P O s r e d n O r a z ž a r . a n j e s e r i j S k e 4 V o 1 t O D O ►0 "C >-a *o PO C/3 M C/3 C/3 C/3 E "0 ffi "0 C — > R S O S5 > 50 C C/3 >> C/3 > C/3 > C/3 C/3 > C/3 te "C te T3 X ^0 g O Tungsram cc 1—1 00 4* H 00 4018 to sc 1—' 00 2018 2018 2018 tO O h— 00 tO O M 03 2118 to o 00 — CN tn 4* i—i tO O 4101 4- vO tn 4- i—i 4100 4100 j 4* nO tn 4- NO 4^ 4120 1 4-i— tO ti 4115 4106 4101 4* ON tn 1 | UKP z tn Z tn Z SAM j Z C/3 C/3 Z C/3 NVS z C/3 C/3 Z O a Z tn NDG Z ci Z Z D C/3 NSS NCC Z O NSS NVS 1 SAM NSS NMO C/3 a o co 1—' 00 tu 1—1 00 i—1 00 C i—i cc h-J 00 h-* CO o i—' oo to t—1 03 CM 4* O 4» to 42* 4» M 4» 4^ 4» ON 4* tO 4^ tO to 4» tO 4* ON ►i CO CC CO tr CO CO 03 CO 03 co 03 CO > CO tn tn tn tn tn tn tn tn tn ON tO tn > TJ tn tn > 71 k—1 1 to 2043 2006 2038 2045 2052 T 2042 to s -J to ON tn to 4* 4* l—i tO 4^ 4- to 03 4» 4» — tO C/3 452 T 4- to tn tn to H 42> tn tn to 4* 4* -J 4* 4-ON h—1 -3' 00 co co I CO f-t Co tn Z C/3 co K Z 5= K Z 50 K Z C/3 co M Z C/3 co tn z C/3 so tn z C/3 C0 tn z C/j > 03 cc tn Z C/3 REN REN 50 tn z 50 M Z co 50 tn Z C/3 | 1 50 tn Z m 50 tn z in > Ti 50 tn Z C/3 50 tn Z C/3 > 71 H n S" C 1—' to i—i cc to to CL ^ co to to 00 to t—* h-1 ca t—> o i—i CO 1—1 03 1—1 00 tO l—' oo o 4» 03 JO 42* 1—' CO -j o 4* ■o O 4— ^ o 42» to tn 4* t—1 tO X- to On 4* h-' tO —J 42- to 1—i tO NO 4-» >—1 to 00 4* H-• 3 ; rr o a co co C0 r t"1 R > K 3H _ bH ffi te > 03 L1 te !> > Z ffi te te te te > T te te > 71 Valvo H-J 1 to tO CO 1—1 00 o to to 1—I cc to I—1 h-1 00 p-* NO H- 00 a CO 1—1 00 a tO S a tO CN >-* 00 C to tn H- 03 O H- 4150 D 4* M © O t—1 4; S 4» to ON 4* O 00 O te i—1 t—* D 4» i—1 O C i—i H-2 o 42* H-" 1—' tn C to 42* M tO nO C tO 00 C i—i Usmerjevalke N e p O s r e d n O raz žar i a n . e dvoj ne enojne 4 V o 1 t 2 Volt II PV *0 <3 ►t) T < >T3 < < < < >•0 '■0 -0 CH is >-o ►d >-o r O t- o te 50 te 50 C/3 ^0 13 n co -0 13 r o te 50 te T3 s "0 C/3 Tungsram 1 4201 4200 4100 4* o tn 4- to O 4200 4* CN O 4* i—1 O t—1 4* to O 4» i—i Os 4- 1—' tn 42-to i—1 tn i—1 4* 4* h-" 4* 4- © -a 4*-l—' O 4» 1—1 O 406 4» O ON to to to to to o to to ® to i—1 tn to i—1 o to o tO 1—1 tn to i—l to tO h—1 O <5 O C O < O <1 O C O R O tn O tn O 13 S L S r 4* C/3 r tn > as m 1 1 1 1 1 1 C/3 4*. to 42* to o 4» H- I—1 42. 1—1 o to 4* to — 4» ON 4* o to 4* CM 4-* to 1 4* to 4* 4^ 4- 0 co CO * 1815 1561 1805 tn Č? 1801 1832 1803 00 p h—' co o to E 443 H C 443 B 443 S 00 4* 4* to C 405 CO 4- O to 405, B 406 co 4-O vC A 409 424, A 415 03 tO tn A 425 1 >> 4^ tO 1 B 240 | L IZ 9 B 205 i n i—i > to o B 228 t* T to >n H-2 00 to ON tO Philips 50 O Z cc C z 50 O Z 50 C Z X O z 50 O Z 50 O Z 50 o z CO tn C/3 50 tn C/3 53 cn C/3 50 m C/3 co tn 1 SB M i o f1 03 tn CO tn 50 tn 1 50 tn 50 tn C/3 ] 50 tn 1 50 tn 50 tn o ON to 50 tn -n t: 50 tn C/3 H a> a" C to tri O 42- to o — 1064 s 4* tn S >—' 4- © — tn ON 4» to ti 4* o CN to On ON f - 1 4* CL to 1 KE114 t—' to 4** 4» o 03 1 o to C nO 402 B 1-2 tO m n h-i o to to i—' i—i 03 tO 7T a S > > O O O o O O O O r r r t- r T R r r te > ^ te r Ni O ON to o ON 71 T ►n < a to tn O 4* to o o 42. L. o p^ \ 1— 0 01 4- en & 1—1 4* 1 tn T- tn ■r- O CN O 4- tO tn C i— ON a i— tn D 4- to 4- tn 4* i— 42- 1 4* I—J to 1 4* © ON !- O 1 4- ON O ON O 1 L 1 1 to 2-2 tn « O V F n to i—i 1 S RADIO LJUBLJANA 19. APRILA 1936 VELIKI DOGODKI V RADIU Izmed zadnjih dogodkov, ki so vzbudili in vezali nase zanmanje v^ega sveta, sta našla svoj odmev v radiu predvsem dva. To so bile velikanske poplave v Ameriki in pa prvi let novega Zep-pelina. Letošnje spomladanske poplave v Ameriki so najstrašnejše v zgodovini novega dela sveta; divjale so zlasti v srednjem vzhodnem delu USA. Poplave so preprečile sleherno zvezo med pokrajinami tako, da ni mogel blizu nihče, niti letala ne, ki niso imela kje pristajati. Potrgane so bile tudi vse telegrafske in telefonske zveze. Edino sredstv i, po katerem so mogli biti poplavljeni kraji v stiku z glavnim mestom ter s središči podporne akcije, je bil radio. Mesto Johnstovvn je prvo prišlo pod vodo. Pet ur po nastopu deževja so bile vse zveze odrezane. Slučajno pa je bil v mestu neznan radio-amater, ki je imel svojo lastno oddajno postajo. Edino po tej je bilo mogoče opozoriti Ameriko na nevarnost, ki je grozila malemu mestu. Noč in dan so ameriške oblasti dobivale znake iz poplavljenega mesta po tej mali postaji, noč in dan so prisluškovali amaterji ob svojih aparatih o usodi mesta, ki ga je pograbila nesreča. Ta brezimna radijska postaja bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovini radia. Njen znak je w8FRC. Potrebno energijo za oddajanje so ji dajale zasilne baterije in pa električni generator, ki ga je lastnik oddajnika moral goniti z rokami, ko je bil pretrgan tudi električni vod. Tudi v drugih poplavljenih krajih so te male radijske oddajne postaje vršile naravnost herojsko nalogo, zakaj v vsej poplavljeni pokrajini ni nobene večje oddajne postaje. Manjše so vse urejene na motorni pogon, tako da so v prvem silovitem navalu odpovedale. Mali oddajniki na baterije so pa vsaj ponekod lahko nemoteno vršili svojo nalogo in tako pomagali rešiti življenje sto in sto tisoč ljudem. Postaje so bile tudi v stalni zvezi z aeroplani, ki so prinašali živež in zdravila ter jim na-značale smer, v kateri naj lete in kje naj svoj tovor spuste. Vseh teh malih oddajnih postaj je bilo na poplavljenem ozemlju 13; po njih ie reševalna akcija bila natančno poučena o stanju cest, o stanju suhih točk in o razpoloženju prebivalstva ter o tem, kje vlada največja potreba in kje je pomoč najbolj nujna. S tem dejanjem je radio izvršil veliko in važno nalogo, katero zahteva od njega socialna potreba človeštva. Drugi tak dogodek pa je bil let velikega zrakoplova »Hindenburga« po Nemčiji in pa v Južno Ameriko. 26. marca tik pred nemškimi volitvami je krožil »Hindenburg« nad Nemčijo, milijoni nemških poslušalcev so lahko poslušali agitacijo za Hitlerja iz Zeppelina. Poleg tega so napovedovalci ves čas poročali, kakšno življenje vlada na zračni ladji. Ko je zračna ladja letela nad Berlinom, sta berlinska oddajna postaja in Deutschlandsender pripravila svojim poslušalcem zanimivo zvočno zabavo. Napovedovalec na »Hindenburgu« in napovedovalca obeh postaj so se pogovarjali o poti, o dogodkih, o volitvah. Zato je bilo posebnih priprav, ki so se pa docela posrečile, tako, da se je prenos teh razgovorov med tremi postajami izvršil popolnoma zadovoljivo. Pri prvem poletu »Hindenburga« v Južno Ameriko so nemške postaje imele svojega reporterja, ki je neprestano poročal o letu. Vsa poročila in kratke re-nortaže so oddajali tudi v angleščini in španščini. Spodnja slika, levo: Otok Fernando da Noronha, prvi znanik brazilske celine in prva oddajna postajo na poti v Južno Ameriko. Ta je javila, da je% »Hindenburgov« polet uspel. Spodnja slika, desno: Poplave v Ameriki: Prestrašeni in izmučeni prebivalci so našli edino zato- ' čišče v cerkvi, klopi jim služijo za postelje. ZLATE RIBICE V POMOČ RADIU »Zeppelin« in »Hindenburg« na volilnem poletu čez Nemčijo. Vsaka velika oddajna postaja rabi hladilno napravo, s pomočjo katere hladi žarnice visoke napetosti. K temu spada vodna shramba, ki jo je treba posebno čistiti, da se ne nabere v njej blato. Voda se mora od časa do časa filtrirati. Da bi si prihranili to delo, so v oddajni postaji Droitvvieh namestili v vodi zlate ribice. 