično in svetovno mesto, kjer se lahko vsak Avstrijec čuti doma. —
Trgovska pogodba med Avstrijo in Italijo. — »Giornale d’ Italia" je dobil z Donaja poročilo, ds trgovinska pogodba med Avstrijo in Italijo se podaljša Italija stavlja samo dva pogoja, prvič da dosedanje določbe glede ribarenja italijanskih podanikov v avstrijskih vodah naj velja še do |decembra ali septembra leta 1905; drugič, da italijanska bela vina, ki se rabijo v Avstriji za mešanje % domačimi, naj se pu čajo čez mejo proti znižani carini, ki naj se natančno določijo. Med tem naj bi se nadaljevala
pogajanja za konečno rešitev uvozno carine na vino. Ta novica italijanskega lista zdi se povsem verojetna.
Poljaki na Pruskem. — Tudi najnovejša pruska nesramnost in nasilje, ko se je s posebnim zakonom zabranllo Poljakom poljubno nakupovanje in delitev zemljišč, ni Poljakov ugnalo. Kier ne smejo zemlje kupovati, vzamejo jo za dobro odškodnino v najem, kar je za poljsko politično moč končno vseeno, da so le celonakupno naseljeni ter imajo volilno pravico. Pri tem jim gredo posebno na roko poljske banke, ki imajo
-	denarja v izobilju. Tak bojni načrt so si i-delali Poljaki posebno glede zapadne Prusije, dočim imajo v Poznanju že itak p»\ 10Č.
francoska in Vatlkau. — Fran-c 7~lr vlada je vročila-Vatikanu oficijelno Sv oj ul ti matu m. Kardinali so bili takoj sklicani na posvetovanje. Skoraj gotovo bode odpovedan konkordat. Svoječasno je državni tajnik Merry del Val hotel odstopiti, a papež ni sprejel demisije.
Dopisi.
\r Ajdovščine. — Anton Cvek iz Lokavca, tukajšnji načelnik ali agitator so-cijalno-demokratske stranke, je bil nastavljen že dolgo vrsto lot kot delavski nadzornik (kapo) v tukajšnji prodil nici za bombaževino. Preteklo jesen je bil on voditelj štrajka, katerega so bili uprizorili tukajšnji delavci, ter se je vedel silno oblastno nasproti svojim gospodarjem. Zato je bil odpuščen iz službe. Ker je vedno moledoval in prosil, da bi bil zopet sprejet v tovarno, se ga je vodstvo usmililo in sprejelo zopet v delo, vendar ne kot nadzornika, ker njegovo mesto je bilo popolnjono, ampak kot navadnega delavca. Vedel se je mirno, ali neprestano je prosil vodjo g. Schmukija, naj mu podeli prejšnje nadzornikovo mesto. Vodja mu je obečal, da hoče p >d-pirati njegovo prošnjo, pa naj pomaka, da bo katero mesto izpraznjeno. Ker se je to preveč na dolgo vleklo, hotel je Cvek narediti vsi zadevi hiter konec.
Preteklo sredo piše Cvek pismo svojemu vodji, v katerem zahteva, naj mu v 24 urah odgovori, ali dobi napro-Seno mesto. Vodja ni na to nič odgovoril. Dva dni kasneje pride Cvek v p -samo svojega vodje ter zahteva odgovor na svoje vprašanje. Vodja mu odgovori, da sam od Bebe ne more slorti ničesa, da pa hoče govorili r. viSjim ravnateljem in priporočiti njegove zadevo, naj torej potrpi še nekoliko. Cvek pa je zahteval, naj se mu takoj izpolni prošnja, drugače ni odgovoren za to, kar se lahko zgodi. Vodja vstane s stolice In reče Cveku, naj oddide, ker on sam mu ne moro pomagali; naj potrpi. Cvek izvleče iz žepa nož ter zabode svojega predstojnika pod ušesom, tako daje prišla ostrin t na drugi strani vralu ven. Cvek je zbe žal, ker je mislil, da je Schmukija umoril; tu pa je padel na tla in zgubil silno veliko krvi, skoz nos in skoz usta. Priskočili so drugi uradniki in poklicali zdravnika, ki je krv ustavil. Ranjenec je v veliki nevarnosti; vendar upajo zdravniki, da ga rešijo.
