Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—8 celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
66.
kos.
V LJUBLJANI, ilue 18. avgusta 1937.
Letnik
VIII.
415. Uredba o poslovanju državnega pravobranilstva.
446. Poslovni red Banovinske hmeljske komisije dravske banovine in njenih organov.
VSEBINA:
447. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38. v občini Mavčiče.
448. Razne objave iz »Službenih novim:.
Uredbe osrednje vlade.
445.
Na podstavi § 32. zakona o državnem pravobranilstvu se predpisuje tale
uredba
o poslovanju državnega pravobranilstva.*
Splošne določbe.
Člen 1.
(K § 1. zakona o državnem pravobranilstvu.)
Vrhovno državno pravobranilstvo je poseben urad ministrstva za finance in je ministru za finance neposredno podrejeno.
Člen 2.
(K §§ 2. in 3. zakona.)
V pravdah zoper državo, za katere se določa pristojnost sodišča po toženčevi občni krajevni podsodnosti v smislu. §§ 61. in nasl. grpp., je poklicano zastopati predvsem tisto državno pravobranilstvo, v čigar območju je stvar, na katero se nanaša spor, nato pa tisto, v čigar območju se je pripetil dogodek, iz katerega je nastal uveljavljam zahtevek, naposled pa tisto, v čigar območju je sedež tistega osrednjemu oblaslvu neposredno podrejenega urada, v čigar področje spada tožbeni predmet.
V vseli drugih pravdah kakor tudi za druga zastopanja pred sodiščem ali drugim oblastvom je pristojno tisto državno pravobranilstvo, na čigar ozemlju je sodišče prve stopnje ali oblastvo, pri katerem je postopek za-počet. V drugih poslih državnega pravobranilstva.odloča
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	februarja 1937, št. 28/IN/36. — Zakon o državnem pravobranilstvu gl. »Službeni list« št. 533/68 iz 1. 1934.
glede pristojnosti načelo, izraženo v prvem odstavku tega člena.
Člen 3.
Vsako državno pravobranilstvo sme, če je treba, opraviti v stvareh svoje krajevne pristojnosti potrebna pravdna dejanja tudi izven svojega območja.
Člen 4.
(K § 4. zakona.)
Pravna mnenja, ki jih zahtevajo državna oblast.va od državnega pravobranilstva po § 4. zakona o državnem pravobranilstvu, oddaja krajevno pristojno pravobranilstvo.
Člen 5.
Oblastvo, ki zahteva pravno mnenje, mora natančno navesti pravna vprašanja, o katerih želi, da odda državno pravobranilstvo svoje mnenje, in mora priložiti mnenje svojega pravnega referenta, če tak pri njem posluje.
V dopisu, s katerim se zahteva pravno mnenje, je treba navesti vsa dejstva in mu je priložiti vse spise in listine, ki utegnejo biti važne pri oddaji mnenja
• Člen 6.
Pravna mnenja, ki se oddajajo državnim oblastvom po § 4. zakona o državnem pravobranilstvu, morajo biti določna, jasna, obrazložena in se morajo ozirati na celotno pravno stanje stvari.
Državno pravobranilstvo mora obravnavati v svojem mnenju vsa pravna vprašanja, za katera pri pregledu spozna, da so za rešitev stvari važna, najsi jih oblastvo, ki zahteva mnenje, ni navedlo ali označilo, in mora navesti zakonske predpise, na katere opira svoje mnenje.
Člen 7.
Pravna mnenja državnega pravobranilstva za obla-stva, katerim so oddana, niso obvezna. Če oblastva pravno mnenje državnega pravobranilstva sprejmejo, ne sme-
jo omenjati v svojih vnanjih odpravk'ih, da se je priskrbelo v stvari mnenje državnega pravobranilstva, niti ne smejo navajati, da izdajajo svojo odločbo na podstavi pravnega mnenja državnega pravobranilstva.
Člen 8.
( K § 5. zakona.)
Ko oddaja državno pravobranilstvo svoje mnenje in pripombe glede pogodb, ki ga zahtevajo država, dalje pravne osebe in ustanove iz § 7. zakona o državnem pravobranilstvu, morajo zlasti gledati na to, da je pogodba s pravne strani popolnoma jasna in v duhu predpisov zakonov in zakonskih uredb, po katerih se pogodba sklepa.
Člen 9.
Glede pogodb odda državno pravobranilstvo svoje mnenje in pripombe šele, ko so opravljena vsa predhodna dejanja, ki so po zakonu potrebna, da se more pogodba skleniti.
S pogodbo ali pogoji mora izročiti oblastvo državnemu pravobranilstvu tudi vse spise o opravljenih predhodnih dejanjih.	/
Državno pravobranilstvo se omeji pri pregledu pogojev ali osnutka pogodbe na pravno, stran pogojev ali osnutka.
Če državno pravobranilstvo spozna, da bi mogla biti sklenitev kake pogodbe škodljiva za imovinskopravne interese države ali pravnih oseb in ustanov, ki jih državno pravobranilstvo zastopa, opozori na to oblastvo ali pravno osebo ali ustanovo, katerim pošilja svoje pravno mnenje.
Državno pravobranilstvo sme predložiti, preden odda svoje mnenje dokončno, zlasti v večjih in težjih stvareh ali pa če vrednost presega 500.000 dinarjev, osnutek svojega mnenja vrhovnemu državnemu pravobranilstvu za soglasnost.
V vsem ostalem velja smiselno to, kar je predpisano v členih 6. in 7. te uredbe.
Člen 10.
(K § 6. zakona.)
Naredba, s katero naloži minister za finance državnemu pravobranilstvu posebno vrsto poslov ali mu odredi stalno zastopanje posameznih pravnih oseb ali ustanov, se mora razglasiti v »Službenih novinah«, če to minister za finance odredi. To oskrbi vrhovno državno pravobranilstvo.
Postopek.
Člen 11.
(K § 8. zakona.)
Državna pravobranilstva smejo započenjati pravde v imenu države in se spuščati v pravde, ki jih vlože zoper državo posamezniki, samd, kadar je po njih oceni pričakovati uspeha ali se od uspešno dokončane pravde more pričakovati za državo korist.
Člen 12.
Državi gre, kadar je zastopana po pravobranilskem osebju, pa tudi po §§ 9. in 10. zakona o državnem pravobranilstvu, nagrada, za zastopanje po odvetniški tarifi.
Člen 13.
Nemarne opustitve pri opravljanju posameznih pravdnih dejanj po organih državnega pravobranilstva, ko je taka dejanja bilo opraviti, se smatrajo, če niso hujše dejanje, za hujše kršitve službene dolžhosti po § 188. zakona o uradnikih in se kaznujejo kot take.
Poleg disciplinske odgovornosti so odgovorni do-tični organi državi tudi za škodo, storjeno z opustitvijo.
Tudi organi drugih resorov, ki se jim poveri po § 9. zakona o državnem pravobranilstvu zastopanje države, kakor tudi organi, navedeni v § 10. zakona o državnem pravobranilstvu, so za opustitve enako materialno odgovorni in se kaznujejo po predpisih, ki določajo njih disciplinsko odgovornost.
Člen 14.
V času, ko se vodi pravda, ki jo je započela država zoper druge osebe, se mora državno pravobranilstvo na primeren način obveščati o toženčevem imovinskem stanju in mora po potrebi že pred koncem pravde ukreniti po zakonu, česar je treba, da se državna pravdna terjatev zavaruje, kolikor je tako zavarovanje po zakonu dopustno.
-	Člen	15.
(K § 9. zakona.)
Državni pravobranilec sme poveriti zastopanje uradnikom njemu podrejenega pravobranilstva, pred prvostopnimi sodišči in oblastvi pa tudi pravobranilskim pripravnikom. Če spozna za smotrno, sme poveriti zastopanje sodnim uradnikom, pa tudi uradnikom drugih strok.
Sodnim in drugim uradnikom se izda za vsak narok
posebno pooblastilo in se vroči sodišču ali oblastvu z zahtevo za zastopanje obenem s potrebnimi podatki in navodili, listinami in morebitnimi spisi, ki so potrebni za uspešno zastopanje.
Zaprošeno sodišče ali oblastvo odredi neutegoma uradnika za zastopanje. Če bi to iz katerega koli razloga ne bilo mogoče, je kar najhitreje obvestiti državno pravobranilstvo. Po opravljenem poslu mora sodišče ali oblastvo obvestiti državno pravobranilstvo o tem, kar se je storilo, in vrniti vse spise in listine.
Podatki in navodila državnega pravobranilstva so za odrejenega zastopnika obvezni.
Člen 16.
Skladno s § 9. in drugim odstavkom § 22. zakona o državnem pravobranilstvu sme poveriti državno pravobranilstvo državnemu tožilcu, naj zastopa pri razpravah v kazenskih stvareh, v katerih je država zasebna udeleženka, državni odškodninski zahtevek namesto organa državnega pravobranilstva.
Člen 17.
V sodnih kazenskih stvareh, ki so važne za državo kot zasebno udeleženko, ukrene državno pravobranilstvo bodisi samo od sebe bodisi na zahtevo prizadetega obla-stva, česar je treba, da se odškodninski zahtevek pravilno postavi in zglasi pri pristojnem državnem tožilstvu oz. pristojnem kazenskem sodišču.
Po potrebi postopajo državna pravobranilstva tudi v teh stvareh in preden se dokonča sodni postopek, po členu 14. te uredbe, kolikor je tak postopek po zakonu dopusten.
Člen 18.
Državna pravobranilstva postopajo skladno s členi 11. do IT. te uredbe tudi v drugih sodnih stvareh, kakršne so stečajne, depozitne, zapuščinske stvari itd.
Člen i9.
(K § 10. zakona.)
Pravni referenti morajo poročati, kadar zastopajo državo po § 10. zakona o državnem pravobranilstvu, pristojnemu državnemu pravobranilstvu o vsakem pravnem dejanju in vsaki sodni odločbi, kadar to državno pravobranilstvo zahteva. Državni pravobranilec sme zastopanje ob vsakem času sam prevzeti ali ga poveriti kateri oseb, naštetih v § 9. zakona o državnem pravobranilstvu, če misli, da bi bilo to za boljše in uspešnejše zastopanje v sporu koristno.
Člen 20.
(K f 11, zakona.)
Vrhovni državni pravobranilec sme po potrebi ali če misli, da je to za uspešnejše zastopanje koristno, ob vsakem času sam prevzeti zastopanje v dotičnem sporu ali ga poveriti namestniku vrhovnega državnega pravobranilstva ali državnemu pravobranilcu iz območja drugega apelacijskega sodišča. .
Člen 21.
(K § 12, zakona.)
Za zastopanje pred tujimi sodišči ali oblastvi, če je to iz katerega koli vzroka potrebno, odredi ministrski svet na predlog pristojnega ministra po predhodnem mnenju vrhovnega državnega pravobranilca drugo osebo iz naše ali iz tuje države. Ministru za finance predlaga odreditev zastopnika minister, v čigar resor stvar spada.