144 zlatih ribic plava sedaj po bazenu z ohlajevalno vodo in uničujejo ličinke žuželk, delce rastlin in vso drugo nesnago. 144 zlatih ribic je postalo sedaj nepogrešljiva in pri tem zelo poceni pomč radiu. Si non e verro . . . SKLADATELJ P. H. SATTNER K koncertu njegovih skladb v ponedeljek ob 20. uri, ki ga izvaja »Slogu« dohno tako dvignil, da je bil v čast in ponos slovenski prestolnici. Ponovno je s svoiini zborom nastopil tudi v studiu naše postaje, skoraj vsako nedeljo so pa sprejemali eterski valovi njegov zbor in so ž njim tolažili vse one, ki ga niso inog:i od blizu slišati. Ob svojem času >e s svojim zborom priredil več pomembnih koncertov, na katerih so bil^ zmeraj izvajana večja dela svetovne literature. Kot dirigent je bil p. Hugolin izredno miren, natančen in vsestransko obvladal položaj. Njegov prihod v Ljubljano je bil zelo dobrodošel, polno dela je čakalo nanj. Ceeilijanska reforma si je s polno paro utirala pot. Treba je bilo učiteljev, organizatorjev, skladateljev, buditeljev, vodnikov, ki bi kopali naprej in iskali primernih sodelavcev. Hugolin je poprijel, kjer je bilo treba: pregled letnikov »Cerkven, glasbenika« prav od prvega počctka dalje pokaže polno njegovih člankov, s katerimi je pojasnjeval, dopolnjeval, bodril, karal, popravljal, kar je bilo ravno potreba, zlasti se je zanimal za tehnična vprašanja v izdelavi orgel — čemur je bilo posvečenih prav veliko člankov. Sattnerjevo delo, njegov razvoj in njegova usovršenost pade ravno v najbolj važno dobo slovenske glasbe: v dobo njene reforme. Preobrat v slovenski cerirvteni glasbi: torej preobrat iz lahke, preprosto domače glasbe, v solidno umetno in tudi bolj liturgično se je izvršil pod Antonom Focrsterjem, ki je prišel 1868. v Ljubljano in prevzel vodstvo glasbe v stolnici. Ustanovilo se je Cecilijino društvo 1877., otvorila se je orglarska šola, prirejali poučni tečaji, pričel je izhajati »Cerkveni glasbenik«, ki je meril na preosnovo cerkvene glas- Da se ga od časa do časa spomnimo z njegovimi deli. Nekaj pripomb k njegovemu delu. P. Hugolinu se je pač godilo tako kot vsem drugim: Vsestransko zaposlenemu s svojimi stanovskimi opravili kot redovnik in pozneje kot dolgoletni župnik obširne frančiškanske župnije v Ljubljani — je v glasbeni stroki poprijel tam, kjer je bilo najbolj potreba. Ko je jeseni leta 1874. prišel v Novo mesto za organista in učitelja na frančiškanski ljudski šoli, je prevzel tudi mesto učitelja petja na gimnaziji. Ker tedaj slovenskih skladb ni bilo, je moral za svoj dijaški zbor na novo komponirati. Leia 1890. je prišel v Ljubljano, kjer sta da leta 1906. s p. Angelikom Hribarjem skupaj delovala na frančiškanskem ko-ru. P. Angelik je orglal, Hugolin pa dirigiral. Po Angelikovi smrti pa je sam vodil frančiškanski zbor, ki ga je svoj-- K nacionalni uri »Turizem in prirodne lepote Črne gore« v torek, 21. aprila: Kamene detojke, kamenita skupina v Durmitorju, gorski cirk Škrke, gorska vas Nedajno (1600 m v Durmitorju). bc na Slovenskem na podlagi cerkvenih določb. Povsod je bil Hugolin v prvih vrstah. Val cecilijanskega gibanja je sicer prišel od zunaj do nas, je pa na tej poti do nas odložil svoje ojstrine, preveč doktrinarno lice, ki ga je v njegovi rojstni deželi delalo tujega in nepriljubljenega. Prvim začetkom te dobe se morda res pozna kolikortoliko vpliv strogo resnega nemškega cecilijanstva: toda kljub temu so se ga pa znali naši glasbeniki prav dobro otresti: našega domačega izraza niso nikdar popolnoma zatajili in so se polagoma neljubih tujih spon popolnoma otresli. Morda bi mogli ravno p. Hugolinu prištevati to neomajno zaslugo, da je to nevarnost previdno in varno prebrodil: po očetu se je pretakala v njem nemška, po materi slovenska kri — zato je tudi značaj njegovih del tako stvaren, da se ogiblje vsake pretiran osti. Glavna moč Sattnerjeva pa leži v njegovem skladateljskem ustvarjanju: bliža se prilika in tudi bodo dani predpogoji, da bi njegovo skladateljsko delovanje pravilno presodili povsem stvarno »sine ira et studio« (nepristransko). Celotna stilna kritična študija v njegovih delili bi mogla to glavno Sattnerjevo delo najbolj opredeliti. Med glasbenimi oblikami je pesemska oblika njemu najbolj pri srcu, in sicer v delih, ki so pisana za zbor, največ za mešan zbor. Tehniko zborovskega stavka obvlada z neko sigurnostjo in točnostjo in tudi previdnostjo: to, kar zbor zmore po svoji tehniško fiziološki strani, to mu napiše. Splošna kritika o vseh njegovih večjih delih ie bila: zbori so najlepši, in sicer takrat, ko v veličastnih zamahih zaključuje svoja večja dela. Najlepši je tam, kjer je ustvarjal po najglobljem čustvu, notranjem navdihovanju; kjer ga je rabil mik, od zunaj, želja po izrazitejšem novejšem oblikovanju, mu ni bilo v prid. Taka izkušnjava je bila zanj, kot za vsakogar, doba, ki jo je posvetil višjemu glasbenemu učenju in proučevanju glasbenih smeri. Najlepši je Sattner v manjših oblikah: naravno, neprisiljeno mu teče melodija, jasna, razumljiva ie modulacija, ki redkokedaj preseže krog obeh dominant in njenih paralelnih variant: kadar pa seže po lestvicah terenega kroga, je pa že veliko in nekam nenavadno. Ob priliki Marijinega oratorija, ki je bil nanizan iz samih Marijinih pesmi slovenskih skladateljev vseh dob, je dr. Kimovec v podrobni razlagi Sattnerja takole orisal: »Ce bi se izmed Sattnerjevih pesmi vse zgubilo — pa bi ostala le njegova »S cvetlicami te venčamo« — pa bi bil Sattner večen v naši slovenski literaturi.