i/. Gorenje Branice. — Dne 20. julija je bil za nas verne duhovnjane zares prav žalosten. Naš nepozabni dušni pastir M V. nam je zadnjikrat sv. mašo bral. Dno 17. julija, ko je pri sv. maši ginjen od svojih vernih in od svojega pastirov.inja slovo jemal, je bilo verno ljudstvo tako ginjeno, da so se večini duhovnjanov solze udrle. Ro jo bival še tri dni po svojem slovesu pri nas, jo kar knpoma hodilo verno ljudstvo od šolskega dečka do sivega starčka z gi njenim srcem se mu poklonit in se mu zahvalit za dušne in za telesne dobrote. Bil nam je dušni pastir, ni ae bal libo ralnega zmaja, ni se ustrašil krive sodbe
o	njegovi osebi, ampak neumorno je učil svaril, opominjal, naj bo komu prijetno ali neprijetno. Njegovo oko se je bistro oziralo na njegove verne. Ko je videl napake in pregrehe, je vselej nevstraSeno stopil na noge. Ni sprejemal samo bogatašev, ampak tudi uboge revežo jo po miloval in iz svojega žepa obdaroval Skozi 15 let nam je šolsko mladino po učeval, manj premožnim je šolsko potrebščine priskrboval. Prav ubožnim je celo obleko pripravil. Bolnikov m zabil obiskovati in jih v bolezni tolažiti; lbož ni in bolnikom je vselej pomagal bodisi i jestvinami ali v denarju. Rar je pa še največ je to, da nam ga je Vsemogočni poslal k nam za dušnega pastirja kot na-
lašč, kajti z laatnim imeljem nam je prenovil našo uborno corkev. Na njegovo prigovarjanje ae je sezidal lep, visok zvonik, 80 bo napravili 26 kvintalov težki in ubrani zvonovi, ter sojo cerkev zdalj-šala. Njegovo delovanje bo pričalo o njem mnoga leta. Sodaj pa Vam zakličemo vsi verni in udani Braničanje:
Z Bogom, predragi naS dušni pastir,
Rer bolezen Vas sili, da Breste v mir. Rosč naj' blagoslov nad Vami nebesa,
Iz dna arca Vam kličemo v dan slovesa, In enkrat po smrti našega telesa,
Da bi priSli k izvoljenim v sveta nebesa.
J. J.
I/. kobariškega Kota. — Kdo Siri „napredne“ nauke po Kotu? Ta je fotograf Klein, kateri stanuje v Idrskem.
V	nedeljo 17. t. m. je v neki krčmi v Breginju prodajal avoje napredno maslo. Obkladal je duhovnike z raznimi „na-prednimi14 priimki. Tudi prevzvišonega Škofa ljubljanskega je počastil s svojim mastnim jezikom tor odobraval Comhe-sovo delovanje na Francoskem in obžaloval, da ni tndi pri nas takšne vlade.
— Tudi v Sedlu cvete „napredna“ pšenica pod občinsko vlado, ker dve nedelji zaporedoma poje harmonika. Pri plosa jo zraven star udoveo, ki se vrli, čeravno mu ne gre. Vrti se tako živo, da zvrne stolico in mizo s steklenicami vred tako glasno, da se prestrašijo celo harrtionični glasovi. — Policijskega reda ni vač; občinski č:’"Hj spi "lirno po noči in po dnevu, kor ne vidi nobenega. — Tudi Podbela v aedelski občini se poganja za svojo šolo, čeravno je šolski svet v Tolminu kupil novo hišo g. Čuša za svoto 20.000 za otroke cele občine. No, če more šolski zalog, naj kupi in napravi še Beljanom jedno takšno šolo. Svobodno.
— Drugič še kaj, g. urednik I
h Stibrclj. — (Županstvo). — Dno 24. julija 1904 slišali smo javno razglašeno, da je vos nered pri tok. županstvu, kteri je delal v pretekli dobi toliko hrnpa, sedaj rešen in da je visoki deželni odbor v Gorici potrdil tudi račun o delitvi obč. zemljišč.
Gotovo ne bode odveč, ako nekoliko pojasnim naSe občinske homatije. Preteklo je Ae 21/* let«, odkar je izvoljen sedanji Župan in starešinstvo; takoj po njih izvolitvi in vmeščenju sedanjega tajnika Rejca, jeli so pregledovati in reševati poprejšnje stvari, posebno obč. račun«. Spomladi leta 1902 sestavili so občinski račun za I. 1900 in 1. 1901 ob ednem, glavno in najtežje pa je .še vedno čakalo, in to jo bil račun o 'delitvi občin-Jemljišč, koje se je vršilo že pred 12 leti.'
Glavni podatki, za ta račun bili bo jako slabi, le z veliko težavo, obrekovanjem in zamero pri nekaterih, so je sestavil potrebni izkaz. Bile so Indi stranke, pri kojih se ni moglo dobiti nobenega potrdila o piačilu za razdelitov, radi toga «o se moralo klicati na c. k. sodišče, da so vplačilo dokazala.