Če usvoji ministrski svet predlog pristojnega ministra, izda minister za finance dotični osebi pred piš n o pooblastilo.
V dvomljivih primerih zaprosi vrhovni državni pravobranilec po ministrstvu za zunanje posle od diplomatskega predstavništva tuje države obvestilo o tem, ali more državno pravobranilstvo državo pred tujim sodiščem zastopati.
Člen 22.
Vrhovni državni pravobranilec, namestnik vrhovnega državnega pravobranilca, državni pravobranilec in ostali uradniki državnega pravobranilstva ne sinejo opravljati poslov po zakonu o državnem pravobranilstvu, če so podani pogoji za izključitev, določeni v § 13. grpp. za izključitev od sodniškega poslovanja.
Izključene osebe morajo ne glede na izključitev opraviti in dokončati nujne posle, če ni nikogar, ki bi jih nadomeščal. Izključene osebe morajo o tem, da so izključene, takoj obvestiti državnega pravobranilca oz. vrhovnega državnega pravobranilca.
Določbe prednjih odstavkov je uporabljati ustrezno tudi na uradnike in pravne referente, kadar zastopajo po §§ 9. in 10. zakona o državnem pravobranilstvu, kakor tudi na osebe, ki zastopajo po § 12. zakona o državnem pravobranilstvu.
Člen 23.
(K § 13. zakona.)
Če so pravne osebe in ustanove, navedene v § 7. zakoua o državnem pravobranilstvu, v pravdi z državo,
zastopa državno pravobranilstvo imovinskopravne interese države. Če pa so te pravne osebe in ustanove v pravdi med seboj, jih napoti državno pravobranilstvo, naj si same izberejo zastopnike.
Ti zastopniki morajo na zahtevo poročati državnemu pravobranilstvu o stanju pravde.
Državno pravobranilstvo mora v vseh teh primerih predhodno poskusiti, da se reši stvar brez pravdanja pred sodiščem.
Člen 24.
(K § 14. zakona.)
V primerih, ko po oceni državnega pravobranilstva pravda, ki bi jo započela država, ne bi uspela ali od uspešno dokončane pravde ni pričakovati koristi za državo, pošlje državno pravobranilstvo svoje obrazloženo mnenje oblastvu, ki zahteva uvedbo pravde. Najsi obla-slvo mnenje državnega pravobranilstva usvoji ali pa ne usvoji, je postopati po drugem odstavku § 14. zakona o državnem pravobranilstvu.
Člen 25.
(K § 15. zakona.)
Načelo § 15. -zakona o državnem pravobranilstvu velja tudi za pravne osebe in ustanove, katerih imovinskopravne interese zastopa državno pravobranilstvo po posebnih zakonih ali po naredbi ministra za finance (§§ 6. in'7. zakona o državnem pravobranilstvu).
Člen 26.
(K §	17.	zakona.)
Vse	odločbe	sodnih	in	drugih oblastev se morajo
vročati po členu 17. zakona o državnem pravobranilstvu krajevno pristojnemu državnemu pravobranilstvu, in si* cer tudi,	če zastopajo po	§ 0	zakona o	državnem pravobranilstvu druge	osebe.	'To	ne velja	za primer §11.
zakona o državnem pravobranilstvu, ko se mora vročiti odločba državnemu pravobranilstvu, ki je dejansko zastopalo.
Člen 27.
(K § 19. zakona)
V pravdah, v vrednosti nad 1000 dinarjev, ki se vlože zoper državo in ki bi se po oceni državnega pravobranilstva končale celoma ali po nekem delu neugodno za državo, predloži državno pravobranilstvo, ne da bi opustilo potrebna pravdna dejanja, stvar vrhovnemu državnemu pravobranilstvu in predlaga obenem, naj se izda ustrezna odločba po § 19. zakona o državnem pravobranilstvu. O tein obvesti v vednost iu ravnanje takoj tudi oblastvo, katerega se stvar tiče.
-Člen 28.
V pravdali, ki jih vloži država, se sme državno pravobranilstvo poravnati v državnem imenu ne glede na sporno vrednost, če pripozna tožena stranka v celoti tožbeni zahtevek in se dovoljujejo toženi stranki s poravnavo samo neke olajšave glede plačila ali izvršbe tožbe-nega zahtevka, to pa največ za leto dni (člen 14.). Poravnava se mora skleniti pod izvršbo in izgubo olajšave plačila v obrokih, če ne bi izpolnjevala tožena stranka obveznosti iz poravnave redno in točno.
Clen 29.
(K § 20. zakona.)
Državni pravobranilec'sme po § 20. zakona o državnem pravobranilstvu opustiti uporabo pravnega sredstva, če pričakuje, da pravno sredstvo zoper sodbo, rešitev ali odločbo ne bo uspelo ali da uspeh ne bo sorazmeren stroškom, ki bi nastali državi, ali pa bi bila vložitev pravnega sredstva iz drugih razlogov škodljiva za državne interese.
Državni pravobranilec predlaga vrhovnemu državnemu pravobranilcu odobritev po § 20. zakona o državnem pravobranilstvu in priloži dotične odločbe v prepisu, popiše ob kratkem vso stvar in navede tudi vse tiste okolnosti, iz katerih sledi, da je ustreznejše in za državo koristnejše, da se pravno sredstvo ne uporabi.
Če se odobritev vrhovnega državnega pravobranilstva ne izda pravočasno, mora državno pravobranilstvo uporabiti pravno sredstvo in o tem vrhovnemu državnemu pravobranilstvu poročati.
Člen 30.
(K § 22. zakona.)
Vsa oblastva kakor tudi pravne osebe in ustanove \§ 7. zakona o državnem pravobranilstvu) so dolžna dati neutegoma državnemu pravobranilstvu vsa zahtevana pojasnila in pravno pomoč ali pa mu poročati o zadržkih, ki to preprečujejo.
Če oblastvo, do katerega se je obrnil državni pravobranilec za pravno pomoč, ne ustreže zahtevi v primernem roku, niti ko zahtevo ponovi, se pritoži državni pravobranilec pri pristojnem oblastvu in poroča o tem vrhovnemu državnemu pravobranilcu.
Državni pravobranilec mora neutegoma ukreniti vse, česar ije treba, da se započne disciplinski postopek zoper odgovornega uradnika, kakor tudi radi povračila škode, povzročene državi, če zve za kakšno nerednost oblastva, in poroča o tem vrhovnemu državnemu pravobranilstvu.
Člen 31.
(K § 25. zakona.)
Brž ko- se pojavi kak spor o pristojnosti glede zastopanja države, tako med državnimi pravobranilstvi samimi kakor tudi med posameznimi državnimi pravobranilstvi in upravnimi oblastvi, mora državno pravobranilstvo, ki posluje v stvari, o tem neutegoma poročati vrhovnemu državnemu pravobranilstvu radi odločitve.
Člen 32.
(K §§ 26. in 27. zakona.)
V vseh stvareh morajo državna pravobranilstva, kadar je izvesti izvršbo za račun države, neutegoma ukreniti in predlagati vse ukrepe, določene z zakonom, da se dotična državna terjatev zavaruje in ostvari.
Po želji strank sprejemajo državna pravobranilstva tudi sama plačilo v posameznih stvareh, če ne povzroča to posebnih težav.
Člen 33.
(K § 28. zakona.)
Državna pravobranilstva morajo vsako pravnomočno sodno odločbo zoper državo vročiti v overjenem prepisu ali izpisku pristojnemu državnemu oblastvu, da pripravi izplačilo prisojene terjatve.
Izplačilo se sme opraviti tudi'brez upnikove prošnje po § 28. zakona o državnem pravobranilstvu; da še pa more zahtevati izvršba zoper državo, je po § 28. zakona o državnem pravobranilstvu potrebno, da' predloži upnik poprej prošnjo za izplačilo.
Ko predloži upnik prošnjo, mu izda državno pravobranilstvo na zahtevo potrdilo (reverz) o prejemu prošnje in obvesti o tem neutegoma pristojno oblastvo z opozorilom na predpise drugega odstavka § 28. zakona o državnem pravobranilstvu.
Člen 34.
(K § 29. zakona.)
Za oceno, ali s»o neki izvršilni predmeti dejansko namenjeni za javno službo, je odločilna njih raba ob času izvršbe; o tem pa odloča starešina urada, kateremu stvari pripadajo.
Člen 35.
(K § 30. zakona.)
Če se državna terjatev ne da izterjati, morajo navesti državna pravobranilstva v svojem predlogu, naj se odobri odstop od izvršbe, ob priložitvi potrebnih listin dejstva, iz katerih sledi, da terjatev ni mogoče izterjati.
Ce se izvršba ustavi, morajo imeti državna pravobranilstva stvar še dalje v razvidu, da bi izvršilni postopek iznova uvedla in nadaljevala.
Stalni pravniški odbor.
Člen 36.
(K § 33. zakona.)
Na zahtevo pristojnih ministrstev ali samo od sebe poda vrhovno državno pravobranilstvo ministru za finance v odločitev predlog obenem s popisom stvari, za katero gre, navede sporna vprašanja in razloge, iz katerih predlaga, da se pošlji stvar stalnemu pravniškemu-odboru za mnenje. ■ 5
Minister za finance navede v svoji odločbi sporna vprašanja, o katerih naj odda stalni pravniški odbor svoje posvetovalno mnenje.
Člen 37.
(K §§ 34. in 35. zakona.)
člani stalnega pravniškega odbora morajo redno prisostvovati sejam, razen če so zadržani. V tem primeru morajo pravočasno obvestiti vrhovno državno pravobranilstvo, pismeno ali ustno. .
Ce izostane Član odbora trikrat zaporedoma od seje brez opravičbe, se smatra, da je podal ostavko na odbo-rovo članstvo.
Oseba, ki se postavi na izpraznjeno mesto, vrši dolžnost v odboru do preteka časa, do katerega bi mogla vršiti to dolžnost oseba, na katere mesto je stopila.
Vrhovni državni pravobranilec pošlje predsedniku odbora stvari, o katerih naj odda stalni pravniški odbor svoje mnenje; predsednik pa odredi za vsako stvar po enega odborovega člana za poročevalca.
Poročevalec mora sestaviti obrazloženo in z zakonskimi predpisi podprto pismeno poročilo z osnutkom mnenja v roku, ki mu ga določi predsednik. To poročilo mora poslati vrhovnemu državnemu pravobranilstvu pravočasno, da se more razmnožiti.
Člani stalnega pravniškega odbora so izključeni od poslovanja v odboru v primerih, ki veljajo za sodnike glede izključitve po § 15. grpp., izvzemši točko 7..
Člen 38.
(K § 36. zakona.)
Vabilo na sejo mora navajati Čas in predmet obravnavanja in ga je vročiti obenem s poročevalčevim poročilom članom odbora pravočasno, najmanj pa dva dni pred sejo.