« Tudi v njegovih večjih delih leži lepota — ne toliko v velikih arhitektonskih zamislih kot takih — kot v biserih, ki so nasejani v njih. Oratorij »Vnebovzetje« je končno le njegovo najbolj zrelo in najpopolnejše delo, ker je ho-toma odklanjal vsakršen, njegovemu notranjemu čustvovanju ne odgovarjajoč, tuj vpliv in tujo pomoč. Lahko se more reči, da je pri njegovem delovanju možno zasledovati razvoj samo v eni določeni smeri, ki se nam sama v sebi vedno popolnoma očituje. Njegov razvoj je nujen in logičen kot razvoj rastlin iz drobnega semena: je pač izprememba na zunaj, po obsegu, zunanji obliki, do-zorelosti, to vse to, kar pozneje v rastlini raste in zori, je po svojem bistvu in nespremenljivih lastnostih hkrati že v semenu. EVROPSKI KONCERT FRANCOSKE SIMFONIČNE GLASBE v torek ob 20.30 II. Biografične opombe. NACIJONALNI ORKESTER je bil ustanovljen februarja 1934. Tuje radijske postaje so imele že več let orkester, čigar aktivnost je bila posvečena radijskim oddajam. Nacionalni francoski orkester dela izključno le za radio: zasigura mu redno glavne simfonične oddaje. Tvori ga 84 glasbenikov, katerih povprečna starost znaša 33 let: re-krutirajo se na podlagi tekem izmed najboljših pariških glasbenikov. Vodi jih I). E. Inghelbrecht. O. E. INGHELBRECHT je bil rojen v Parizu 1880. Njegovi stariši, tudi glasbeniki, so mu nudili prvi pouk. Študiral je na konservatoriju. Da bi svoji materi ki je poučevala klavir, olajšal delo, je skomponiral z dvajsetimi leti »les Nurseries«, stare francoske pesmi ki jih je barmoniziral z velikim znanjem in okusom tako, da približuje otrokom ta mojsterska dela. Ko je bil star 22 let, je doživel »Pe-lleas«, ko je nastajalo to delo. ie v naprej je zaslutil globoki in splošni vpliv tega dogodka. Občudovanje, ki ga je od tega trenutka dalje posvetil Claudeu Debussyju, s katerim se je spoprijateljil, ga še sedaj usposablja za najbolj razumevaj očega ocenjevalca dela tega skladatelja. V »Nar. glasb, družbi« je ndadi mojster dirigiral svoj prvi veliki koncert in obenem tudi svoja prva simfonična dela. Njegovo ime moreš vedno čitati na oglasih poleg imen Ravel, FIo-reut Schmitt, Albert Roussel: živahno se tudi udejstvuje pri »Naprednih koncertih« (Concerts d'avant garde). Leta 1908. dirigira Inghelbrecht prvo uprizoritev tragedije »Šaloma« od Florent Schmitta v Umetniškem gledališču. L. 1911. »Mučeništvo sv. Sebastijana«. Leta 1913. otvori gledališče v Champs Elyses njegovo prvo in le prekratko sezijo s serijo visoko kvalitetnih, liričnih uprizoritev, med temi prvo francosko uprizoritev Borisa Godunova v Parizu. Med vojno skomponira več del za komorno glasbo in priredi za tisk svoja opazovanja in razmišljanja o glasbi in njenih interpretih, delo, ki izide 1. 1933 pod naslovom »Diabolus in nursica«. Po vojni se Iughelbrechtova delavnost še podvoji. Je šef orkestra ruskega, nato švedskega baleta, s katerim prepotuje Evropo. L. 1924. je glasbeni ravnatelj v Onera - Comique (komični operi). Medtem skomponira E1 Greco, Le Diable dans le Beffroi, Pesem stvarstva, la sim-fonia breve, la Dernicres Nurseries in kot šef orkestra izdela važno serijo seznamov simfoničnih skladb. Odkar je ustanovljen Nacionalni orkester, posveča svoj čas in svoje delo izključno pripravi velikih koncertov v okviru državnega radija. VINCENT D' INDY je bil rojen v Parizu 1. 1851. iz stare plemiške rodbine iz Ardeche. Vsako leto so ga poletne počitnice privabile v rojstni kraj, na katerega je ostal vse življenje navezan. »Te lepe pokrajine?, Pravi eden njegovih biografov, ki se raz- prostirajo proti Roni in vrhovom Ver-corsa in segajo od bukovih gajev do daljnih vrhov zasneženih Alp, so bile prav gotovo za skladatelja vir njegovih muzikalnih idej, morda celo najboljših, gotovo pa najbolj osebnih.« Kmalu po rojstvu je Vincent d' Indv izgubil svojo mater. Ker se je njegov oče znova poročil, ga je vzgajala stara mati. In ta je bila muzikalična. Ko je, bilo otroku 9 let, ga je dala učiti klavir in je pozorno nadzorovala njegove glasbene študije. Uči se z Diemerjem, Marmontelom in Lovignacom. L. 1867 ga eden njegovih stricev seznani z »Obravnavo o orkestraciji« od Bcrlioza, kar je mladenič strastno požiral. Čez 2 leti sreča Henri Duparca, avtorja »Fidile« in »Vabila na potovanje«, ki ga je uvajal v Wagnerjeva dela. Ker sta stanovala vrata ob vratih, sta oba glasbenika ustanovila majhen krožek, kjer sta izvajala najresnejše partiture. L. 1870. je Vincent d'Indy spisal svoje prve kompozicije. Nato je izbruhnila vojna; šel je k vojakom in poslali so ga v trdnjavo Issy. Po vojni je predložil eno svojih glasbenih kompozicij Cezarju Francku in ta mu je živahno prigovarjal k temu, naj preje doštudira, pred-110 kotnponira. Vincent d' Indy je torej postal goreč učenec Cezarja Francka. Ko je dobil na konservatoriju prvo nagrado za orgije, je postal polagoma or-ganist v cerkvi St. Leu, nato drugi cim-balist in pevovodja v Concerts - Colo-nue. To zadnje je ostal do 1. 1878. V tem času je V. mnogo potoval, zlasti v Nemčijo. L. 1867. uprizori v Parizu Lo-hengrina s Charlesom Lamoureux-jem. Od tega trenutka dalje razvije ogromno delavnost do svoje smrti. Prevzame Franckovo mesto kot predsednik »Nac. glasbenega društva«, društva, ki je igralo ogromno Vlogo v tedanjem glasbenem življenju. S Karlom Bardom ustanovi »Schola cantorum«, središče glasbene kulture, neke vrste instituta ali fakultete, katere tendence so sporne, nesporna pa nje velika važnost. V tej šoli uči sam kompozicijo. In sam ne neha kom-ponirati. »Camp de Wallenstein« datira iz 1. 1896., »Pesem zvonova«, velika nagrada mesta Pariza iz 1. 1885., Fervaal iz 1. 1896. Celotno delo obsega mnogo religioznih, simfoničnih in komornih skladb ter pesmi in klavirskih skladb. R. Rolland takole označuje osebnost Vincenta d' Indyja: »Večja kot njegova visoka umska kultura je moralni in sko-ro religiozni značaj njegove osebnosti, kar je tudi bistven znak Vincenta d' In-dyja. Jasnost! To je znak njegove inteligence. V njem ni prav nič sence. Njegova misel in njegova umetnost sta jasni kakor njegov pogled, ki daje toliko mladostnega njegovemu izrazu. Zanj je. nujnost soditi, ukazati, urejali in poenotiti. Ni bolj francoskega duha od njega. Vincent d' Indy je moral biti popoln profesor kompozicije, radi svojega znanja, reda, in radi jasnosti svoje inteligence . . . Toda predvsem je dobil v dar moralne sposobnosti vzgojitelja in "kar je glavno, poklic. Kar se tiče umetnosti, ima religijozno vero v absolutno dolžnost učiti mladino, ljudi in kar je še redkeje, vero v uspešno moč tega pouka. Najboljše njegovo vzgojno sred- K razvoju slovenske drame: STANKO MAJCEN, čigar dramo »Knjigovodja Hostnik« bomo slišali v nedeljo, 19. aprila, ob 18. stvo je življenje. Nikdar ne moremo dovolj povedati o tem nesebičnem, umetnosti posvečenem življenju. Po svojem vzgledu, svojem delu in svojem duhu, je bil Vincent d' Indy eden prvih glasbenih vzgojiteljev sodobne Francije.« CLAUDE DEBUSSY V majhni ulici St. Germain en Lave je bil rojen Claude Debussy 1. 1862. Tam so imeli njegovi stariši nekaj let majhno trgovino s porcelanom. Končno so se ustalili v Parizu. Claude Debussy je čistega francoskega pokolenja. V njegovem rodovniku najdeš same obrtnike, kmete, delavce, ne da bi se rase kaj pomešale. Še kot majhen otrok je bival Claude Debussy pri svoji botri v Cames. Ker je tu tipkal po starem klavirju in skušal najti nekaj melodij, ki jih je bil slišal, se je ponudila botrina prijateljica, ki je bila znamenita pianistka in Chopinova učenka, da bo poučevala otroka. Storila je to s tolikim uspehom in našla je v otroku toliko glasbene nadarjenosti, da ga je pripravila za vstop na konservalo-rij. Ko so to zapazili stariši, so se odpovedali načrtu, ki so ga bili že dolgo gojili za otroka, da bi namreč postal mornar. Toda prisili so Clauda, da je trdo delal, da bi dosegel virtuoznost. Na konservatoriju je Debussy normalno delal, končno dosegel veliko rimsko nagrado 1. 