Za glavno svoto treba je bilo na-»topiti tožno pot, občina je poverila tožbo dr. Franku, odvetniku v Gorici, kteri je vložil tožbo že dne 8. junija 1903 pri c. k. okrožnemu sodišču v Gorici. ČeBar ni bilo pričakovali, se je zgodilo ; c. k. sodišče je tožbo pri drugi obravnavi zavrnilo, čeS, da mora občina prvo ložiti za položitev računa, potem še le za dolžni znesek.
Pri tej razsodbi uložili sta občina in nasprotna stranku, kojo je zastopal dr. Tuma, utok na c. k. deželno sodišče v Trstu;	zopet	jo nasprotna	stranka
zmagala b	svojim	otokom,	v katerem je
zahtovala, da naj se vsa stvar reši poprej administrativnim potom. Vložila je občina ul »k na najvišjo uodiščn nu Dunaju proti razsodbi v Trstu; isto pa je razsodbo c. k. deželnega sodišča v Trstu razveljavilo in ukazalo, naj se razpišo nova obravnava, pri	kateri	se reši	utok	občine
proti prvotni razsodbi c. k. okrožnega, sodišču v Gorici.
Pri tej obravnavi se je razsodilo, naj c. k. okrožno sodišče v Gorici sprejme tožbo in naj prevzame od občine ponujene dokaze. Na to sta se vršili v Gorici že	dve obravnavi;	dne	26. fe-
hruvurja 1904 sklenila bo je med strankami poravna ter je prišlo do zaželjenega uspehu.
Po pravomočnosli poravnave sestavil se jo popoten način o delitvi občinskih zemljišč, kojega je starešinstvo pregledalo in poslalo deželnemu odboru v odobritev.
Sedaj srno lahko oopolnoin brez skrbi, dasiravno so nas med tem časom, ko je tožba, tekla vedno strašili, da bodemo morali Se enkrat piščali prispovko za razdelitev.
I)h ho jo lo odvrnilo, gro čast županstvu in starešinstvu naše občino, ker ho ni strašilo tako velikega truda in neuspehov v začetku Posebno zahvalo dolžni smo pa odvetniku v Gorici za tako spretno roditev tožbe, kakor tudi visokemu deželnemu odboru v G irici za uspeSno rešitvo raznih utvarij
Konečno jo »votovoti vsema obč. odboru, noj skrbno gloda, kako se gospodari z obč. premoženjem; gleda nai, da ne pridejo pozneje zopet neredi v našo občinsko upravo, ampak da bode vedno vse na jasnem, posebno še obč. računi.
Novice.
Priporočamo cenjenim naročnikom, katerim smo poslali knjižico „Skal: nioa“, naj nam pošljejo majhni znesek fiO vin , ki je namenjen „Slovenskemn siroiišču" v Gorici.
Sv. mnftni&ho posvečenje prejmejo prihodnjo nedeljo dne 31. julija v naši stolici (začetek sv. obrpdi ob 7. in pol uri zj.) naslednji čč, gospodje, in Bicer za go riško nadškofijo: Alojzij 8a r o 4j*ci n i iz Arna v Tirolih, Ivan Ganeva is Chioppici, Miroslav L e-nardič iz Kojskega, Jožef. Marolt iz Gorice, iv.. ' ‘ '"'‘dej iz Cerkna, Anton S o k iz Kreda i .n Štolfa iz Volčje-grada pri aumnn, Frane Švaba iz Gorjanskega, lv jk Tab a j iz Št. Andreža, Ciril j&A m a r iz Barbane pri Biljani.
Pripomnimo, da je med teini 10 no-vomalniki 7 bivših gojencev, deškega semenišča, oziroma nekateri Iz’slovenskega Alojzijevifiča.
H kralu bodo za tržaško škofijo v mašnike posvečeni čč. gospodje: Jožef AI bergli, Anton D u ba z, Jožef Križmani Joahim Pilat, Jožef Z i a c h.
Iz krške škofije pa g. Dominik Linardič ter Nikolaj Parčič.
Izmed kapučinov: br. Matej Rescber, Joahim Ferk, Ivan Krstnik Rebdrts:v<
. Novomašnikom naše iskrene častitkel Na mnoga letal
Za »Slovensko sIrottšče“ so darovali: P. n. gg. Emilija Cejari 1 K, Zorko Tomanič v Gorici 1 K 89 v, drnžba »Slo-venska Beseda" 1 K 16 v, N. N. b K, Amalija Bril 2 K, M. L 20 vin.
Za »Skalnioo" in za »Sirotišče”: Jožef Shejbal 2 K.
Bog plati I
i	liar. — Oprava „1 -u, Lista" je prejela za ^Šolski Dom": Drnžba .Slovenska beseda” 1 K 15 vin.