Seje stalnega pravniškega odbora so pri vrhovnem državnem pravobranilstvu. Pri seji je po poročilu prečrtati vse glavne spise stvari, kar je ugotoviti v posvetovalnem zapisniku. Nato otvori predsednik razgovor
o.	dotični stvari. Poročevalec mora navesti, ko je končal svoje poročilo, spise, ki bi jih bilo treba prečitati. Na zahtevo posameznega člana odbora se morajo prečitati tudi drugi spisi stvari, ki jih poročevalec morda ni bil zaznamoval.
Člen 39.
(K § 37. zakona.)
Ce so stalnemu pravniškemu odboru radi pojasnila v posameznih predmetih potrebni strokovnjaki, jih povabi vrhovni državni pravobranilec na napovedano sejo. V vabilu strokovnjaku mora biti stvar opisana in navedene ob kratkem sporne točke.
Strokovna mnenja je oddajati pismeno in podpreti z razlogi So pomožno sredstvo za odbor. Če misli odbor, da mnenje ne zadošča ali da ne ustreza stvarnemu stanju, lahko sklene da se «eja odloži in povabi na prihodnjo sejo namesto ali poleg tega strokovnjaka še drug strokovnjak.
Člen 40.
(K § 38. zakona.)
Stalni pravniški odbor oddaja svoja mnenja pismeno z izčrpno pravno obrazložitvijo in ob navedbi zakonskih predpisov, na katere se opirajo. Vsako mnenje podpišejo vsi- odborovi člani, ki so zanje glasovali.
O poslovanju stalnega pravniškega odbora se piše zapisnik. Zapisnik mora navajati poleg dneva seje imena navzočnih oseb, označbo stvari, o kateri se j$, pri seji sklepalo, in ob kratkem potek in sklep seje.
Mnenja stalnega pravniškega odbora se vpisujejo v knjigo mnenj stalnega pravniškega odbora in se priobčujejo ministru za finance, v prepisu pa tudi oblastvu, ki jih ije zahtevalo.
Mnenja stalnega pravniškega odbora so posvetovalnega- značaja. Ne smejo se ne priobčevati ne v prepisu ali-izpisku zasebnikom izdajati; upravna oblastva pa se v svojih odločbah ne smejo nanje sklicevati.
Vrhovno državno pravobranilstvo.
Člen 41.
(K §§ 40. in 41. zakona.)
Vrhovno državno pravobranilstvo je neposredno višje in strokovno upravno oblastvo nad državnimi pravobranilstvi.
Člen 42.
Za -poslovanje in postopek vrhovnega državnega pravobranilstva veljajo pravilna, in načela, postavljena v zakonu o državnem pravobranilstvu in v tej uredbi.
Člen 43.
Naredbe in navodila vrhovnega državnega pravobranilstva za poslovanje in postopek v posameznih stvareh ali v celih vrstah stvari so za državna pravobranilstva obvezna. *
Če bi državna pravobranilstva zahtevala, da se jim ustno dana navodila za postopek v posameznih stvareh pismeno potrde, ustreže vrhovno državno pravobranilstvo taki zahtevi.
Člen 44.
Izvrševaje nadzor obhodi vrhovni državni pravobranilec ali po njegovi naredbi njegov namestnik državna pravobranilstva kdaj pa kdaj, najmanj pa enkrat na leto, da pregleda njih poslovanje in odpravi zapažene nedo-statke in pogreške v poslovanju.
Državna pravobranilstva.
Člen 45.
(K § 42. zakona.)
Posameznim državnim pravobranilstvom načelujejo državni pravobranilci in jih zastopajo pred oblastvi in proti posameznikom ter vodijo njih posle.
Če je državni pravobranilec odsoten ali zadržan ali če je njegovo mesto izpraznjeno, vrši dolžnost državnega pravobranilca po činu najstarejši uradnik državnega pravobranilstva.
Če ni pri državnem pravobranilstvu uradnika višjega zvanja od pristava, ki bi nadomeščal državnega pravobranilca kot starešino urada, sme odrediti minister za finance na predlog vrhovnega državnega pravobranilca za namestnika državnega pravobranilca pri tem pravobranilstvu uradnika iz drugega pravobranilstva ali iz vrhovnega državnega pravobranilstva.
Po potrebi sme državni pravobranilec prenesti nekatere posle iz svoje pristojnosti na najstarejšega uradnika pravobranilstva.
Člen 46.
Vsi pismeni odpravki državnega pravobranilstva se odpravljajo s podpisom državnega pravobranilca ali podpisom njegovega namestnika ali uradnika, pooblaščenega po četrtem odstavku člena 45.; vse ustne izjave pa, ki jih podajajo odrejeni uradniki v poslih državnega pravobranilstva, tako pri pravobranilstvu kakor tudi izven pravobranilstva, se oddajajo po pooblastitvi državnega pravobranilca.
Člen 47.
Državni pravobranilci ukrenejo tako pri podrejenih državnih pravobranilstvih kakor tudi pri nadrejenih in pri drugih oblastvih vse, česar je treba za redno opravljanje poslov, ki spadajo v področje državnega pravobranilstva.
Državni pravobranilci so zlasti dolžni skrbeti, da se opravljajo posli pravobranilstva brez zastoja in brez nepotrebnega zadrževanja.
Člen 48.
Če gre za kak težji pravni primer, sme odrediti državni pravobranilec skupno posvetovanje vseh njemu podrejenih pravobranilskih uradnikov z opravljenim sodno-odyetaiškim izpitom.
Člen 49.
Državna pravobranilstva morajo vpisovati vsa važnejša pravna mnenja po vrsti, kako so bila sklenjena, v knjigo pravnih mnenj. To velja zlasti za primere, ko se je sklenilo pravno mnenje na podstavi posvetovanja vseh uradnikov po čltenu 48.
Državna pravobranilstva morajo voditi seznam vseh »odnih odločb, ki so načelne in splošne važnosti.
Člen 50.
(K §§ 46. in 50. zakona.)
Uradniški pripravniki državnega pravobranilstva morajo opraviti pred sodniškim izpitom enoletno prakso pri sodišču.
Če ni dovršil pripravnik državnega pravobranilstva te sodne prakse, preden je vstopil v pravobranilsko službo, jo opravlja z dovolitvijo vrhovnega državnega pravobranilca kot pravobranilski pripravnik v času, ko to določi vrhovni državni pravobranilec na predlog državnega pravobranilca.
Manipulacijska služba pri državnih pravobranilstvih.
Člen 51.
Manipulacijska služba pri državnih pravobranilstvih obsega:
1. voditev pisarne;
2. opravljanje pisarniških poslov;
3. voditev vpisnikov in pomožnih knjig;
4. odpravljanje (ekspedicija);
5. voditev arhiva (registratura).
Člen 52.
Za voditev pisarne odredi državni pravobranilec po činu najstarejšega arhivskega uradnika. Državni pravobranilec sme odrediti za starešino pisarne tudi drugega arhivskega uradnika, ki ima za to mesto boljšo strokovno izobrazbo ali boljšo sposobnost.
Starešina pisarne nadzira celotno arhivsko službo in osebje. Skrbeti mora, da vršijo arhivski uradniki, zva-ničniki in služitelji, ki so mu neposredno podrejeni, vestno njim dodeljeno službo.
Vsako kršitev predpisov te uredbe ali določb zakona o uradnikih, ki jo stori njemu podrejeno osebje, mora naznaniti starešina pisarne brezpogojno in ncutegoma državnemu pravobranilcu.
Starešina pisarne mora prav tako skrbeti za to, da se pisarniški potrošni material in vsi pisarniški predmeti razumno uporabljajo; inventarizirane stvari mora zaznamovati z inventarno številko, izvzemši knjižnico (biblioteko), ki je poverjena drugemu uradniku. Starešina pisarne mora pregledati vsak mesec pisarniški potrošni material in ga primerjati s knjigo potresnega materiala. Pregled inventarnih predmetov in njih primerjavo z inventarno knjigo opravi vsakih šest mesecev. O uspevku vsakega pregleda poroča državnemu pravobranilcu pismeno.
Starešina pisarne skrbi, da se izvrše vse odobrene nabave, popravila itd. natančno po naročilu in po predpisih, ki veljajo za to.
Starešina pisarne vrši kontrolo o opravljenih izdatkih po kreditih državnega pravobranilstva v letnem proračunu.
Konec vsakega leta mora poskrbeti starešina pisarne xa vezavo vseh, v tem letu prejetih zakonov ('Službenih
novin', finančnih zakonov itd.) in strokovnih listov. Vpisnike in vobče vsje knjige, ki so se vodile med letom, mora tudi dati vezati in jih nato izročiti v hrambo knjižnici (biblioteki) ali registraturi.
Razen tega mora sestaviti starešina pisarne vsakega pol leta poročilo o stanju poslov in urejati statistične podatke o poslovanju državnega pravobranilstva.
Starešina pisarne mora gledati na to, da vzdržujejo služitelji v uradu popolno sriago in red v vsakem pogledu.
Ob odsotnosti starešine pisarne opravlja njegove posle njegov namestnik, ki ga odredi državni pravobranilec za vsak primer posebej.
Člen 53.
Starešina pisarne skrbi za to. da se priskrbijo na zahtevo konceptnih uraduikov potrebna pojasnila od sod-, nih in upravnih oblastev, in opravlja vse druge službene posle, ki mu jih državni pravobranilec naloži.
Člen 54.
Vpisnike vodi glavni arhivar, arhivar ali arhivski pripravnik, ki ga odredi državni pravobranilec (vpis-nikar).
Vpisniki se vodijo po snovi, in sicer posebej za pravde, izvršbe, zapuščine in stečaje (člen 55.).
Člen 55.
Vpisniki se oznamenjujejo takole: za pravde z oznako Pp za izvršbo z oznako Ip za zapuščine z oznako Ost
za stečaje z oznako S
Če ne spadajo prejeti spisi v nobeno vrsto uvedenih vpisnikov, se vpišejo v splošni vpisnik, ki ima oznako R.
Po potrebi sme uvesti državni pravobranilec tudi še druge posebne vpisnike (n. pr. za rabokupne stvari itd.). Vsak od teh'posebnih vpisnikov ima svojo posebno oznako.
V vpisnik Pp se vpisujejo vse pravdne stvari, ki jih državno pravobranilstvo prejema ali pošilja.
V vpisnik 1 p se vpisujejo vse izvršilne in zavarovalne stvari.
V vpisnik Ost se vpisujejo vse zapuščine, v vpisnik S pa vse stečajne stvari in stvari izvenstečajne poravnave.
Stvari, ki ne spadajo v nobenega zgoraj navedenih vpisnikov, se vpisujejo v splošni vpisnik R-
Za isto stvar se vodi vedno začetna oznaka in zaporedna številka vpisnika, ki jo dobi stvar, ko prispe prvič k uradu. Za tako oznako pride še tudi oznaka poslovnega leta. Vse to tvori osnovno spisovno oznako.