1884. Razvijal se je po točnih pravilih šole in zbudil zanimanje svojih učiteljev radi svoje pcsebne nadarjenosti — toda že tedaj je bodoči avtor »Pelleas«-a, odkrival neposredno svojo osebnost. Včasih si je dovoljeval spričo glasbenih zakonov drzne prostosti, ki so bile šele klice vsega onega, kar je prinesel pozneje v glasbo. Iz Rima je prinesel dve deli: »Pomlad«, ki so jo odklonili in »Izbrana gdč.«, ki jo je razsodišče akademije sprejelo. L. 1892. je Debussy skomponiral »Preludij faunovskega popoldneva«, po verzih St. Mallarmeja. To simfonično skladbo je Nacionalno društvo z uspehom uprizorilo. V tem času je Debussy odkril Maeterhuckovo drama- FRANZ SCHUBERT, avstrijski skladatelj, čigar glasovito »Ne-dovršeno simfonijo« bomo slišali v izvedbi radijskega orkestru v ponedeljek ob 20A0. tiko. Zadela ga je kakor strela. Že dolgo je glasbenik iskal delo s tako inspiracijo. »Sanjani, mislim na pesmi«, je rekel, »ki me ne obsojajo v to, da bi moral obstati pri dolgoveznih, težkih dejanjih, ki bi mi dali gibčne scene, različne po kraju ».načaju; kjer bi se osebe ne prerekaie, temveč doživljale življenje in usodo.« Pismo, ki ga je De-bussy pisal glasbeniku E. Chaussonu nam pokaže jasno, v kakšnem ganotju je napisal glasbenik svojo opero; in to ganotje začutimo vedno znova, kadarkoli jo slišimo: »Cele dneve sem prebil s tem, da sem zasledoval tisti nič, iz katerega je Melisanda, in večkrat nisem imel poguma, da bi vam vse to povedal. Ne vem, če ste legli, kakor jaz, z nejasnim poželjenjem izjokati se, nekako tako, kakor je človeku, če ni mogel čez dan zagledati nekoga, ki ga zelo ljubi... Zdaj me vznemirja Arkel. Ta ne spada na ta svet in poseduje tisto nesebično in proroško nežnost onih, ki bodo kurilu izginili: in vse to je treba izraziti z do, re, mi. fa, so, la, si, do—! kakšno delo!« R. Rolland je dejal: »Prva uprizoritev ,PeIlias'-a je bilo eno izmed najvažnejših dogodkov francoske glasbene zgodovine . . . dejstvo, ki je važno kakor komaj 3 ali 4 glavnih datov narega liričnega gledališča. Glavna Debussyjeva dela so poleg »Pellias et Melisande«, simfonična pesem »Morje«, »Slike«, »Mučeništvo sv. Sebastijana«. Dehussy je napisal tudi mnogo pevskih, klavirskih in komornih skladb. Smrt ga je prezgodaj ugrabila, komaj 56-letnega, 26. marca 1918. GABRIEL PIERNf". Rojen je bil v Metzu I. 1863. To je bil roistni kraj vseh njegovih mo2;ih prednikov. Njegov oče je bil profesor na konservatoriju v Metzu. Po vojni le-ta 1870. se je družina Pierne preselila v Pariz. Na konservatoriju, kjer si je kopičili nagrade in odlikovanja, je delal Pierne z Lavignacom, Marmontelom, E. Durandom, Cez. Franckom in Mas-senet-jem. L. 1882. je dosegel prvo veliko rimsko nagrado s kantato »Edith«. L. 1890. je postal Franckov naslednik pri orglah Sv. Klotilde. L. 1900 je vitez častne legije in kmalu nato član višjega vzgojnega sveta na konservatoriju. L. 1903. mu Ed. Colonne zaupa funkcije pomožnega orkestralnega vodje. L. 1910. postane prvi vodja asocijacijc koncertov Colone, in v tej visoki službi je ostal do najnovejših dni. »Avtoriteta, ki jo uživa pri svojih muzikih, pravi kritik, izvira iz njegovega znanja, iz profinje-nega muzikalnega instinkta, iz inteligentne aktivnosti, s katero sc loti priprave za svoje koncerte, iz nenavadnegi daru kako razbrati partiture, iz njegovih točnih gest, ki nima pred seboj mnogo bolj za cilj muzikalni kakor teatralni učinek.« Poleg neutrudljive aktivnosti kot šef orkestra, ki je seznanjal skozi 25 let vso Evropo s francoskimi glasbeniki, ima Pierne zaznamovati tudi važno karijero kot skladatelj. Razen velikega števila komornih in pevskih skladb ter skladb za klavir in orgije, je napisal dela večjega formata: simfonično pesnitev s ko-ri »Leto tisoč«, »Božična noč« do leta 1870; nenavadno »križarsko vojno o-trok«, čigar uspeh je bil svetoven; »Be-tlehcmski otroci«, »Frančiškanske pokrajine«, Fioretti sv. Frančiška Asiške-ga: več baletov: Bonton d'Or, Salome, Cvdalise, Chevre-piex, »Vtisi iz Mus>c-halla«, ki so jih večkrat prirejali pri simfoničnih koncertih. Odersko glasbo za »Daljno princeso«, »Samaritanko«, Francesco da Rimini«, Ramuntecho. Več liričnih skladb, izmed teh »Vendee«, »Ne igračkaj se z ljubeznijo«, Sopliie Arnould. in zadnia, »Fragonard«, uprizorjena I. 1935. Nikdar ni obilnost ustvarjanja tega glasbenika kalila elegance njegovega sloga in ne jasnosti njegove misli. Pierne je član Instituta od 1. 1924. in dosegel je I. 1935. stopnjo poveljnika častne legije. DARINO MILHAND Rojen je bil v Aixu Provence 1. 1892. Delal je na pariškem konservatoriju-gosli z Berthelierjem, harmonijo z X. Leroux-jem, kontrapunkt z Gedalge-jem, kompozicijo z Widorjem. Vojna je prekinila njegovo pripravo za rimsko tekmovanje. L. 1915. je dobil skladateljsko nagrado Lepaulle za svojo Sonato za 2 gosli in klavir. L. 1917. in 1918. ga pošljejo kot atašeja na francosko poslaništvo v Rio de Janeiro. L. 1919. se vrne v Pariz, kjer tvori z nekaterimi tovariši »Skupino šesterih«. Priredil je več koncertov v Evropi in Ameriki in je bil prvi francoski skladatelj, ki so ga angažirali v sovjetski Rusiji. Njegovi gledališki komadi, ki so jih igrali od 1. 1920. so: »Vol na strehi?, »Človek in njegovo poželjenje«, »Ustvaritev sveta«, »Izgubljena ovca«, »Sala-ta«, »Modri vlak«, »Orfcjine nesreče«, grahitev Evrope«, »Ubogi mornar«. Med gledališkimi komadi: Eshilova Orestija, katere glavni fragmenti so bili uprizorjeni v Franciji in v tujini, Krištof Kolumb, po P. Claudclovi knjigi in Maximilien-ovi knjigi. Njegovo simfonično delo obsega več kompozicij za orkester, klavir in orkester: dve kantati, Karneval v Aix-u, fantazija klavir in orkester. Milhand je napisal razen tega 7 quaturos za gosli, 7 sonat za različna glasbila, mnogo klavirskih skladb, izmed teh Sandadesde Brazil, Pomlad; mnogo melodij, med katerimi je treba omeniti »Judovske pesmi.« FLORON SCHMITT Rojen je bil v Blamont ob Meurthi in Moselli 1. 1870. Še mlad se je začel učiti glasbe, toda šele s 17. leti se je odločil, se ji popolnoma posvetiti. Vstopil je na konservatorij 1. 