Na c. kr. ženskem izobraževa-liftču v Gorici se bode za novo šolsko lato vršilo vpisovanje 14. in 15., i in za vadnico 16. septembra 1.1. V višje tečaje, ozir. razrede se novinci ne bodo sprejemali.	••!	’•	•'*
In zopet toča. — Kakor željno pričakuje naše ljudstvo prepotrebnega hladnega dežja, isto tako se trese skoro pred'vsakim oblakom, ki se prikaže na nebo, odkar je zadnje dni začela padati toča skoro vsakikrat, ko je le nekoliko deževalo. V soboto je napravil^ namreč toča v nekaterih občinah naše okolice še precej škode in posebno pa v Ločniko, kjer je vinski pridelek skoro popolnoma uničen. V lorek popoludne pa je obiskala toča nsša Brda in je napravila v občinah Kozana in Šmartno, kakor se nam od tam poroča, prav mnogo škode. — Zaradi nenavadne suše, ki je" nastala skoro po celi naši deželi, izvzemši gorati kraj iste, ne bodo naši ljudje pridelali skoro nič fižola, krompirja in turšice, a tudi jako malo sena. Zdaj naj pa še toča pobije trtni pridelek, potem pride naše ljudstvo v jako obupen položaj.
V savinjski dolini je strela udarila v neko kočo ter ubila 15-letnega mladeniča.
V Krašici pri Jaški je bil v nedeljo silen ciklon, veter je odnesel strehe in raval drevje. Toča je vse pobila, izlasti so trpeli vinogradi.
Strašna nevihta s točo v Loč-uiku. — V soboto zvečer je v Ločnikn in okolici toča in nevihta vse pridelke uničila. Toča z vetrom je padala nad pol ure, tako da so se še drugi dan dobivali celi knpi zmrzle toče. Ceni se, da je samo vinskega pridelka cničila okoli 7000 hektolitrov. Vse škode pa cenijo nad 200 000 K. Za eno samo vas res velik udarec, katerega bode treba od strani državo zdraviti. Polja, drevje in trte ao gole kakor po zimi; po tleh pa ležijo celi kupi listja, grozdov, srn in mladičja. Ločnik ne
pomni take nevihte in naliva. V sosednji Muši (Mossa) jo pobrala toča polovico pridelka; ali ljudje so drugi dan pri vsem tem veselo plesali ter pokazali s tem, da jih nič ne briga, ali imajo od česa živeti, ali no. Žalostno.
Minister za železnice nn Inšpekcijskem potov«) ju. — Iz Tolmina poročajo, da sla v :.oboto minister za železnice Wiltek in načelnik generalnega Slaba FZM. baron Beck pregledovala dela v bohinjskem predoru in na železniški progi.
Razbita jajca. — Neka Vipavka prinesla je v mesto poln jerbas jajc. Bilo jih je 360. Dospevša v ulico Parcar, položila jih jh ha nek zidič. Mimo pa je prišla s Bvojim vozičem neka žena iz Podturna, ki je peljala zelenjad na trg Snhna ne ve kako, zadela je ta žena ob jerbas ter ga prevrnila na tla. Jajca raz-tekla so se na vse strani in se jih pri ti priliki ‘udi 78 razbilo. Vipavka je zahtevala za razbita jajca odškodnino, katero ji je morala žena iz Podturna tudi v resnici plačali, in sicer v znesku 5 kron 40 vin., t. j. 7 vinarjev za vsako jajce.
Vožnja po Rn&telu. — Tukajšni magistrat je s posebnim razglasom odredil te dni, da mora vsakdo po Rašteiu voziti počasi, in da bode vsakdo, ki bi po Rašteiu tako vozil, da bi konj tekel, kaznovan z. globo do 200 kron. Ta odredba, jb popolnoma umestna, in je le žhleti, da bi ne ostala le na papirju, ampak da se uveljavi proti vsem onim, ki bi se ji ne hoteli pokoriti.
NApad na sodulka. — Pripeljali v tukajšnje zapore onega Antona Pores-sota, ki je bil te dni v Gradišča obsojen na dvamesečni zapor in je zaradi tega napadel v sodni dvorani med kazensko obravnavo Bodnega pristava g. Adolfa Bresniga s tem, da je zagnal proti njemn železno, 6 kg težko razpelo in potem še železni svečnik.
Sodni pristav g. Bresnig bo je k sreči pravočasno umaknil, da ni bil zadet. Ostal bi bil pa lahko na mestu mttev, ako bi mn bilo razpelo priletelo v glavo.