Vsak poznejši spis, v isti stvari dobi poleg osnovne oznake tudi še podoznako, t. ij. zaporedno številko; prvi 'spis dobi zaporedno številko 1.
Spisi posebnih vpisnikov se vodijo pod posebno oznako ves čas, dokler se st.var np dokonča. Spisi splošnega vpisnika se vodijo posebej za vsako koledarsko leto.
Vsak spis je označiti takoj ob prejemu z dnem prejema in oznako vpisnika, v katerega se vpisuje. Za pravde Pp se vodi vpisnik po obrazcu št. 1, za izvršbe Tp po obrazcu št. 2, za zapuščine in stečaje po obrazcu št. 3, za splošni vpisnik pa po obrazcu št. 4*
* Te in naslednje obrazce gl. v prilogi k ^Službenim uovinam kraljevine Jugoslavije: letnik 1937, str. 74—87,
Za vpisnik Pp in Ip je voditi zaporedne oznake in izpolnjevati samo tiste razpredelke, ki jih je upoštevati ob prejemu spisa ali pri njih službeni odpravi. Vse notranje oznake, za katere v vpisniku ni razpredelkov, se vpisujejo v poslednji razpredelek vpisnika.
Če se prenese kaka stvar iz splošnega vpisnika v vpisnik Pp ali Ip ali Ost ali S ali v kak posebni vpisnik ali obratno, je treba zaznamovati ta prenos v vpisniku, iz katerega se spis. prenaša.
Če v vpisniku ni prostora, da bi se vpisali poznejši spisi kake stvari, se prenese ta stvar dalje na prvi naslednji prazni prostor. Stvar ne dobi zato nove osnovne oznake, marveč se vodi še dalje s prejšnjo oznako. To nadaljnje vpisovanje se oznamenuje v vpisniku z rdečo tinto. Prav tako se oznamenujeta osnovna številka in stvar v naslednjem praznem prostoru, vendar tako, da to nikakor ne vpliva ne na ošhovno ne na zaporedne oznake.
Člen 56.
Vpisnikar ne sme vrniti spisa, naslovljenega na državno pravobranilstvo. Prav tako je prepovedano vrniti kak spis, ki je že vpisan v vpisnik, ali prevzeti zunaj urada kak spis ali dopis, naslovljen na urad.
Vsak spis se mora po prejemu urediti po določbah člena 55. Prejem spisa se mora stranki potrditi, če to zahteva. Za novo dospele pravdne ali izvršilne spise je treba napraviti ovojno polo po obrazcu 5.
Vsak novo dospeli spis se mora vložiti v to ovojno polo in vpisati na prvi strani zaporedna številka, ki jo dobi novo dospeli spis. Če pošlje drugo oblastvo spise, se priložijo spisom pod posebnim, ovojem, ki se priloži v osojno polo.
Člen 57.
Dospeli spis mora vpisnikar pri vpisu skrbno in nadrobno pregledati, zlasti pa paziti na navedbo, da so v spisih priloge, kakor tudi na priloge same. Če ni v dospelem spisu tam navedenih prilog, mora to uslužbenec na dospelem spisu zaznamovati; ne sme pa zaradi tega dospeli spis vrniti, marveč ga mora tudi v takem primeru vpisati v vpisnik.
Člen 58.
Vse roke in naroke, določene pri sodiščih in upravnih oblastvih, mora vpisnikar takoj, ko vpiše dospeli spis v vpisnik, zaznamovati v narečni dnevnik (rokovnik) po obrazcu št. 6.
Najmanj en dan pred narokom mora ta uslužbenec referenta, kateremu je ta stvar dodeljena v delo, opozoriti, da more pravočasno naroku prisostvovati. To opo-zoritev mora potrditi referent v narečnem dnevniku. Če se mora opraviti narok v kakem oddaljenem kraju, mora uslužbenec referenta na to pravočasno prej opozoriti. Za natančno voditev na ročnega dnevnika in opozoritev referentov je dotični uslužbenec osebno odgovoren.
Člen 59.
Vsak referent ima svojo delovno knjigo po obrazcu št. 7. V to delovno knjigo mora vpisovati vpisnikar po zaporednih dneh vse dospele spise, ki so dodeljeni referentu v rešitev, in jo predložiti referentu z novo dospelimi spisi vred. Referent mora primerjati svojo delovno knjigo s predloženimi spisi in se podpisati. S tem prevzame odgovornost za spise. Ko referent prejeti spis reši, mora to v svoji delovni knjigi zaznamovati in vpisati kot rešeno.
Člen 60.
Vpisnikar mora vse prispele spise pregledati, ali so dovolj in pravilno taksirani. Drugače mora postopati po veljavnih predpisih dotičnih zakonov.
Člen 61.
Če so prispeli kot priloga spisa vrednostni papirji, jih mora izročiti vpisnikar starešini pisarne, ki potrdi prejem vrednostnih papirjev na spisu samem. Za prejem vrednostnih papirjev je starešina pisarne osebno odgovoren.
Člen 62.
Vpisnikar mora ves službeni delovni čas sprejemati prispele spise. Še istega dne morajo biti spisi vpisani v vpisnike. Dokler niso vpisani vsi spisi v vpisnike, vpisnikar ne sme oditi iz urada.
Člen 63.
Vpisnikar mora predložiti vsakega 15. dne v mesecu državnemu pravobranilcu seznam zaostalih nerešenih spisov iz minulega meseca.
Člen 64.
Za vse stvari, vpisane v vpisnike, je voditi imenik po obrazcu št. 8 Imenik je voditi po azbučnem ali po abecednem redu. V imenik je vpisati ime stranke ob kratki navedbi vrste stvari in osnovno oznako spisov po vpisniku. Druge podoznake spisov se ne vpisujejo v imenik.
Člen 65.
Rešene spise izpisuje za to določeni uslužbenec (ar» hivar).
Člen 66.
# /
Spisi, ki jih referenti rešijo, se morajo predložiti z delovno knjigo državnemu pravobranilcu v odobritev.
Odobrene spise prevzema z delovno knjigo arhivar, ki potrdi prejem spisov v delovni knjigi, in potem knjigo referentu vrne.
Arhivar izpiše omenjene spise v dotičnih vpisnikih v vseh stolpcih z navedbo urada, kateremu se spisi pošiljajo, in dneva prejema.
Člen 67.
Odobrene spise mora označiti vpisnikar po vknjižb! z žigom in dnevom prispetja v pisarno, jih vpisati v delovno knjigo pisarne, ki se vodi po naliki § 59. te uredbe
po obrazcu št. 7, in jih izročiti starešini pisarne, ki jih razdeli med prepisovalce.
Prepisovalci morajo potrditi dan, ko so opravili prepis, na spisu s svojeročnim podpisom.
Prepisovalni oddelek mora vse prepisane rešitve primerjati, pritisniti nanje potrebni uradni pečat ln jih izročiti starešini pisarne v pregled, ureditev spisov in predložitev državnemu pravobranilcu v podpis.
Člen 68.
Prepisom, ki jih je podpisal državni pravobranilec, mora priložiti arhivar morebitne priloge, pregledati, ali so vse odločbe podpisane in jih nato vpisati v odpravno knjigo radi predaje. Vpisnikar mora označiti na konceptu rešitve dan odprave, ki se mora ujemati z odpravno knjigo, in to gojjpisati.
Pred odpravo mora vpisnikar vse ustrezne stolpce vpisnika popolniti (izpisati).
Člen 69.
Poleg vpisnikov se vodijo pri državnem pravobranilstvu tudi še tele pomožne knjige:
Knjiga za oddajo brzojavk na pošto po obrazcu št. 9; knjiga za prevzem priporočenih pošiljk po obrazcu št. 10; knjiga za oddajo priporočenih pošiljk po obrazcu št. 11; knjiga za oddajo navadnih (nepriporooenih) pošiljk po obrazcu št. 12 in knjigo za krajevno vročbo po obrazcu št. 12.
Člen 70.
V odpravne knjige (člen 69.) vpisane spise je izročiti služitelju, ki mu je poverjeno krajevno vročanje in odpravljanje na pošto. Po opravljeni odpravi mora pokazati služitelj odprkvne knjige vpisnikar ju radi, pregleda, ali se je opravila vročitev ali odprava v redu.
Člen 71.
Posle hranitve spisov in nadzora nad arhivom opravlja za to določeni arhivar.
Praviloma morajo ležati vsi spisi v arhivu, izvzemši spise, navedene v členu 72.
Člen 72.
Arhivar mora zlasti paziti na rok, ki ga morda označi referent na spisu. Ta rok mora vpisati v vpisnik, po potrebi tudi še v naročni dnevnik (rokovnik). To potrdi arhivar na spisu.
Spisi, na katerih je referent označil rok, se polože po odpravi rešitve v naročno omaro, ki ima 31 predalov, za vsak dan v mesecu posebej.
Dan pred potekom določenega roka mora vročiti arhivar spise z delovno knjigo referentu in to v vpisniku zaznamovati..
Člen 73.
Ostali spisi se polagajo v arhiv po časovnem redu (po oznakah vpisnikov in letih). Vsak spisovni sveženj (fascikel) mora biti obložen z dvema trdima platnicama, povezan z motvozom in označen z letnico osnovne oznake spisov, ki so v svežnju.
Člen 74.
Novo dospeli spis ali vlogo mora združiti arhivar, ko sta bila vpisana v vpisnik in delovno knjigo (§ 59.), z vsemi obstoječimi spisi, tako da se izročita referentu novi spis ali nova vloga obenem z vsem osnovnim spisom.
Člen 75.
Če je prispelo z novim spisom več spojenih predmetov, tako da je treba združiti več spisov z ostalimi spisi te stvari, je na vsakem teh spisov vidno zaznamovati: »Zveza z (osnovna oznaka spisa)«.
Člen 76.
f
Spise jemati iz arhiva ali iz naročne omare je strogo prepovedano.
Arhivar sme oddajati spis« iz arhiva samo pjoti potrdilu. To potrdilo se vloži v spisovni sveženj namesto oddanih spisov. V potrdilu je navesti: oznako spisov, dan Oddaje in komu so bili spisi oddani. Iz arhiva se ne smejo oddajati deli spisov, marveč samo celotni spisi.
Člen 77.
Vrnjene spise položi arhivar takoj v spisovni svežerij, ki je v arhivu ali v naročni omari; nato uniči potrdilo o prejemu spisov ali pa ga izroči na zahtevo osebi, ki je spise vrnila. ’ '
Člen 78.
Arhivar je osebno odgovoren za red v arhivu kakor tudi za to, da so spisi zares v arhivu ali v naročni omari, oz. tam, kjer je zaznamovano v vpisniku, da so.
Člen 79.
Spise, ki so dokončani, označi referent z »Dokončano«, arhivar pa jih vpiše v posebno knjigo in vpiše potrebno oznako v dotični vpisnik.
Dokončani spiši še morajo položiti v arhiv v posebne spisovne svežnje (fascikle), in to po zaporednih številkah knjige, omenjene v prvem odstavku, kjer ostanejo, dokler jih ne uničijo.