1889. in tam nadaljeval svoje študije pod vodstvom T. Dubois-a, Lavignac-a, Massenet-a in G. Faure-ja. Dobil je I. 1900. veliko rimsko nagrado za kantato »Semiramis«. Mladi glasbenik je prebil običajna leta v Vili Medici, nato je potoval po Avstriji, Nemčiji in Turčiji. Priredili so i>ivc njegove glavne rimske skladbe na konservatoriju decembra meseca 1906. Tu smo prvič slišali Psalm XLVI, ki so ga ponovili z zelo velikim uspehom leta 1910. na prvem orkestralnem koncertu »Neodvisnega glasbenega društva. Leta 1905. so koncerti Lamoureux priredili simfonično studijo za »Palais hautč« (Palača, ki jo obiskujejo duhovi) od Ed. Poe. Leta 1906. »Muzika de plein aix« (milega neba), Muzika na vodi, Žalost na vrtu leta -910.; 8. jan. 1011. so uprizorili na Concerts Colonne važen fragment »tragedije Salome«, ki jo je Sole Tuller glumila in plesala v novembru 1907. na odru Umetniškega teatra. Leta 1909. so prvič poslušali v Muz. krožku »Guintotto« za klavir in gosli, »ena najbolj ganljivih vil, najbolj plemenitih, najbolj imenitnih uprizoritev zadnjih let«. Od tedaj je Schmitt zložil še mnogo važnih del: Antonij in Kleo-patra, Salambo, Mirages, Mala vila zapre oko, Prosta sonata za klavir in gosli. Glasba Schmittova je značilna radi krep-kosti stila, radi bogate sestavnosti skladbe in radi skladateljeve spretnosti okoristiti se z orkestralno množico. Schmitt je bil nedavno imenovan za člana Instituta. BR1GITE HORNEY, ki nas je navdušila že v nekaj nemških filmih, zlasti še v mladinski drami »Zeleni domino« _KRITIKA_ Prosvetni del JEZIKOVNA KULTURA V RADIU Prav radi. in pogosto poudarjamo, kakšna moderna velesila je postal radio. Razmahnil se je po vsem javnem življenju in v resnici predstavlja činitelj, ki ga ne smemo in tudi ne moremo prezreti, kje šele omalovaževati. V vsa področja našega udejstvovanja posega, nič mu ne ostane skritega. Navajeni smo, da s ponosom in občudovanjem opazujemo ta pojav. Vendar to pasivno občudovanje samo na sebi ne zadostuje, ampak naša skrb mora biti, da se ta sicer neurejena velesila pravilno usmeri in se kolikor mogoče preprečijo kvarni vplivi. In tako je radio treba pravilno uravnavati tudi glede na jezik, plemenito izrazilo človekovih misli in čustev. Radio glasi in posreduje v našem jeziku našo kulturo. Jezik v svoji govorjeni lepoti in moči, v udarni prepriče-valnosti in tiožajoči nežnosti je torej poglavitno sredstvo radia. Poudariti je treba govorjena beseda, zakaj nekaj drugega je samo napisana beseda. Pisatelj napiše svoj roman, povest, predavatelj sestavi predavanje v lepem, slovnično in stilistično pravilnem jeziku, ki nas popolnoma zadovolji. Lahko nas pa ista stvar do kraja razočara, če jo kdo lia nelep način reeitira. Zato mora biti naša nepopustljiva zahteva, da je radio glasnik lepe, pravilne in blagodoneče slovenščine. Idealno l.i bilo, da bi bili pri nas že tako daleč, da bi imeli lep in stalen kader radijskih sotrudnikov, ki bi imeli vsi čut in tudi voljo za lepoto jezika. Tudi bi bila ob večjem številu sodelavcev možna prepotrebna izbira. Vendar moramo ob upoštevanju dejanskih razmer smatrati to še vedno samo za ideal. Resna volja se kaže v tem, da imamo v našem radiu tečaj slovenščine za Slovence, ki je našel v vseh slojih noslušalstva zaradi svoje aktualnosti prav lep odziv. Prvi nadaljnji korak pa je v tem, da zo- - jezik ne greše tisti, ki jih slišimo vsak dan in ki so tako rekoč službeni predstavniki radia. O tem je bil v tem listu že večkrat govor. Pograjali smo že nekatero napako in reči smemo, da uspeh ni vedno izostal. Imamo pa po drugi strani primere, da se je nekdo od napovedovalcev zaljubil v svojo napako in jo kljub temu, da je dokazano napačna, še vedno neženirano uporablja. Mislimo tu predvsem na na-glaševanje Sarajeva, ki je za slovenščino nemogoče, da ne rečemo celo smešno. Svoje razloge zoper to smo svoj čas že povedali, danes pa dodamo samo še to, da radio ni ustanova, kjer naj bi se uveljavljale privatne jezikovne muhe in afektiranosti. Motimo se na svetu lahko vsi, hudo pa je, če v svoji zmoti trdovratno vztrajamo. Prav tako je dalje napačno, če naglašujemo velika noč, dasi je po drugi strani prav velika nedelja. STOLETNICA »KRSTA PRI SAVICI« Letošnje leto je znamenito leto pri Slovencih. Leta 1836. je bil rojen Josip Stritar, isto leto je rojstno leto slovenski povesti, istega leta se je proslavil Jernej Kopitar s svojo znamenito knjigo Glagolita Clozianus, ki je v njej objavil tudi brižinske spomenike. To leto 1836. je bilo priča nastanka najobsežnejše Prešernove pesnitve »Krsta pri Savici<'. Naš radio se je stoletnice »Krsta« spom- nil dvakrat. V nedeljo 5. aprila so člani Narodnega gledališča \ Ljubljani recitirali ves »Krst pri Savici«. Recitacija je bila popolnoma posrečena. V kulturni kroniki naslednjega tedna je o »Krstu« predaval prof. France Vodnik. Obe prireditvi sta bili dostojno počaščenje Prešernovega velikega dela. D. Fr. T. Glasbeni del OPERA »TRAVIATA« spada tudi med one opere (kot sem že omenjal), kjer se glasbena vsebina opri-jendje čiste, absolutne smeri, kjer se tedaj glasba ne podreja absolutno oder-skcmu dogajanju, ki ga slika in ponazarja, temveč je toliko samostojno zamišljena in zaključena, da more povsem učinkovati tudi brez scene, — kar daje taki operi posebno primernost za radijski prenos. — Zadnji prenos te opere iz ljubljanskega gledališča je bil ugoden, ker je bila predstava dobra in so zlasti pevci ustrezali. Lepo petje ge. Zlate Gjungjenčeve in njeno doživljeno podajanje je bila posebna vrednota. Poleg tega pa smo mogli po radiu čuti tudi našega najmlajšega tenorista Antona Dr-moto, ki je že odličen pevec. Njegov mehki glas je silno privlačen, a more istočasno tudi posredovati izrazito estetsko ugodje, ker je že dodobra izoblikovan v smeri zakonov, ki jih je postavi! prefinjen okus za lepo petje. Ker ima pevec tudi bogato čuvstvo, je bilo njegovo podajanje res umetniško in nič ni čudno, če se potezajo danes za tega slovenskega pevca razna srednjeevropska gledališča. Ugajali so tudi drugi pevci (zlasti baritonist g. Janko) in predstava ie bila na sploh razgibana. Vendar se ponovno izkaže, da so operni prenosi tujih oper zelo borni v zvoku. Ne da bi tajili, da je orkester naše opere zelo skromen in da bi za poln zvok moral biti ta številčno najmanj IZ GLASBENEGA OBLIKOSLOVJA XII. M e n u e t. Menuet je francoskega izvora, ki je bil v 17. stoletju privzet v umetno glasbo. Ime izvajajo od malih, ličnih korakov (menus pas), ki ta ples oblikujejo. Prisrčnost, ljubeznivost, ličnost označujejo ta ples! Čusovna brzinu je srednje-hitra, melodija prijetna. Menuet je ples, ki zlasti odgovarja miselnosti ro-kokojske dobe: izmed starejših plesov je e (Konec ob 23. uri.) 19.30 Nacionalna ura: Prvi jugoslovanski popularizator prirodopisja (doktor Fran Tučan) — Zagreb 20. KONC. SATTNERJEVIH SKLADB — izvaja zbor glasb, društva »Sloga«. Dirigent: g. Heribert Svetel. Uvodno besedo govori g. Srečko Koporc. - — Svetonočno zvonjenje (ženski zbori; Roža božična, O nevihti (mešana zbora); Dedek Krim; Gorska pripovedka (ženski zbor); Pogled v nedolžno oko (moški zbori; K poluočnici (mešani zbor); Kje so moje rožice (fantazija za klavir); Zaostali ptič (bariton solo, g. Premlč); Naš narodni dom (mešani zbor) 21.30 Skladbe Alberta Ketelbeya (plošče). — Na samostanskem vrtu (orgle); Prizor iz Alžira, Fantom (violina solo); Možje iz Anglije — oda (koncertni orkester) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Koncert lahke glasbe (radijski orkester). — Ipavic: Uvertura k spevoigri »Tičnik«; Strauss: Rože z juga (valček); Kalman: Bajadera (potpouri); Stolz: Zdravstvuj (pesem); Siede: Mačica (intermezzo); Rosov: Igra in šport (koračnica) (Konec ob 23. uri.) »Ali si že plačal naročnino za list ,Radio Ljubljana'?