Iz Cerkna nam pišejo: G. uredniki Povejte čitateljem »Prim. Lista", da rabi razglednica z Grahovega pa do Cerkna po pošti celih šest dnij. Vsaj tako smo se prepričali te dni, ko smo razglednico, ki je bila oddana na grahovski pošti dne 18. t. m., dobili v Cerknem še-le 24. Im. G. poštni komisar, ki je nadzoroval te dni poštne urade po baški grapi, bi bil moral vendar kaj vkreniti, da bi razglednice z Grahovega do Cerkna nekoliko manj časa potrebovale. Kako naj bi to storil, poizvedel bi bil lahko na Grahovem.
Pomanjkanje vode v Gorici se čuti vsako leto; letos vsled nenavadne vročine pa še posebe. Žnpan dr. Venuti misli, da bi se dalo pomanjkanju deloma s tem odpomoči, da se od zasebnikov, ki imajo napeljano vodo na dom, strogo zahteva, naj je rabijo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Stavbeni urad je dobil, nalog, naj preišče vse zasebne vodovode in odredi zasebnikom, kar treba. Kdor ne bi se ravnal po danih poveljih, zgabi pravico do vode.
Izpred sodiSča. — Josip Simčič iz Barbane v Brdih je dobil v soboto pred tukajšnjem okrožnim sodiščem tri mesece težke ječe, ker je ob nesrečni nri težko ranil nekega Jožefa Anzelina. — Isti dan sta bila obsojena na 7 in 14 dnij zapora Josip Bernardis iz Zdravščine in Anton Gril iz Gradišča, mladeniča od 20 in 18 let, radi motenja vere, ker Bta se spakovala duhovniku v župni cerkvi v Gradišči, ponavljajoč nekatere njegove besede. — Goričan Karol P., mož, ki ima svojih 47 let, je žugal s smrtjo svojim starišem, bratom in sorodnikom ter je uganjal vsega vraga. Dobil je 14 mesecev tetke ječe radi nevarnega pretenja.
Nove dopisnice. — V kratkem se bodo nvele pri nas nove dopisnice. Na teh dopisnicah bode na sprednji strani poseben prostor, na katerem bode odpošiljate!] dopisnice napisal svoj naslov, in to zaradi tega, da se mu dopisnica zopet vrne, ako bi ne mogla biti vročena onemu, kojemu je bila namenjena.
Opojne pijače so prepovedane šolarjem. — Deželni šolski svet na Štajerskem je okrajnim šolskim svetom zaukazal, naj se prepove učencem meščanskih in ljudskih šol dajati ob slovesnih prilikah, ob šolskih slavnostih, izletih in sličnih prireditvah uživanja opojnih pijač.
Nemci in dogodki v Trstu. — »Slovo Polskie” prinaša članek pod na-
slovom »Posledico VHonomškoga gospodarstva”, v katerem pravi, da so tožbe nemških listov radi dogodkov v Trslu deloma nopravično, deloma bedasta in smešne. Razmero v Trstu so ustvarjali Nemci orl Schmerlinga sem. Iz sovraštva do Jugoslovanov je dunajska birokracija podpirala italijansko gibanje v Trslu in je pomagala na poitalijančevanju Slovencev. Brez dotoka ronegalov po sili, ker so se Slovencem odrekalo šole in se jim je krčila pravica do političnega uveljavljenja, bi se bil italijanski element v Trstu krčil in bi bil zgubil na moči. V Trstu so — zaključuje poljski listv — največji privrženci Italije in najzagrize-nejši sovražniki Avstrije tisti poitalijančeni Hrvatje in Slovenci, katerih iebo- , modre oči, plavi lasje, imena na ič in ac dokazujejo, da v . njihovih žilah ne teče nikaka romanska kri.
■	A	»v	.	w
Scvcrnoamcrikansko vojno bro-dovje, katerega moštvo je celih 14 dnij strašilo po Trstu, je odplulo V nedeljo predpoldne. Oklopnice, katerim zapoveduje viceadmiral Baker, so se obrnile na Reko, kjer so bile slovesno sprejele; križarice, katerim zapoveduje podadmiral Jevvell, pa na otok Krf (Corfu), kjer pozdravijo zlatolasega dr. Graziadio (Ivana Luzzatta) ter počakajo morebitnih .povelj za odhod v Rdeče morje.
Potrjena učua kujiga. — Mini-sterstvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 26. maja t. I., št. 8032 knjigo Alojzija Stroja: »Kratka zgodovina katoliške cerkve", odobrilo za šolske učne namene ter se sme ista uporabljati na ljudskih, meščanskih, nadaljevalnih, višjih dekliških in na obrtnih nadaljevalnih šolah s slovenskim učnim jezikom.
ŠkoTu Strossinayerju, ki biva v kopelih v Slatini, se je zdravje zboljšalo in je že iz nevarnosti.
Razprodaja tobaka. — V prvi polovici letošnjega leta je vdobila naša država za prodani tobak 8,680.000 kron več nego .je vdobila v isti dobi lanskega leta. —
Nove cigArete. — V teku tega leta prodajati se bodo začele nove cigarete s ruskim tobakom, ki bodo stale po dva vinarja komad.