Pri oddajanju dokončanih spisov iz arhiva je postopati nalično po določbi drugega odstavka člena 76.
Člen 80.
Določbe o uničevanju spisov se predpišejo s posebnim pravilnikom.
Člen 81.
Odločbe po spisih se napravljajo praviloma v konceptu. tako da	ostane v spisih	dokaz o rešitvi.
Če se izda izjemoma po	kakem spisu	odločba	na
spisu samem,	ki ne ostane v	upadu, mora	arhivar	ob
izpisu (drugi	odstavek člena	58.) označiti	v vpisniku
kratko vsebino rešitve.
Manipulacijska služba pri vrhovnem državnem pravobranilstvu.
Člen 82.
Pri vrhovnem državnem pravobranilstvu se vodijo tile vpisniki in pomožne knjige:
1. splošni vpisnik (vložni zapisnik) po obrazcu št. 13;
2. vpisnik za zaupne stvari (Pov) po Obrazcu št. 13;
3. imenik (indeks imen) po obrazcu št. 14;
4. kazalo tujih številk po obrazcu št. 15;
5. knjiga za roke (rokovnik) po obrazcu št. 6;
6. delovne knjige za posamezne referente po obrazcu št. 7;
7. knjiga za oddajo brzojavk na pošto tpo obrazcu
št. 9;
8. knjiga za prevzem priporočenih pošiljk po obrazcu št. 10;
9. knjiga za oddajo priporočenih pošiljk po obrazcu št. 11;
10. knjiga za oddajo navadnih (nepriporočenih) pošiljk po obrazcu št. 12;
11. knjiga za krajevno vročbo po obrazcu št. Iti,
Člen 83.
Določbe člčnov $1. do 81. se uporabljajo skladno tudi na manipulacijsko službo pri vrhovnem državnem pravobranilstvu. Ovojna pola za spise se uredi po obrazcu št. 16.
Računovodstvo.
Člen 84.
Za opravljanje računo vodstvene, knjigovodstvene in etatistične službe se odredi pri vrhovnem državnem pra-
vobranilstvu in državnih pravobranilstvih predvsem uslužbenec s strokovno kvalifikacijo za to službo.
Člen 85.
Za to službo se vodijo pri vsakem državnem pravobranilstvu tele knjige:
1. kontrolnik kreditov in razbodkov;
2. kontrolnik plač osebja;
3. knjiga prepovedi;	<■- ■
4. dnevnik prepovedi;	c
5 razdelilnik (partijalnik) prepovedi;
6. dnevnik začasnih izdatkov;
7. razdelilnik (partijalnik) začasnih izdatkov;
8. knjiga za prevzem in oddajo vrednostnih pošiljk;
9. inventarna knjiga;
10. dnevnik nabav pisarniških potrebščin in inventarja;
11. knjiga potrošnega pisarniškega materiala.
Vse knjige, omenjene v prednjem odstavku, je voditi po pravilniku o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovcdstveni službi pri nakazovalcih, tn je za njih pravilnost odgovoren odrejeni uradnik.
Člen 86.	.	,
Za to službo odrejeni uslužbenec je obenem tudi režiser državnega pravobranilstva v smislu pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Člen 87.
Tista državna pravobranilstva, ki nimajo računskega uradnika, smejo zahtevati, naj odredi finančna direkcija uradnika računovodstvenega odseka, ki naj vrši poleg svoje redne službe tudi računsko službo pri pravobranilstvu.
Knjižnice (biblioteke) in norinalije.
Člen 88.
Pri vsakem državnem pravobranilstvu se uredi in vzdržuje primerna knjižnica (biblioteka) zakonov, uredb in drugih predpisov, službenih listov, strokovnih knjig, časopisov, adresarjev in drugih potrebnih izdaj.
Za upravitelja knjižnice se odredi poseben uslužbenec, ki je poleg rednega posla dolžan vzdrževati preglednost knjižnice in njeno pristopnost osebju pravobranilstva, z dovolitvijo uradnega starešine pa tudi drugim osebam.
Člen 89.
Prav tako je odrediti pri vsakem državnem pravobranilstvu enega izmed uslužbencev, predvsem upravitelja knjižnice, za voditev in razvidovanje predpisov, ki se sčasoma izdajo, važnih odločb višjih sodišč (drugi odstavek člena 49.), rednih in upravnih splošnih naredb, navodil višjih oblastev itd.
Prehodne in končne določbe.
Člen 90.
Pravobranilski pripravniki, ki imajo na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, že najmanj dve leti pripravniške službe pri državnem pravobranilstvu, se pošljejo, če še niso bili v sodni praksi, v sodno prakso, kolikor to razmero dopuščajo, a samo za čas, ki ga spozna državni pravobranilec za primernega,
Člen 91.
Kjer govori ta uredba o predpisih zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 13. junija 1929 (grpp.), je za območje državnega pravobranilstva v Podgorici razumeti predpise zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah, ki veljajo v tem območju.
Člen 92.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč dne
1.	januarja 1937.-
V Beogradu, dne 30. decembra 1936; št. 3586.
Minister za finance Letica s. r.
Banove uredbe.
446.
III.	Ko. 3305/1.
Na osnovi člena 19. pravilnika o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz, z dne 10. VI. 1932 (»Službene novinec z dne 5. VII. 1932, štev. 151/LXVI11/458 — »Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 521/61) z izpremembama z dne 28. IX. 1934 (»Službene novine« z dne 6. XI. 1934, št. 256/LXV/591 — »Službeni list« št. 720/94) oziroma z dne 23. X. 1936 (»Službene novine« z dne 31. X. 1936, št. 252/LXIII/650 — »Službeni list« št. 750/93) predpisujem na predlog Banovinske hmeljske komisije dravske banovine tale
Poslovni red
Banovinske hmeljske komisije dravske banovine in njenih organov.
I.
Banovinska hmeljska komisija dravsko banovine.
Člen 1.
Komisija ima 16 članov, in sicer 1 iz vrst banovinskih strokovnjakov, 9 iz vrst predstavnikov proizvodni-ških hmeljarskih organizacij in zadrug in 6 iz vrst predstavnikov hmeljske trgovine.
Sedež komisije je v Celju.
Člen 2.
Komisija izvoli na svoji prvi seji iz svoje srede predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika za vs® svojo poslovno dobo 4 let.
Člen 3.
Poslovno leto komisije traja od 15. avgusta enega do 14. avgusta prihodnjega leta.
člen 4.
Seje komisije so redne in izredne.
Na redno sejo se sestane komisija najmanj dvakrat v poslovnem letu, in sicer prvič v drugi polovici avgusta tik pred sezono, drugič pa v drugi polovici februarja po končani glavni sezoni.
Izredne seje se vrše po potrebi.
Seje sklicuje predsednik ali, če je ta zadržan, podpredsednik s pismenim vabilom, iz katerega je razviden dnevni red in ki se dostavi vsem članom komisije najmanj tri dni prej. V nujnem primeru, zlasti če gre za odločbo po čl. 20. »Pravilnika o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz«, skliče predsednik sejo brzojavno vsaj 24 ur prej.
Predsednik mora sklicati sejo komisije tudi v vsakem primeru, če zahteva to najmanj ena tretjina članov komisije.
Seje se vršijo redno na sedežu komisije, po potrebi pa lahko tudi drugod. Vodi jih predsednik, če je ta zadržan, pa podpredsednik.
Seje so sklepčne, če je navzočih skupno s predsednikom ali podpredsednikom več ko polovica vseh članov komisije; v primeru nesklepčnosti se vrši 8 dni pozneje nova seja z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov, kar je v vabilu izrečno pripomniti. Izredne seje, sklicane radi odločb po čl. 20 navedenega pravilnika, so sklepčne ne glede na število navzočih članov.
Komisija sklepa z nadpolovično večino glasov; pri enakosti glasov odloči predsednik. Na sejali radi odločb po čl. 20. navedenega pravilnika nimajo glasovalne pravice oni člani komisije, ki so kot kontrolni organi s svojo odločbo povzročili dotično pritožbo. Član komisije, ki je v dotičnem spornem primeru prizadeta stranka, ne sme prisostvovati dotični seji.
O vsaki seji se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in tajnik.
Člen 5.
Komisijo in vse njene posle vodi predsednik, ali če Je ta zadržan, podpredsednik. Veljavno za komisijo podpisujeta poleg odtiska uradne štampiljke predsednik in tajnik, v zadevah denarnega prometa pa predsednik in blagajnik.
Člen 6.
Članstvo v komisiji je častno, pač pa se članom komisije na zahtevo povrnejo dejanski stroški za udeležbo na sejah po posebni odredbi, ki jo izda ban na predlog komisije.
Člen 7.
Obenem s pritožbo po čl. 20. navedenega pravilnika mora stranka pri komisiji založiti znesek, ki ga določi komisija, a največ din 1000'—?. Če komisija v svoji dokončni odločbi zavrne pritožbo in ugotovi, da je stranka vložila pritožbo iz objesti, ji v odločbi naloži plačilo stroškov dotične seje, morebitni preostanek zaloge pa ji vrne. Proti odločbi komisije glede plačila stroškov se sme stranka v roku 15 dni pritožiti na sreskega načelnika v Celju, ki odloči dokončno. V ostalih primerih se stranki y celoti povrne založeni znesek.
Člen 8.
Vsi člani komisije morajo biti zapriseženi, da bodo vršili posle vestno in strogo nepristransko in da bodo strogo varovali trgovske tajnosti. Zapriseže jih sreski načelnik v Celju.
u.
Komisija za kontrolo in oznamkovanje hmelja.
Člen 9.
Komisija za kontrolo in oznamkovanje hmelja kot organ Banovinske hmeljske komisije v smislu čl. 19., 11/a, navedenega pravilnika ima pet članov in tri namestnike.
Predsednik in podpredsednik Banovinske hmeljske komisije ne moreta biti obenem člana komisije za kontrolo in oznamkovanje hmelja.
Sedež komisije je v Žalcu. Njena poslovna doba traja 2 leti.
Člen 10.
Komisija izvoli izmed sebe za določeno ali nedoločeno dobo poslovodjo, ki vodi posle komisije.
Člen 11.
V spornih primerih glede kontrole in oznamkovanja hmelja odloča komisija z večino glasov na skupni seji, ki jo skliče in vodi poslovodja. Pri enakem številu glasov odloči poslovodja. Seje so sklepčne, če so navzoči skupno s poslovodjo vsaj trije člani komisije.
Člen 12.
Za opravljanje poslov pri kontroli in oznamkovanju hmelja nastavi Banovinska hmeljska komisija na predlog komisije za kontrolo in oznamkovanje hmelja stalnega oznamovalnega mojstra in po potrebi začasno še drugo pomožno osebje.
Člen 18.
Člani komisije, oznamovalni mojster in pomožno osebje ne smejo sprejemati nagrad od strank. Vsi morajo biti tudi zapriseženi po določilu člena 8. tega poslovnega reda.