« Ponedeljek, 20. aprila Torek, 21. aprila 11. Šolska ura: Trboveljski slavčki na Čehoslovaškem (g. Drago Supančič) 12. Priljubljeni napevi (plošče). — Bor-rhet: Vsakdo nas pozna (plesni orkester); Joh. Strauss: Valček o zakladu (člani orkestra berlin. drž. opere); Stolz: Poljubi me poslednjič še, Nataša (Rih. Tauber); Offenbach: Hoff-mannove pripovedke (trio); Toselli: Serenada (Benj. Gigli); Perez Freire: A, aj, aj (violina); Billi: Florentin-ska (orkester); Ponchelli: Ples ur iz op. »Gioconda« 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Po opernem svetu (plošče). — Smetana: Prodana nevesta — ouvert. (berlinska filharmonija); Tlioma-: Poznaš li deželo?, iz op. »Mignon« (Martje Offers); SaintSaens: Pomlad, ki prihaja — iz op. »Samson iu Da-lila« (ista); Rossini: Seviljski brivec: — uvertura (člani orkestra berlinske drž. opere); Flotov: Ah, tako pobožna — iz op. »Marta« (isti); Bizet: »Carmen« — fantazija (godalni ork.) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Francoska glasba (radijski orkester). — Ducasse: Mala suita; Pierne: Pe- 12. Po slovanskem jugu (plošče). —-Vilhar: Mornar (Franc Deržaj); Dcč-va je činklca; S'm se rajtov ženit (sekstet Brnca); Hišica pri cesti stoji; Zapojmo veselo zdravico (Udovič in Lauše); Pozimi pa rožice ne cveto; Dekle je na pragu stalo (slovenski vokalni kvintet); Oklada — Kiša pada (N. Cvejič); Hrvatski napjevi; Hrvatsko prclo (tenorist Vičar); Dano dan-če; Jedren grade jedan ti si (Mijit Mijatovič); Deka sem bila; Ej ružo moja (Steva Nikolič) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 VIRTUOZI IGRAJO (plošče). -- Liszt: Ogrska rapsodija (klavir solo); Lehar: Podoknica; Sinja je posteljica moja (Fr. Kreisler, violina); Stojov-ski: Ob potočku; Schuinann: Tica kot prerok (Padarevski, klavir); Schubert: Moment musical; Saint Saens: Labud (P. Ca-als, čelo); Beethoven: Turška koračnica (Heifetz); Zbor der-višev iz suite Atenske razvaline (isti); Friedmann: Parisova sodba (klavir); 12. Nekaj stvari za vesele ljudi (plošče). Fahrbach: Dijaški pozdrav; Zdravica (orkester); Axelson: Znaš Ii žvižgati, Johanca? Krome: Ti šmentani godci iz Brenna (petje in žvižganje); Yra-dier: La paloma; Song of the Volga hoatmen (saxofon); Michaelis: Ko-vačiiica v gozdu; Eilenberg: Mlin v Schvvarzvvaldu (vojaška godba); Dck-ner: Tik-t-, Tikita; Grossmann: Bca- stra suita; Guirand: II. suita za orkester 18.40 Filozofija zadružnega gospodarstva (g. dr. France Veber, univ. profesor) 19. Napoved časa, objava sporeda, poročila, vremenska napoved, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Turizem iu pri-rodne lepote Črne gore (g. Blažo Bn-rovič Besac) 20. Uvodno predavanje v prenos (g. profesor L. M. Škerjanc) 20.30 EVROPSKI KONCERT FRANCO-SKE SIMFONIČNE GLASBE. — Izvajata: nacionalni orkester in zbor; dirigent: I). E. Ingelbrerht. — Vin-cent d'Indy: Simfonija na francosko planinsko pesem (pri klavirju: M. A. Cortot; Claude Debussy: Gigue; Pomladni rondoji; Gabriel Pierne: Dunajska (suita valčkov); Darius Mit-haud: Stvaritev sveta; Flor. Schinitt: Psalm 46 — prenos iz Pariza) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Zvoki za oddih (radij, orkester). — Strauss: Dunajska kri (valček): Hrubv: Čar operet (potp.); Gregorc: Gorenjska, ti kras slovenski: Urbach: Regina (koračnicaI (Konec ob 23. uri.) Mittler: Urica z godbo za malo Nano (klavir) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Otroška ura: Citronček (Vinko Bitenc) — zvočna slika, II. del (izvajajo člani radijske dramatske družine) 18.40 Kozmetika (dr. A. F. Ferenčak) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Pomen kemijske industrije za jugoslovanski gopodar-ski napredek (g. Vladimir Njegovan) Zagreb 20. Rezervirano za prenos 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Češka lahka glasba (plošče). — Bernhard: Kmochiada (rudarska godba); Balling: Pesmice našega kvarteta (kvartet); F"učik: Ideali sanj — valček; Prohazka: Empirska gavota (orkester); Pečke: Ljubil vas bom res, madame; Boretz: Žvižganje v temi (pevski kvintet); Gollvvell: Ja miluji jen vas; Vacek: Ti črni cigan (Melo-dy boys) (Konec oh 23. uri.) dez vous (pevski kvartet); Clarev: Smešen ritem; Condfrey: Božanje klavirja; Jatove: V deževnem dnevu (klavir); Heymann: Ko vetrič veje čez morje; To je ljubezen nas, mornarjev; Brodszky: Danes sem zaljubljen res; Baurose: Rdeča luč (jazz-orkester) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Slovenske narodne pesmi poje Akademski pevski kvintet. — Fofr-ster: V gorenjsko oziram se stran; Adamič: Varč zadenka jaše; Gerbič: Vabilo; Schvvab: Oj dekle kaj s' tak žalostno; Adamič: Šel sem po zelenem travniku; Dobro jutro, ljubca moja; Rasti mi, rasti, trav ca zelena; Jaz sem si pa nekaj zrnislu; Dekle na vrtu zelenem stoji; Moj fantič je prijezdil 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Ruska glasba (radijski orkester). — Rubinstein: Dimitrij Donskoj (ouvertura): Rimski Korsakov: Šeherezada (suita) 18.JO Slovenščina za Slovence (g. doktor Rudolf Kolarič) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Kolo hunjevske mladine (Vasa Stajic) 20. Zeleni Jurij — narodni običaji iz Turopolja pri Zagrebu (prenos iz Zagreba) 20.30 Harmonika solo (g. Kokalj Lojze) 21. PRENOS ANGLEŠKEGA SIMFONIČNEGA KONCERTA z Dunaja. -Williams \Taughan: Simfonija v F-molu; Ravel: Simfonični odlomki, Dafnis in Kloe. — Izvaja simfonični orkester angleške rad. družbe (BBC); dirigent: Adrian Boult 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Narodne pesmi in šlagerji s sprem-Ijevanjem klavirja (ženski tercet Stritar; pri klavirju: g. prof. M. Lipov-šek) (Konec ob 23. uri.) Petek, 24. aprila 11. Šolska ura: Običaji in narodne šege v Prlekiji (g. Marjan Tratar) 12. Pisano polje (plošče). — Delibe*: Sylvia — balet (orkester); Musorg-skij Pesem o bolhi; Rossini Arija iz op. »Seviljski brivec« (T. Šal japin); Honegger: Pacifik (veliki simf. orke-ster); Liadovv: Jaga baba (orkester); R. Korsakov: Indijska pesem; Perez Freire: Aj, aj, aj (Rili. Tauber); Sup-pe: Jutro, poldne in zvečer (člani orkestra berlin. drž. opere) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila Sreda, 22. aprila Četrtek, 23. aprila Nase baterije Vam omogočijo mesece in mesece čist in nemoten sprejem Izboljšali smo jih do najvišje možnosti. Baterije znamke ZMAJ so vodilne Cene naših baterij so sledeče: Kupujte domače blago! 150 voltna 150 voltna 120 voltna 120 voltna 90 voltna 90 voltna 24 voltna 15 voltna 12 voltna anoda, dvojna, anoda, navadna anoda, dvojna anoda, navadna anoda, dvojna anoda, navadna mrežična baterija mrežična baterija mrežična baterija Din 255.