Kako se otroci navadijo lagati ?
—	Različne stvari morejo privesti otroke do laži. Tukaj omenjamo le jeduo: večkrat hauči kdo otroke lagati, ker se jim laže sam. Koliko laži je v navadnem družabnem življenju, in otroci slišijo to. Večkrat se kdo potaji, kakor bi ga n& bilo doma. Ljudje navadno hvalijo koga in se mu laskajo, dokler z njim govore; ko je odšel, ne morejo nikdar našteti dovolj njegovih napak. Ka^o naj .vpliva to na otroke? — Večkrat se tudi ^vzgojitelji lažejo otrokom, samim, n. pj. da bo taji stric vzel otroka .seboj, da bo prišel črni mož itd. Včasih se laže kdo otrokom tudi v šali in je vesel, če so otrtfci prav lahkoverni. Semintja naroče stariši otrokom, naj se zlažejo, ko se n. pr v šoli opravičijo, čeprav nimajo povoda za to. Ni čuda, da se otroci tudi sami lažejo, kadar pričakujejo od laži kaj dobička. Večkrat si vzgojitelji pomagajo z lažjo, če vprašujejo otrooi po stvareh, ki bi jih ne smeli vedeti. Toda otroci zvedo vendar krmlu, da se jim ni povedala resnica in radi se poslužujejo istega sredstva, da se rešijo, iz neprijetnega položaja. Seveda ni treba otrokom vselej vsega povedati, toda lagati se jim tudi ne sme. Otrok mora starišem zaupati brezpogojno: kar pravi Oče ali mati, to je res. To zaupanje pa se otrokom vcepi, če se stariši skrbno varujejo, da pod nobenim pogojem ne govore ne-resnioe.
Nova redilna rastlina. — Neki učenjak, Baland pt> imenu, je nedavno' opozoril francosko akademijo znanosti na novo in dragoceno redilno rastlino, katero uživajo urojenoi v različnih krajih tropične Afrike in katero uživajo tudi v nekaki drugi obliki v Braziliji. Baland zatrjuje, da je to edino, doslej znano redilno **edstvo, ki ima v sebi vse človeškemu organizmu potebue redilne snovi. Četudi je ta trditev pretirana, se vendar lahko posnema, da je ta rastlina za prikuho velike vrednosti. V* surovem stanu ima rastlina okus boba, pripravlja se kakor ta, a ima kuhana okus pečenega kostanja.
Benetke imajo tako slaba tla, da ne bo mogoče napraviti zadosti trdnega temelja za novi Markov stolp. Tako se je ijjavil profesor Oohsenlus.
Nltof in dva misijonarja umorjena. — Wolffov birč je prejel iz San-gaja poročilo: Belgijski škof v Išangu ja bil na inšpekcijskem potovanju v Lihuanu (pokrajina Hape) nn polapota med Išan-gom in Hiingtingom s svojim bratom in enim misijonarjem umorjen.
Lepa stanovitnost. — Mlada gospodična, hči velikega bogatina, prestopila je h katoliški cerkvi. Oče njen, ošaben Anglež, je bil radi tegi tako razburjen, da ji je žugal, nitfspoznati jo za svojo hčer, če to stori. In res. Neko jutro najde hči na krožniku pri kavi listek z napisom: »Jaz sem naredil svojo oporoko, in,tebi zapustil 50.000 dolarjev. Če se katoliški veri odpoveš, ostane pri tem, če pa tega v osmih dneh ne storiš, ne dobiš nič in poberi se, kamor ti jo drago”. — Blaga hči dala je točno tudi odgovor, odgovor, ki zailnži, da bi se ga z zlatimi črkami zapisalo v srce vsakega človeka. Bil je kratek in odločen: »Oče, moja duša je več vredna, ko 60000 dolarjev! Za vse zaklade sveta‘bi tega ne storila, kar vi od mene zahtevate".
Vrtovi za vojsko. — ,,Reichswehr“ z dne 15. t. m. prinaša naslednje sporočilo iz Karbina : Dne 22. maja dospel je . v,lak s poljskim orodjem, s semeni in delavci v Karbifl. Precej naslednjega dne pričeli so pripravljati vrte za zelenjavo, Do 6. junija je bil nasajen obsežen vrt :'a! Čebulp,, .korenjem,,, repo, krompirjem. Gredice, na katere so obsojali zelje (kapus), obsegajo nad 2 ha. Delo vodi vrtnar Gercik, kateri je 24. aprila odpotoval iz Petrograda. Polja za nasade so si izbrali med Karbinom in Liaojanom. Težave jim dela pomanjkanje vode za zalivanje zelja, kajti rečica Modjagon je popolnoma vsaknila ter morajo izkopavati vodnjake'. — To je kaj novega, da si vojBka za hrbtom napravlja vrtove za zelenjavo. Kakor kaže, nasaditi mislijo jako ohširne prostore z zeljem. Rusi kaj radi uživajo zelje. Napravljajo si šči, t. j. kuhinjo, riž, ali kaj druzega s primešanim zeljem.