Člen 14.
Vsaka stranka, ki zahteva radi znamkovanja nadzorstvo komisije pri vlaganju, rešetanju in basanju hmelja ter pri vseli drugih delili, ki se vrše s hmeljem potem, ko je bil od poverjenika plombiran, mora to pravočasno prijaviti v pisarni komisije v Žalcu.
Če se vrše ta dela v kraju sedeža komisije, je treba to prijaviti vsaj 5 ur prej, če pa se vrše ta dela zunaj kraja sedeža komisije, pa vsaj 24 ur prej. Prijava je lahko pismena ali pa ustna. V 'prijavi je treba navesti čas in kraj poslovanja, množino ter izvor glede na hmeljski okoliš in eventualno drugi jezik za napise na tovorkih.
Člen 15.
Preden se po poverjenikih plombiran hmelj iztrese, se kontrolni organ komisije preptiča, da li so plombe v redu in nepokvarjene ter jih nato sname. S tem hmeljem se do končnega oznamkovanja ne sme vršiti nikaka manipulacija brez nadzorstva kontrolnega organa komisije. Za primer, da se ta hmelj pred končnim oznamkovanjem začasno zopet pobaše, zapre te tovorke kontrolni organ komisije s posebnimi kontrolnimi plombami komisije.
Člen 16.
V smislu čl. 8. navedenega pravilnika se morajo smatrati kot za oznamkovanje prikladni le taki prostori in žveplarne, ki se dajo s kontrolnimi plombami komisije zapreti, dokler je v njih za znamkovanje namenjeni hmelj.
Člen 17.
Oblike napisov v smislu čl. 14. navedenega pravilnika se določajo kakor sledi:
Na zgornjo četrtino tovorka pride v črni barvi s 7 cm visokimi črkami napis:
»Kraljevina Jugoslavija«
Na drugo četrtino tovorka pride napis hmeljskega območja v črni barvi z 9 cm visokimi črkami, in sicer: »Južno-Štajersko-Savinjska dolina« oziroma	»Dravska banovina«
oziroma	»Hmelj«
Pod te napise se na željo stranke napravi napis tudi v nemškem, francoskem ali angleškem jeziku s 7 cm visokimi črkami v črni barvi, in sicer: nemško:	»Kbnigreich Jugoslawien«
»Siidsteiermark-Sanntak oziroma	»Draubanschaft«
oziroma	»Hopfen«
francosko:	»Royaume Yougoslavie«
»Styrie mčridionale-Vallee de la Saviiiia« oziroma	»Banovine de la Drave«
oziroma	»Houblon«
angleško:	»Kingdom of Yugoslavia«
»South Styria-Savina valley« oziroma	»Drave banovine«
oziroma	»Hops«
Vzdolž tovorka pride v njegovo sredino čez oba šiva letnica z 10 cm visokimi črkami v črni barvi.
Na spodnji tretjini tovorka v sredino pride v obrobljeni elipsi s 3 oziroma 4 cm visokimi črkami v zeleni oljnati barvi napis:
»Banovinska hmeljska komisija dravske banovine« ter v sredi elipse »Reg. No..............«.
V spodnji desni kot tovorka pride kot znak o opravljenem žveplanju podčrtan enakostraničen trikotnik v črni barvi z 10'5cm dolgimi stranicami.
Za male tovorke, kakor so polovični ali četrtinski baloti, kocke itd., se uporabljajo isti napisi v polovico manjši velikosti.
Clen 18.
V smislu čl. 13. navedenega pravilnika se za zalivke oziroma plombe predpisujejo naslednje izmere:
Zalivke poverjenikov:
Za območje »Južno-Štajersko-Savinjska dolina« svinčene zalivke s premerom 14 mm in
za območje »Dravska banovina« pločevinaste zalivke s premerom 18 mm.
Začasne kontrolne zalivke komisije za kontrolo in oznamkovanje hmelja in končne zalivke Banovinske hmeljske komisije dravske banovine so svinčene s premerom 16 mm.
Člen 19.
Hmelj, oznamkovan po čl. 11. navedenega pravilnika, dobi tudi oznako letnika, če je bil pridelan v istem letu in če predloži stranka predpisane poverilnice. Oznake letnika pa ne more dobiti po tem členu oznamkovani hmelj, ki je star ali mešan iz raznih letnikov. Kot star se smatra oni hmelj, za katerega se zahteva znamkovanje po 15. avgustu prihodnjega leta.
Hmelj, ki ni plombiran po poverjeniku in za katerega stranka ne more predložiti predpisanih poverilnic, se tudi po tem členu ne more znamkovati.
Člen 20.
Ako se že dokončno oznamkovani hmelj zbog katerega koli razloga prebaše, se mora to delo vršiti pod nadzorstvom kontrolnih organov komisije. Namesto poverilnic mora stranka predložiti kontrolnim organom zadevna kontrolna potrdila.
Za ponovno oznamkovanje tako prebasanega hmelja se plačajo ponovne pristojbine v polni višini in izdajo nova kontrolna potrdila.
Člen 21.
V smislu čl. 14., zadnjega odstavka, navedenega pravilnika se oznamkujejo samo taki tovorki, pri katerih je juta nepoškodovana, ni zakrpana in je vsaj ena stran brez vsakih napisov in na katerih ni oznak prejšnjih letnikov.
Morebitne napise o prejšnjem oznamkovanju ali druge slične napise na drugi strani tovorka uničijo kontrolni organi komisije s tem, da jih prečrtajo z več vzporednimi črtami primerne debeline v črni barvi.
Člen 22.
V smislu čl. 15. navedenega pravilnika je Banovinska hmeljska komisija dravske banovine določila za kontrolna potrdila naslednje barve:
Za hmeljsko območje »Južno-Štajersko-Savinjska dolina« zelenkasto;
za hmeljsko območje »Dravska banovina« rumen-kasto'(chamois);
za oznako »Hmelj« rdečkasto.
Člen 23.
Predpisane takse v smislu čl. 16. navedenega pravilnika mora plačati stranka takoj ob prejemu kontrolnih potrdil, najkasneje pa v teku 30 dni po izvršenem oznamkovanju.
Člen 24.
Na eno kontrolno potrdilo se lahko na željo sfranlf vpiše 1 do največ 18 tovorkov.
Radi izdaje kontrolnega potrdila mora predložiti stranka komisiji za kontrolo in oznamkovanje hmelja točen seznam vseh oznamkovan ih tovorkov z navedbo teže in reg. števil ter dneva in kraja, kje in kdaj je bil hmelj žveplan in pobasan, kakor tudi pripadajoče poverilnice.
člen 25.
Za nadzorstvo manipulacij, navedenih v čl. 14. in 15. tega poslovnega reda, plača stranka še posebno pristojbino, ki znaša din 4'— od vsake začete ure.
V primeru, da se to nadzorstvo vrši zunaj Žalca, plača stranka poleg te pristojbine tudi dejanske stroške potovanja dotičnega organa komisije. Pristojbina od ure se v tem primeru zaračuna za ves čas odsotnosti dotičnega organa komisije, to je od njegovega odpotovanja pa do zopetnega povratka.
Vse te pristojbine plača stranka takoj po izvršenem nadzorstvu.
Člen 26.
Strankam, ki so v zaostanku s plačilom taks po čl. 16. navedenega pravilnika in pristojbin po čl. 25, tega poslovnega reda, odreče komisija nadaljnje oznamkovanje, dokler niso takse in pristojbine v celoti poravnane.
III. Poverjeniki.
Člen 27.
Število poverjenikov in namestnikov za posamezne občine (Čl. 7. navedenega pravilnika) določi Banovinska hmeliska komisija na predlog komisije za kontrolo in
oznamkovanje hmelja. Poverjenike in namestnike postavi ban na predlog Banovinske hmeljske komisije.
Vsi poverjeniki in namestniki morajo biti zapriseženi po sreskem načelniku v Celju, da bodo vršili svoje posle vestno, strogo nepristransko, točno po navodilih Banovinske hmeljske komisije in da ne bodo sprejemali od strank razen v čl. 29. določenih nobenih posebnih nagrad.
člen 28.
Komisija za kontrolo in oznamkovanje hmelja poroča vsako leto po sezoni Banovinski hmeljski komisiji o poslovanju posameznih poverjenikov in namestnikov ter predlaga eventualno potrebne izpremembe. V primeru nujne potrebe stavi take predloge tudi že v teku sezone.
Člen 29.
Poverjeniki prejemajo za opravljanje svojih poslov posebno nagrado, ki znaša 1'— din za vsako plombirano balo. To nagrado mora izplačati producent poverjeniku takoj po izvršenem plombiranju.
Producent je upravičen, zahtevati od kupca povračilo za plombiranje bal poverjeniku izplačanega zneska.
Člen 30.
Poverjenik je dolžan izdati producentu za vsako partijo prodanega hmelja začasno potrdilo (poverilnico).
Člen 31,
Poverjeniki dobe ves potrebni material, t. j. klešče, plombe, motvoz, poverilnice itd. pri komisiji za kontrolo in oznamkovanje hmelja ter se morajo pri izvrševanju •vojih poslov posluževati edinole tega materiala.
IV.
Člen 32.	^
Ta poslovni red stopi v veljavo z dnem razglasitve 'v >Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. avgusta 1937.
Ban: dr. Natlačen s. r.
447.
Objava
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
II.	No. 10784/1.
Občina Mavčiče v srezu kranjskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 126 (sto šest in dvajset) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2'50,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od prašičev din 15'—,
g) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 20'—.
3.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne'26. junija 1937.
448.
Razne objave iz »Službenih novinu.
Številka 84 z dne 14. aprila 1937.
Z odlokom generalnega direktorja državnih železnic z dne 30. marca 1937 so bili premeščeni: a) po službeni potrebi: Cvar Vladislav, oficial VIII. položajne skupine postaje Jesenice, v prometno-komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani, Golobič Rudolf, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Rakek, v postajo Novo mesto; Konopenko Aleksej, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Novo mesto, v postajo Ptuj; Zupan Anton, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Ormož, v postajo Lesce-Bled; Majdič Ivan, prometnik IX. položajne skupine postaje Šoštanj-Topolščica, v postajo Sv. Peter v Savinjski dolini, Jerina Matevž, strojevodja IX. položajne skupine kurilnice v Mariboru, v ku-rilnično izpostavo na Sušaku; b) na prošnjo: Sever Friderik, prometni uradnik VIII. položajne skupine in šef postaje Kotoriba, v postajo Rakek; Glavač Ivan, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Čakovec, za šefa postaje Kotoriba; Gams Leopold, prometnik VIII. položajne skupine postaje Slov. Bistrica, za šefa postaje Višnja gora; Šircelj Franc, prometnik Vlil. položajne skupine in šef postaje Sv. Rok Lupinjak, v postajo Slov. Bistrica mesto, za šefa; Za* veršnik Feliks, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Metlika, v postajo Ljubljana, gorenjski kol.; Švare Gvidon, prometnik VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, gorenjski kol., za šefa postaje Metlika, in Remec Jožef, prometnik IX. položajne skupine in šef postaje Slov. Bistrica mesto, za šefa postaje Sv. Rok Lupinjak.