-Din 195.-Din 205.-Din 155.-Din 155.-Din 115.-Din 42.-Din 25.-Din 15.- Zahtevajte pri svojem trgovcu edino le znamke ZMAJ ŽMAJ- tovarna galvanične elemente in elektrotehniko v Ljubljani \ 13.15 Reproduciran koncert na vurliških orglab. — Schubert: Vojaška koračnica; Yradier: La paloma; Maverl: Zamenjave; Stare narodne od blizu in daleč; Melodije iz zvočnih filmov; Burke: Kadar sanjam; Kern: Pogled za srebrno obleko; Green: Ljubica sanja; Tobias: Nekdo vas ljubi; Ke-telbev: Na vrtu kitajskega templja; Na perzijskem trgu; Goutiod: Za-lobna koračnica; Ardut: Nola (pi> sem) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Ženska ura: Domača lekarna (gospa Marija Leveč) 18.2« Venček narodnih (plošče). — Gre-gore: Vesela gmajna (pevci s sprem-ljevanjem radijskega orkestra) 18.40 O razlastitvi in zasilnih potih (gospod Valentin Bidovec, sodnik) 19. Napoved časa, vremenska napoved, objava sporeda, poročila, obvestila 19.30 Nacionalna ura: O južni Srbiji in Južnosrbijancih (Steva Uzunovič) 20. Prenos konc. iz Zagreba. — 1) Zagrebški kvartet; 2) Klavirski koncert Sonje Gurevič; 3) Zagrebški kvartet 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.30 Angleške plošče (Konec ob 23. uri.) Sobota, 25. aprila napev 12. Plošča za ploščo, napev v napev 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Plošča za ploščo, napev 14. Vremensko poročilo 18. Za delopust! (igra radij, orkester). Linat Geo: Cvetoči gozd (uvertura) ; Lincke: Pesmi ljubavne noči (valč.) • Strauss: Noč v Benetkah (potpouri); Marquart: Izgubljena melodija (romanca); Porret: Svatbena koračnica 18.40 Pogovori s poslušalci 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: O sodobni narodni prosveti (dr. Moško vi jevič) 19.50 Zunanjepolitični pregled (gospod dr. Alojzij Kuhar) — dvospev (ga. Jos. Kajin in g. M. Gržinič); Ispod duba — dvospev (gospa Marija Zornada in g. Josip Zorna-da); Šantel: Moja zemlja; Moj sin gdč. Justina Dolenc s spremljevanjem klavirja); Narodne po harmonizaciji S. Šantla: Napitnica; Lipa Mare; Po-puhnul je tihi vetar; Tamo dole puli mora; Jeli sve to istina (poje mešani zbor »Tabor«) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda JUL 20.15 ISTRSKI VEČER. — PEVSKI KONCERT DRUŠTVA »TABOR«. — Dirigent: g. Fr. Venturini (prenos iz Trgovskega doma). Sodelujejo: gospodična Justina Dolenčeva (sopran); g. Tone Petrovčič (bariton); g. profesor J. Bačič (uvodna beseda); radijski orkester; duet ga. Josipina Kajin in g. Mirko Gržinič ter ga. Marija Zornada in g. Josip Zornada. — O istrski pesmi (uvodni govor); Brajša-Šantel: Predobri Bože — istrska himna (mešani zbor s spremljevanjem radijskega orkestra); Šantel: Venac istrskih popevaka (dvoglasni ženski zbor z radijskim orkestrom); Šantel: Istrski motivi (igra radij, orkester); Šantel: Oče nebeški; P'janac (g. Tone Petrovčič s spremljevanjem radijskega orkestra); Oj, igrala to zlatuo jabuko D II 22.15 Meh za smeh in kratek čas (plošče). _ Prekinjen trobentač; Policaj se smeje; Slovanske koračnice (potpouri — orkester); Wiedoeft: Saxo-phobia; Valse Erica (saxofon solo); Whiting: Ukelele ladv — tango; Moe Jaffe: Kolegij — fox (dva klavirja); Dostal: Šlagerji naj govore! (plesni orkester); Discepolo: Yira! Yira! — tango (orkester); de Kosas: Mejoran-do lo presente — tango (Konec ob 23. uri.) Ostale postaje Nedelja, 19. aprila BEOGRAD 437.3/686 2.5 kvv 9. Maša • 11. Prenos iz Subotice • 13.45 Poročila • 15. Prenos iz Subotice • 19. Plošče • 19.30 Nacionalna ura © 20. Prenos iz Subotice • 22. Poročila © 22.20 Prenos koncerta iz restavracije ZAGREB 276.2/1086 0.7 kvv 11. Maša • 12. Plošče • 15.45 Koncert tamburaškega orkestra »Zarja« © 16.30 Koncert radijskega kvarteta • 19.30 Nacionalna ura © 20.15 Igra © 20.45 Šport © 21. Zabavni večer • 22. Poročila 9 22.15 Plesna glasba BARCELONA 17.30 Plošče • 18.30 Slavnostni koncert • 21. Jazz • 23.30 Plošče • 23.45 Pestra reportaža 0 0.15 Vokalni koncert • 0.30 Plošče BERLIN 356.7/841 100 kvv 6.30 Hamburg © 8.55 Jutranje bogoslužje • 12. Opoldanski koncert © 14.15 Pestra glasba 0 16. Langenberg 9 18. Igra © 19. Koncert radijskega orkestra • 20. Večerni koncert 0 21. Plesna glasba • 22. Poročila • 22.30 Munehen • 24. Plesna glasba BEROMuNSTER 540/556 100 kvv 17.25 Koračnice • 17.45 Švicarske pesmi • 18. Šah • 19. Poročila • 19.05 Dia-lektna prired. 0 19.35 Klavirske skladbe 0 20. Franc Schubertova ura • 21. Poročila • 21.40 Plesna glasba © 22.15 Športne novice BRATISLAVA 6.45 Praga • 8.50 Plošče • 9. Bogosl. 9 11.25 Koncert za violino in orkester 0 12.20 Operetna glasba • 13.45 Plošče • 14.10 Pianinski koncert © 16. Košice • 17.55 Madžarska ura 0 19.10 Moravska Ostrava © 20.20 Košice • 20.35 Man-dolinski koncert C 20.55 Praga 0 22.35 Brno BRESLAU 315.8/950 • 100 kvv 5. Plošče © 6. Hamburg # 9. Dopoldanski koncert © 10.50 Glasba starih moj-stroov 0 12. Berlin • 14.50 Plošče • 16. Koncert radijskega orkestra © 18.20 Klavirski koneert 0 18.50 Slušna prireditev © 20. Langenberg 0 22. Poročila • 22.30 Plesna glasba BRNO 6.45 Praga 0 9.50 Praga 0 11.25 Pesmi • 12.20 Bratislava © 16. Košice • 17.40 Plošče • 17.50 Nemška ura • 19.10 Mor. Ostrava • 20.20 Praga • 22.35 Jazz BUCAREST 364/823 12 kvv 10.15 Simfonični koneert 0 12.55 Koncert orkestra Dinicon • 14. Poročila • 17. Poljudna rumunska glasba 0 18.20 Koncert orkestra Sibiceano • 19.20 Plesna glasba © 20. Prenos iz gledališča • 21.30 Poročila 9 21.45 Koncert radijskega orkestra BUDAPEST 550.5/545 120 kvv 10. Bogoslužje © 12.30 Koncert opernega orkestra © 14. Plošče • 15.50 Ciganska glasba • 17. Jazz • 18.30 Koncert salonskega orkestra 0 21. Poročila • 21.30 Koncert radijskega orkestra 0 23. Ciganska glasba DUNAJ 8.30 Plošče • 9.45 Bogoslužje • 11.15 Simfon. koncert 0 12.50 Zabavni koncert 0 15. Poročila • 15.40 Komorna glasba 0 17.15 Ctivo • 17.45 Zabavni koneert • 19. Poročila • 19.30 Kralj Henrik IV. — drama 0 22. Poročila • 22.20 Plesna glasba • 23. Objave, nato plesna glasba • 24. Plošče FRANKFURT 251/1195 17 kvv 6. Hamburg © 6.30 Zborovno petje • 12. Berlin 0 14. Otroška ura — marionetno gledališče • 16. Langenberg 0 18.20 Plošče • 20. Poročila 0 20.10 Ve-liki operetni koncert 0 22. Poročila • 22.45 Munehen © 24. »Figarova svatba« — opera (Mozart) HAMBURG 6. Pristaniški koneert 9 11.30 Leipzig • 12. Berlin • 14. Otroška ura • 15. Plošče • 16. Igra ©17. Langenberg • 18. Zborovna glasba • 20. Narodni koncert • 22. Poročila • 22.30 Ples. glasba KATOVICE 15.15 Popoldanski koncert orkestra © 16. Športne vesti • 19.40 Plošče • 20.55 Varšava KOŠICE 12.20 Bratislava • 16. Popoldanski koncert radijskega orkestra • 18. Program za Podkarpate • 18.30 Plošče • 18.55 Plošče © 19.10 Moravska Ostrava © 20.35 Bratislava • 20.55 Praga • 22.20 Bratislava • 22.35 Brno KONIGSBERG 291/1031 60 