Kava in zdravje. — Dokaj pre-porno vprašanje, ali je kavina pijača res nezdrava, so večinoma družine že razrešile tako, da zrnato kavo, dražečo živce, pijo samo a primesjo KaThreiner-jeve Kneippove sladne kave. S svojim okusom zrnate kave( napravlja Kathrei-nerjeva Kueippova aladna kava kavino pijačo milo in ljubko; poleg tega je zaradi. znanih ‘sladovnih dobrodejnih lastnosti koristna zdravju. Zato se izkazuje povsod, kjer je zdravnik docela prepovedal zrnato kavo, za edini primerni nadomestek ; apj. je okusna,. lahko prebavna, redilna in krvotvorna. Kathrei-nerjevo Kneippovo sladno kavo jie priporočati prav posebno otrokom, bolnikom in slabotnim osebam.: pijo pa naj jo čisto. — ’
	. f	
Rojaki kupujte narod •. i r	! ni kolek!.
LotGTijSke številke.
23. julija.
Trst............ 82	21	41	66	37
Lino	...... 76	62	42	2	31
Tržne oene.
Za 100	kg.
Kava:	Santos ...	K	190'—	do	210’—'
„	Sandomingo	„	230 —	„	240 —
„	Java . .	. „ 230 —	„ 240 —
„	Portorico	.	. „ 280'—	„ 900 —
„	Cejlon ...»	290’—	„	800*—
Slakdor.....................  72—	„	74-
Špeh................„	120—	„	136 —
Petrolij v sodu	.	.	„	41*60	„	42 —
„ zaboju	.	„	18’—	„	1860
Maslo	surovo .	.	.	„	170’—	„	180 —
kuhano	.	.	„	210;—	„	220 —
Otrobi debele	.	.	„	10-60	„	18 —
„ drobne	.	.	„	• 10*20	„	11 —
Turšiča . .	;	.	„	14’—	„	16 —
,	za hrano..	„	18—	»	14 —
Oves,	..... ?	„	18-60	„	1660
Moka ogerska: št! 0	K 33 — it:	1	K 82-20 št.	2 K 3140
„ 3	' 3040, „	4	„ 29*60, „	6 „ 28 60
*?\	“fr It	6	K 27*60.
** * *• <
V > .	\
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
ebbbbbbbbe
Poiilja vsako blago poštnine prosto!
Teod. Slabanja
srebrar v Gorici,ulica Morelli 12.
Se priporoča v izdelovanje cer-kvette posode in orodja iz zanesljive kovine po uzorcih ali last* nom načrta po poljabnem stogu.
Stare posode popravi in prenovi, poulati in posrebri v ognju, poulati tu-čistrelovodne o-sti vse po naj-nižjih eenah.
D* gi morejo udi bolJ~rtvne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga Ur staro orodje popravili'in obnositi, ol«jSuje jim to* tem da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje' na obrok«« Preč. -p. n. na-ročevalec li obroke lahko sam določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto 1
i/ vIi/ ■'jikT 'vik' vly
Anton Kuštrin
Gosposki ulic* h. štev. 245,
priporoča častiti duhovščini in slavntimn občinstva v mesta in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucea; St. Angela, KorfG istersko in dalmatinsko. Petrolej v. zaboja Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 8 4, B. Več vrst riža.' MHjsveče prve in drage vrste, namreč po Vi kila in od t fanta. Testenine iz tvornice ŽniiJefllč & Valenčič v II. Bistrici. ZVeplenke dražba «v. Cirila in Metoda. Moka iz Msjdfčevofja mlina v Kranja in z Joehmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Edina stev. kleparska delavnica
v ulici sv. Antona št. 1
podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu iri tudi na deieli *a iidelovanje vseh kleparskih udelkov. kakor cevlj sa vodo, žlebe ga stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav niških oenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čufer,
klep. mojster.
And. Fajt,
pekovski mojster, (Jorlca, |—— tekallSie Fr. ioiipa it 2 (lastna
luvrluje naročila vsakovrstnega Peciva, tudi najflnejšega, kakor ea nove maše in godove, kolače aa birmance in Poroke itd. Vsa naročila isvriuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raulične moke, jina peciva, fina vina in likerje po umerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco iti potice itd.