Številka 85 z dne 15. aprila 1937.
Z odlokom ministra za finance z dne 2. marca 1937, št. 6550/1, je bil upokojen N o v o t n i Josip, arhivar VIII. položajne skupine katastrske uprave v Ptuju, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
1 -..... M«	—	■	—
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik tn urednik: Pohar Robert v LfubljanL Tiska In zalaga tiskarna Merkur d. d. x Ljubljani; n J en predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 66. kosu VIII. letnika z dne 18. avgusta 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 9346/1.	2369
Razpis.
Razpisuje se služba zdravstvenega pomočnika pri sreskem načelstvu v Slovenjem Gradcu s plačo banov, uradniškega pripravnika za X. skupino v
II. drag. razredu.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter morajo imeti strokovno izobrazbo, ki se zahteva po zakonu o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi za zdravstvene pomočnike.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 30. VIII. 1937.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 12. avgusta 1937.
*
I.	No. 9238/1.	2346
Razpis.
Razpisuje se služba zdravnika združene zdravstvene občine Sodražica v lastnosti banovinskega uradniškega pri-pravuika.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bol-nične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj sc vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 30. avgusta 1937.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. avgusta 1937.
*
Vin. No. 4648/2.	2296-2-2
Oklic.
Tvrdka Dioničko društvo za promet kovinama Zuginayer i Gruber, tvornica bakra in medi v Slov Bistrici, je zaprosila za izdajo obrtne odobritve za Postavitev:
1.	nove transformatorske postaje 35 kV/380/220 V s 3 transformatorji (200, fbO in 800 k V A) na parcelah št. 936/4 ln 937 k. o. Zg. Bistrica namesto dosedanje. s podaljšanjem obstoječega dohodnega voda 35 kV za ca. 200 m od Zadnjega kotnega droga na parceli št. 498 p o. Zg. Bistrica do nove transformatorske postaje, in sicer preko zemljišč parc. št. 498, 497, 496, 492 in 492/2 ter Jbostu na občinski cesti Sl. Bistrica—
, S®1 in potoka Bistrice (pare. št. 937
• o. Zg. Bistrica);
2. vrtljivega žerjava za koristno obtežbo 1.500 kg z električnim dvigalom 5 k. s. na parceli št. 936/3 k. o. Zg. Bistrica;
3. viseče železnice nosilnosti 3.000 kg z električnim dvigalom 4'6 kV, vsebujočim 2 elektromotorja, na tovarniškem dvorišču, pare. štev. 936/3 k. o. Zg. Bistrica;
4. delavskega kopališča z mrzlo in toplo vodo kot prizidka stranišču na parceli št. 936/2 k. o. Zg. Bistrica.
Transformatorska postaja bo enonadstropna, zidana in krita z opeko.
Daljnovod s presekpm žice 3x35mma in njeno obremenitvijo s 14 kg/mm2 bo obešen na izolatorske verige, pri križanju ceste dvojno varnostno, in bo imel podporni točki na parcelah 496 in 292/2 k. o. Zg. Bistrica
Vrtljivi žerjav bo služil prenašanju bakrenih plošč od peči na ravnalno ploščo in odtod do kadi z vodo.
Viseča železnica je namenjena notranjemu transportu ter nakladanju in iz-kladanju
Pobližnje je razvidno iz načrtov in tehničnih opisov.
Zato se na osnovi §§ 107. do 110., 118. in 122. obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931 (»Služb. l.< št. 572/76) ter §§ 101. do 103. zakona o občem upravnem postopku z dne 9 novembra 1930 (»Služb. L« št. 26/4) odrejata
komisijski ogled in razprava na kraju projektiranih gradenj v torek, dne 24. avgusta 1937 ob 9.15 uri s sestankom komisije pri predmetni tovarni.
Interesenti se obveščajo, da so načrti na vpogled do dneva razprave med uradnimi urami pri kraljevski banski upravi dravske banovine, oddelku VIII. v Ljubljani, in pri sreskem načelstvu Maribor-desni breg v Mariboru. Obenem se pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore ali pismeno pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno dne 21. avgusta 1937 ali pa ustno na razpravi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Lin Lija it i
dne 7. avgusta 1937.
*
V. No. 7526/2.	2289	3-2
Razglas o licitaci ji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za grnd-njo železobetonskega mostu v km 0'630 ceste Smolnik—Fala na Fnli s skrajšanim rokom 10 dni
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. avgusta 1937 ob 11. uri dop.
pri sre-'"!! cestnem e-'boru Maribor i Pojasnila in ponudbeni pripomočki se
proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 195.000'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. avgusta 1937.
*
V-No. 233/27-1937.	2324	3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo železobetonskega mostu preko Mislinje v Slovenjem Gradcu v km 10’892 banov, ceste 1/14 Dravograd—Slovenj Gradec—Velenje
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. avgusta 1937 ob 11. uri dop.
v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. št. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. odd. banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/II.
Ponudbe naj se ase v obliki pop”sta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinar* jev 400.663'07.
Upoštevale se bodo samo ponudbe, ki bodo nižje od din 397.658'10.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. avgusta 1937.
$
V. No. 384/8.	2276	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev gradnje carinske stražarnice v Gornjem Cmureku
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. avgusta 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi štev. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za vs* gradbena dela din 60.145'52.
Podrobnosti razpisa so razvidne h razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovino v L'
dne 5. a\„Uala 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 2/36—2.	2372
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Beloglavec Ludvik, ključavničar v Studencih, rojen dne 22. avgusta 1885 v Studencih, istotja pristojen, je odpotoval meseca aprila 1910. v Ameriko ter od maja leta 1911., ko je zadnjikrat pisal iz Amerike, ni nobenega glašu več o njem in se pogreša.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24. o. d. z., se uvaja na prošnjo brata Beloglavca Franca, posestnika v Studencih 81 a Na Obrežju, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku gospodu Kocjanu Josipu, pis. uradniku pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Beloglavec Ludvik se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 31. avgustu 1938 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 19. julija 1937.
•j.
Ila Og 21/37.	2364
Amortizacija.
Na prošnjo Uplaznik Helene, posestnice v Sv. Pavlu pri Preboldu, Sv. Lovrenc št. 47, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Celjske Mestne hranilnice št. 81082/6900 s stanjem din 3110‘27.
Imetnik knjižice se pozivlje, da pokaže sodišču navedeno knjižico ali pa poda prigovore zoper predlog na razveljavljenje, in sicer v 6 mesecih od dneva objave v »Službenem listu«, ker bi se sicer po poteku tega roka proglasilo, da je knjižica brez veljave.
Okrožno sodišče v Celju, odd. Ila, dne 12. avgusta 1937.
*
Va I 2961/36-35.	2356
Sklep.
Okrožno sodišče kot konkurzno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne
6.	Vlil. 1937, opr. št. St 6/37-139, odložilo prisilno dražbo nepremičnin last zavezanca vi. št. 93 k. o. Kapucinsko predmestje in vi. št. 387 k. o. Gradiško predmestje za 42 dni. zaradi česar se dražba navedenih nepremičnin, odrejena s sklepom tega sodišča z dne 19. VI. 1937, opr. št. Va I 2961/36—26, na
12.	avgusta 1937 ob 11. uri, soba št. 16, preklicuje in preloži na
23. septembra 1937 ob 10. uri, soba Št. 16.
Dražbeni oklic in poziv k1 napovedi z dne 19. VI. 1937, opr. št. Va I 296/36-26, ostane sicer v celoti v veljavi.
Dražbeni oklic je objavljen v »Službenem listu«, priloga k 55. kosu VIII. letnika z dne 10. julija 1937, št. 1915. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 7. avgusta 1937.
•j*
I 271/37.	2065
Dražbeni oklic.
Dne 21. septembra 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga 1. k. o. Peče vi. št. 27,
2.	k. o. Peče vi. št. 236.
Cenilna vrednost: 1. din 77.946‘30.
2.	din 98070.
Vrednost pritekline: ad 1. din 3100'—.
Najmanjši ponudek: din 52.618'—.
Varščina: din 7893'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče na Brdu, dne 13. julija 1937.
$
I 148/37.	2078
Dražbeni oklic.
Dne 20. septembra 1937 o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška' knjiga Zepovci Vi vi. št. 105.
Cenilna vrednost: din 79.387'—.
Vrednost pritekline: din 647'50.
Najmanjši ponudek: din 42.341'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni,
dne 9. julija 1937.
I 567/37.	2282
Dražbeni oklic.
Dne 20. septembra 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Cven vi. št. 136 in 243, zemljiška knjiga Mota vi. št. 185.
Cenilna vrednost: din 44.828'10.
Vrednost pritekline: din 3950'—.
Najmanjši ponudek: din 32.518'26.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najftozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	i
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 5. avgusta 1937.
IX I 1511/37-12.	2092
Dražbeni oklic.
Dne 20. septembra 1937 o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grajska vrata vi. št. 254.
Cenilna vrednost: din 133.960'10.
Najmanjši ponudek: din 66.980'05.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 3. julija 1937.
*
IX I 1603/37-9.	2090
Dražbeni oklic.
Dne 20. septembra 1937 o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Radvanje I. del vi. št. 636.
Cenilna vrednost: din 74.222'—.
Najmanjši ponudek: din 37.111'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal, v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 26. junija 1937.
&
I 140/37-5.	2286
Dražbeni oklic.
Dne 18. septembra 1937 o b trinajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Hraše vi. št. 98.
Cenilna vrednost: din 279.003'—.
Vrednost priteklin: din 10.130'—.
Najmanjši ponudek: din 152.646'16.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg* sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, dne 2. avgusta 1937.
I 138/37-11.	2237
Dražbeni oklic.
Dne 21. septembra 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Rogatec vi. št. 118, 235 in 237.
Cenilna vrednost: din I9l.265'70.
Najmanjši ponudek: din 127.510'46.
Varščina: din 19.126'57.
M
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
{'e priglasiti sodišču najpozneje pri draž->enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II.,
dne 28. julija 1937.
•j*
I 294/37-5.	2336
Dražbeni oklic.
Dne 21. septembra 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga kat. obč. Otiški vrli vi. št. 49.
Cenilna vrednost: din 160.377'50.
Najmanjši ponudek: din 106.918’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, dne 23. julija 1937.
I 237/37-11.	2348
Dražbeni oklic.
Dne 15. septembra 1937 o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: I. Ogljenščak vi. št. 23, se-stoječe iz pritlične stanovanjske hiše in zemljiških parcel ter II. Ogljenščak Vi vi. št. 37, sestoječe iz pritlične stanovanjske hiše in zemljiških parcel.