Lekarna
Prave In eif&iifi kapljice
t mamko .sv. Antona Pado-vanskeg*.
Zdravilna moč ij teh.Mpiiicje.ne-prekosijiva.—Te kapljice uredbo redno prelamljanje, če sfe jih dvakrat na dan [	po	jedno	žličico
r j (Varitrena mamka) popije. — Okrepi
K ielodec, stor6, da zgine v kratkem času omotica in ii-votna /Imu* (mrtvasL). Te kapljice tadi storč, da človek raje ji.
Cena stek lan i ci 60 vio.
jfaitoii Jon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže tudi i jako ukubnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
A. Krušič
trgovec in krojaški mojster
Gorica, ulica Sim. Trti it. 33
1 nntnsnja glav. občinstvu, da je dobil ravnokHr svete cm-I gleiko in avstrijske blago, kakor tudisveith iugotoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bližajočo poli mladno sezono.
Izdelek iz lastnega blaga jamčim.
Viktor Toffoli
v Gorici, via Teatro ftt.20
(na stari poiti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Za loč . . . Jedilno . . „ finejše „ boljše dalmatinsko istrijansko
k/. 32 * 36 „ 40 „ 44 „ 48 .. 66
Corfu . . Bari . . Lucca . . Nizza • Najfinejše
Saunig S OBbltvo
ulica Munlclpio,
Gori. a.
Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakur za šivilji’, krojače, Cri>vljurji‘, in Ituli za umetno vezanje (rekamiranje). V zn logi »e tudi nahajajo angleSka dvokolesu „Helical Premier" in slamoreeni stroji, samokresi in razne puške, lastna meh, popravljbluicn. (ilavno zastopstvo za 1’rimorsko: Centrifug ,.We*tfalla“.
kr. 50 „ 60 „ 70 80 gl 1
Priporočam i. duhovščini la cerkve-ntm oskrbnlštvom.
Naznanilo.
Podpisana naananjava slavnemu občinstvu, da sva premestila kroj alko delavnico i» utice Vetturini it. j v ulico
della Cappella št. /o.
Ob tej priliki se priporočava slavnemu občinstvu, č. duhovščini, posebno aa izdelovanje talarjev in aa vsa v to stroko spadajoča dela.
Vid in Andrej Rojec, krojaška mojstra.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Karol Draščik,
|M*lfovnIii uiojNtiT ii:i Komu v (ioriri
odlikovan i častno diplomo najvl^jeoa priznanja jubilejne razstav« na Dunaju I. 1898. h v Gorici na runtavl I. 1900 « ilalo svetinjo
izvršuje naročil« vsakovrstno#« peciva, tudi nuj (mojega, z« nove irmše in godove, kolaču za birmo in poroke itd.
Vsu naročila izvršuje ločno in natančno po fcelji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mostu in n« dožoli najnljudneje.
♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦
a a. 3
krojaški mojster v Gorici na Placuti 28.
Priporoča se vsem prijateljem in znancem in drugim gospodom za obilna naročila.
(Jopica, (gosposka ulica 7,
naznanja,
da prodaja oblačila za dame in gospode, Perkale, 2ephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in letni čas, blago vseh kakovosti in po najnUje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah.
VzoFci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
Iti
Prosiva zahtevati listke
■a-
P
Naj večja trgovina z železjem
Konjedic & Zajec
I Gorita, vred nadiMju štev. 5 in poMnica v ii „Monta“.
31
*a
c n o
Ja
v/
a
0
S
Ph
1
Za čas stavbe priporoča vse stavbno potrebščine, kakor: cement, stavbne nosltelje, vsakovrstne okove, železje, strelna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodjs za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega In hišnega orodja
dob rozprimerno nizkih conah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v fio.-lol.
Pocinkana &ica aa vinograde po jako ani&anih cenah t Pozori
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove »tnerlka»wke blagajne, da je kupil pri naiu za 100 kron blaga.
Prosiva lah to vati listke
e
§
o
P
ta
O*
©
i
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestnje po 47»% polUmesečno; ne-vsdignene obrestiprfpi-Buje konec lota k glavnici. Rentni davek pla-fluje posojilnica sama.
Posojila
udom na osebni kredit po B*/", In ua vknjlibo po 6V,*/,
cc
I -PIlTr^lllH liliVIIIIIIIII.H
regtstrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
i	—
■ ■■■	■	.1	-	1	- IM  -
C. kr. poitnohranilnični konte N. 851.292.
Sprejema
nove člane
2 glavnimi in opravil-. niml deleži. Olavni deleži po 300 K, opravilni po a K. Otvarj a Članom tekoče raduno, katere obrostujepo dogovoru.
llratlnc tire
vnak dan od 8. nre zjutraj pa do 1. ure popoludne,