Ad I. Cenilna vrednost: din 13.412'— Vrednost pritekline: ,,	600’—
Najmanjši ponudek: „	8.950’—
Ad II. Cenilna vrednost: din 24.488’38 Vrednost pritekline: „	2.585’—
Najmanjši ponudek: „ 16.326'—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 12. julija 1937.
I 252/37-7.	2215
Dražbeni oklic.
Dne 18. septembra 1937 o b e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin vi.
93, 95, 275 k. o. Sv. Magdalena, vi. št. 216 k. o. Koretno in vi. št. 120 k. o. Št. •Janž pri Podčetrtku.
Cenilna vrednost: din 45.388’20.
Vrednost pritekline: din 3.540’—.
Najmanjši ponudek: din 30.258’80.
Jamčevina: din 4.53882.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. J® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah,
dne 19. julija 1937.
I 288/37—7.	2093
Dražbeni oklic.
Dne 18. septembra 1937 o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ješovec Vs vi. št. 57.
Cenilna vrednost: din 5.535’33.
Vrednost pritekline: din 112’50.
Najmanjši ponudek: din 3.765’22.
Jamčevina: din 565'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah,
dne 12. julija 1937.
Konkurzni razglasi
622.	2327,
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Cmaka Ivana, pos. in stavbenega podjetnika v Stravšneku, Sv. Matevž 1, obč. Braslovče, p. Gomilsko, je končano. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 7. avgusta 1937.
Por 2/37—23.
623.	2357
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženka: Novak Marija, posestnica v Ljubljani, Šmartinska cesta št. 4.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženka, se določa narok na dan 27. avgusta 1937 ob 9. uri pri tem sodišču, soha št. 139.
Prezadolženka mora priti k naroku osebno.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. avgusta 1937.
St 11/37-19.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 2530/10.	2368	2—1
Oklic.
Gradbeno podjetje ing. Josip Dedek, pooblaščeni gradbeni inženir in mestni stavbenik v Ljubljani, je prosil za odobritev in obratovalno dovolitev svojega kamnoloma na Miklavcu Ignaciju
lastni parceli št. 797 in 814/1 k. o. llwtt kot v občini Ribnica na Pohorju. j
Za ta projekt se v smislu §§ 73. sld? z. u. p., §§ 105., 107. sld. zakona o obrtih, zadevnih cestnih, gradbenih in vodopravnih predpisov za bivšo vojvodino Štajersko odrejata komisijski ogled na kraju samem in obravnava na ponedeljek
dne 30. avgusta 1937 s sestankom pri kamnolomu ob 9. uri.
Interesenti se s tem obveščajo, da smejo pregledati do dneva razprave načrte in črteže pri podpisanem uradu in da jim je tudi dovoljeno vložiti svoje ugovore ali pismeno do dne razprave ali ustno na samem razpravnem naroku. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo projekt odobril, v kolikor ne bo javnih ovir.
Sresko načelstvo v Dravogradu, dne 13. avgusta 1937.
Sreski načelnik:
Milač s. r.
•j.
No. 7880/36.	'2342 3-^t
Podjetje Woschnagg in sinovi d. d. v Šoštanju, prošnja za izdajo vodo-pravne dovolitve za odvajanje odpadnih vod v Pako.
Razglas.
Tovarna usnja Moschnagg Franc in sinovi d. d. v Šoštanju je z vlogo z dne 14. VI. 1937 zaprosila za vodopravno dovolitev za odvajanje odpadnih vod is tovarne v Pako. Prošnjo je z vlogo z dn«
7.	VII. 1937 podjetje dopolnilo še 9 prošnjo za izdajo gradbenega dovolila za dograditev nabiralnika k že obstoječi in odobreni čistilnici za odpadne vode. Obe prošnji sta bili predpisno opremljeni 3 potrebnimi načrti, situacijskimi skicami in tehničnimi poročili o napravah, s katerimi se bodo odpadne vode odvajale v Pako.
Glede na to odreja sresko načelstvo v Slovenjem Gradcu na temelju določb §§ 69., 74. in 75. štajerskega vodopravne-ga zakona (dež. zak. z dne 18. januarja 1872, št. 8) v zvezi z določbami § 133. gradbenega zakona komisijski ogled in vodopravno obravnavo na mestu samem v Šoštanju dne 15. septembra 1937 ob
10.	uri.
Pri tej obravnavi je vložiti morebitne ugovore, ker se bo sicer smatralo, da se interesenti strinjajo z nameravano gradnjo in izdajo vodopravnega dovolila ter se bo razsodilo ne glede na poznejše ugovore, v kolikor ne bo pomislekov zbog javnih ozirov.
Vsi mejaši in interesenti so vabljeni, da se razprave udeleže. Načrti, tehnično poročilo in situacijske skice naprav so do dneva komisije na vpogled pri sre-skem načelstvu v Slovenjem Gradcu. Sresko načelstvo v Slovenjem Gradcu, dne 2. avgusta 1937.
T No. 1097/20.	2309	3—1
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg razpisuje na podstavi zakona o drž. računovodstvu čl. 86.-98. drugo javno ustno licitacijo
za dobavo gramoza na drž. cesti št. 17 od
km 46'350 do km 47’700 na
torek dno 7. septembra 1937 ob 11. uri
v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51.
1. Dobava 486 m' tolčenca, 2—4 cm de-
belega, eruptivnega izvora. Proračunski znesek . din 79.218'—, kavcija...................din	8.000’—.
2. Dobava 324 m3 prodca, 5—6 cm de-
belega.
Proračunski znesek . din 17.820'—, kavcija...................din	1.800'—.
3. Dobava 81 m3 čistega ostrega peska. Proračunski znesek . din 5.265'—,
kavcija...................din	600'—.
Kavcija se polaga pri davčni upravi
v Mariboru-okolica do 10. ure na dan licitacije.
Proračun, splošni in posebni pogoji so na vpogled pri tehničnem razdelku v Mariboru.
Sresko načelstvo v Mariboru-levi breg, tehnični razdelek,
dne 10. avgusta 1937.
Štev. 2016.	2367
Razpis.
Občina Črnomelj-mesto, srez črno-meljski, razpisuje pogodbeno mesto občinskega sluge z mesečno plačo dinarjev 450'—. Šolska izobrazba: vsaj 4 razredi ljudske šole.
Pravilno kolkovanc prošnje s priloženimi dokumenti po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v teku 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri podpisani upravi občine.
Uprava občine Črnomelj-mesto,
dne 11. avgusta 1937.
Št. 357/37.	2358
Razpis dražbe.
Licitacija zastavljenih predmetov bo dne 7. in 13. septembra 1937 ob 15. uri na Poljanski cesti št. 13.
Mestna zastavljalnica v Ljubljani,
dne 16. avgusta 1937.
$
St. 1184/37.	2365
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Špendal Franc z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 15.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1937.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
*
Broj: 35.812/1937.	2359
Raspis.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu raspisuje za idejni projekat
za novogradnju uredske zgrade za Ukružui ured za osiguranje radnika u Sarajevu, koja de se izgraditi sa jed-nim troskom od ca. din 7,000.000'—, opči jugoslavenski natečaj.
Rok predaje natečajnih radova je
11.	oktobra 1937.
Za najbolja rešenja predvidjene su jedna prva nagrada sa iznosom od din 90.000'—, jedna druga sa iznosom od din 22.500’—, te jedna treča so iznosom od din 15.000'—. Mimo navedenih nagrada predvidjen je za otkupe jedan iznos od din 15.000'—.
Potanji uslovi za taj natečaj mogu se dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dana 13. avgusta 1937.
*
Broj: 36.100/1937.	2360
Povremena dobava ovojnog materijala.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održati če dne 15. (srijeda) septembra 1937 u 11 časova u uredskim prostorijama u Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3/1II prvu javnu nfcrtalnu licitaciji! za povremenu dobavil ovojnog materijala kroz pola godine za injesne organe Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Ponude taksirane propisno odredbi T. Br. 25 Taksene Tarife Zakona o Taksama valja predati ili postom dostaviti u zapečačenoj kuverti do gore označe-nog roka Središnjem uredu za osiguranje radnika (soba broj 305).
Vrijednost nabavke ca. din 500.000'— kroz pola godine.
Kauciju u iznosu od din 25.000’— za naše državljane, a din 50.000'— za Strane državljane valja položiti ili poštoni poslati blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 420) naj-dalje do 10 časova dana odredjenog za održanje licitacije.
Uslovi licitacije kao i tiskanica »Po-nuda« mogu se dobiti besplatno svakog radnog dana za vrijeme uredovnih časova kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 305).
Iz kancelarije Središnjeg ureda za osigurunjc radnika u Zagrebu,
13.	augusta 1937.
*
Broj: 34.549/1937.	2347 3—1
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje rudnika održače u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Beogradu na dan 31. augusta 1937 u 11 sati drugu javnu, ofcrtalnu licitaciju za izdavanjc sveukupnih gradjevinskih i zauatskih radova za .novogradnju stanbene zgrude Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zemunu.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda za gradjevinske i za-natske radove za novogradnju stanbene zgrade Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zemunu.
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prama odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepro-pisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otseka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Beogradu za vreme uredovnih sati, uz naplatu od 75'— dinara.	'
Središnji ured za osiguranje radnika.
U Zagrebu, dana 10. augusta 1937.
Razne objave
O 79/37—31.	2361
Oklic.
Zapuščinska stvar po dne 2. aprila 1937 umrlem starotrškem župniku g. Zupančiču Franu, ki je zapustil oporoko z dne 25. septembra 1933.
Po naročilu okrajnega sodišča v Črnomlju z dne 7. avgusta 1937, ršt. 30, se pozivljejo. vsi oni, ki imajo pravico kaj terjati iz zapuščine imenovanega zapustnika, da prijavijo svoje zahtevke pismeno ali pa ustno pri naroku, ki se odreja na 15. septembra 1937 ob 9. uri pri sodnem poverjeniku, to je pri javnem notarju v Črnomlju.
V nasprotnem primeru izgube pravico plačila iz zapuščine, če bi se porabila za plačilo ostalih že prijavljenih upnikov, in to v kolikor jim ne pristoji nobena zastavna pravica (§ 106. n. p.).
V Črnomlju, dne 10. avgusta 1937.
Krisper Franjo, javni beležnik kot sodni poverjenik.
*
2355
Objava.
»
Ukradena mi je bila evid. tablica št. 143.876—5 za kolo, in jo proglašam za neveljavno.
Kuzman Frančiška s. r.,
Socka, obč. Nova cerkev.
*
2352
Objava.
Ukradena mi je bila Članska legitimacija Udruženja rezervnih oficira i rat-nika, št. 14.204, glaseča se na ime.’ Dr. Vekoslav F. Voršič, rez. pešad. kapetan 1. klase iz Celja, in jo proglašam za neveljavno.
Dr. Voršič Alojzij s. r.,
advokat v Celju.
Izdaja kraljevska banska oprava dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga tlakama Morkur d. d. v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek * Ljubljani.