k-,v 6. Jutranji koncert • 9. Bogoslužje © 11.30 Leipzig © 12. Opoldanski koncert • 16. Langenberg • 18.20 Popoldanski koncert © 20. Prenos iz Marienburga © 21. Koračnice © 22. Poročila © 22.35 Zabavni koncert 6. Hamburg © 10.30 Godalni kvartet © 12. Berlin © 14. Otroška ura © 14.30 Plošče po željah © 16. Pester popoldan-ski program © 18. Vojaški program © 20. Veliki koncert narodne glasbe © 22. Poročila © 22.30 Munehen © 24. Berlin LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6. Hamburg © 8. Orgelski koncert © 10. Dopoldanski koncert © 11. Plošče © 11.30 Kantata J. Seb. Bacha © 12. Berlin © 14. Poročila © 14.55 Evropski narodni napevi © 16. Langenberg © 18.25 Koncert zabavnega orkestra © 20.10 Frankfurt © 22. Poročila © 22.15 Munehen © 22.45 Zabavni koncert © 24. Berlin © 0.30 Koncert godbe na pihala LUXEMBOURG 8.15 Plošče © 9.15 Pester koncert © 13. Pester koncert © 19. Pester koncert © 22. Pester koncert MONCHEN 6. Hamburg © 8.55 Bogoslužje © 11.30 Leipzig © 12. Opoldanski koncert © 14.45 Pesmi © 15.05 Violina in brač © 15.25 Angleške narodne pesmi © 16. Langenberg © 18. Slušna prireditev © 19. Slušna prireditev © 20. Koncert radijskega orkestra © 21. Langenberg © 22. Poročila © 22.30 Zabavni' koncert MILA NO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11. Maša © 12.15 Violinski koncert © 12.45 Poročila © 13.10 Rim © 17. Rim • 20.15 Poročila © 20.35 Komedija © Plesna glasba © 23. Poročila MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kvv 6.45 Praga © 9.50 Praga © 12.20 Bratislava © 16. Košice © 17.45 Plošče © 19.10 Pesmi © 20.10 Praga © 22.35 Brno PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 6.45 Poročila in jutranji koncert © 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov © 8.30 Nabožna glasba © 9.05 Meditacije © 9.50 Koncert salonskega kvarteta © 12.20 Bratislava © 13.45 Plošče © 14.30 Prenos koncerta iz Chrudima © 16.30 Košice © 17.45 Plošče © 18.55 Plošče • 19.10 Moravska Ostrava © 19.20 Komedija © 19.55 Koncert češke filharmonije © 22. Poročila © 22.20 Plošče © 22.35 Brno RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 11. Maša © 12.15 Violinski koncert © 12.45 Poročila © 13. Plošče © 13.10 Izbran program © 17. Simfonični koncert • 20.15 Poročila © 20.35 Komedija © 21.40 Igra © 22.30 Plesna glasba © *>3. Poročila 16. Cerkveni koncert • 17.15 Odlomki iz opere »Mignon« 9 18. Koncert lahke pestre glasbe • 20. Lutkovno gledališče • 20.30 Poročila 9 21.15 Angelin Bian-cheri-jeve kompozicije — francoska o-perna glasba — Operetni prenos • 23.45 Plesna glasba STUTTGART 522.6/574 100 kw 6. Hamburg • 9. Katoliško bogoslužje • 10.30 Koncert godalnega kvarteta 9 11. Pester zabavni koncert • 12. Berlin • 14. Otroška ura 9 15. Plošče 9 16. Langenberg • 18. Pomladne pesmi ® 20. Langenberg 9 22. Poročila 9 22.30 Zabavni koncert • 23. Plesna glasba 9 24. Mladina pozdravlja Hitlerja 0 0.30 Nočni koncert »Figarova svatba«, opera Mozart SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kvv 15.30 Komedija 9 16.05 Opereta na ploščah 9 18. Plošče • 18.45 Nabožna glas- BEOGRAD 437.3/686 2.5 kvv 11. Poljudni napevi • 11.50 Plošče O 12. Koncert radijskega orkestra • 13.45 Poročila • 16. Pestre pesmi • 16.30 Koncert radijskega orkestra 9 18.30 Nemščina 19.30 Nacionalna ura • 2f). »Faust« — opera • 22. Poročila ZAGREB 12.10 Plošče — ouvertura • 12.40 Poročila • 13. Operne arije • 17.15 Violinski koncert 9 17.45 Koncert moškega vokalnega kvarteta 0 19.30 Nacionalna ura 9 20. Operni prenos — vmes poročila BARCELONA 377/795 5 kvv 17.30 Plošče 9 19. Plošče • 21. Plošče • 22.10 Pester večerni koncert • 22.45 Koncert radijskega orkestra • 23.20 Glasbeni festival BERLIN 6.30 Frankfurt • 8.30 Dopoldanski koncert 9 12. Opoldanski koncert simfoničnega orkestra • 14. Poročila • 11.15 Zabavna glasba #17. Scliubertove skladbe in pesmi 9 17.30 Čtivo • 18. Plošče • 19. Sonate • 20. Poročila • 20.10 Koncert radijskega orkestra • 22. Poročila • 22.30 Operni prenos iz študija • 24. Mladina pozdravlja Hitlerja BEROMtiNSTER 540/556 100 kvv 16. Zabavna glasba in šlagerji 9 16.30 Pesmi 9 17.25 Harmonika • 18. Otroška ura • 18.30 Predavanje • 19. Poročila • 19.05 Kmečka godba • 19.45 Slušna prireditev — Ziirivh postane mesto • 21. Poročila 9 21.10 Reportaža • 22. 6001etnica obstoja mesta Ziirieh 9 22.30 Poročila ha • 19.30 Instrumentalni koncert • 20. Pianinski koncert € 20.30 Zborovni in orkestralni koncert 8 21.10 Poročila, nato nadaljevanje koncerta TOULOUSE 328.6/913 60 kvv 18. Plesna glasba 9 18.35 Lahka glasba 9 18.45 Otroške pesmi • 19. Koračnice • 19.15 Filmska glasba • 20. Operne arije • 20.15 Poročila • 20.40 Pestra glasba • 21. Pester koncert • 21.25 Popevke • 22.10 Koncert operetnega orkestra 9 22.25 Vokalni koncert • 23. Gledališki program 9 23.40 Angleška glasba 9 24. Dunajska glasba 9 0.15 Angleška glasba 9 0.40 Operne arije 9 1.15 Orgle VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 8.45 Koncert vojaške godbe • 9.30 Bogoslužje © 12.03 Opoldanski koncert • 15.15 Plošče 9 15.30 Igra 9 16.45 Popoldanski koncert 9 18.45 Slušna igra 9 20. Violinski in simfonični koncert O 20.50 Poročila 0 21. Pestra glasba 9 22. Poročila 9 22.15 Izbrana poljska glasba BRATISLAVA 298.8/1004 13 kvv 11.05 šolska ura • 12.15 Plošče 9 12.35 Mor. Ostrava 9 15. Praga 9 17.15 Sonate za klavir in pianino 9 17.40 Madžarska ura 0 18.40 Plošče • 19.30 Brno • 20.25 Praga 9 20.40 Flavta in harfa 9 21. Košice • 22. Praga © 22.15 Poročila 9 22.45 Plošče BRESLAU 5. Plošče • b.30 Frankfurt • 8.30 Dopoldanski koncert • 12. Koncert radijskega orkestra 9 14. Poročila 9 15.30 Konrert koloraturne pevke in flavta ® 16.20 Popoldanski koncert • 18. Stuttgart 9 19. Slušna prireditev • 18.30 Plošč 9 20. Poročila • 20.20 Pester večerni program • 22. Poročila • 22.30 Melodije o boju in svobodi BRNO 12.35 Mor. Ostrava • 13.45 Plošče • 15. Praga • 17.40 Nemška ura • 18.30 Plošče 9 19.30 Pester konrert • 20.25 Praga 9 21.05 Igrokazi C 21.30 Koncert kluba morav. komponistov 9 22. Praga BUCAREST 12.05 Plošče 9 13.30 Poljudna rumunska glasba • 14. Poročila 9 17. Koncert radijskega orkestra — orientalska glasba 0 18. Poročila, nato nadaljevanje kon certa • 19.20 Plošče • 20.20 Koncert komorne glasbe • 21.05 Vokalni koncert Ksenije Atanasiu • 21.30 Poročila 9 21.45 Dunajska glasba • 22.45 Poročila v francoščini • 23. Koncert orkestra Dinicon BUDAPEST 12.05 Pianinski koncert 9 17. Violončelo 9 18. Koncert vojaške godbe 9 19.30 Čarobna piščal — opera, Mozart O 21. Poročila • 23.20 Koncert salonskega orkestra 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti • 12.20 Plošče • 13. Poročila • 13.10 Opoldanski koncert 9 15. Poročila • 15.20 Mladinska ura 0 16.05 Koncertna akademija • 17.30 Plošče • 18.35 Angleščina • 19. Poročila • 20. Plošče • 20.45 Nemške pesmi • 21.30 Plošče 9 22.30 Koncert godbe na pihala © 23.10 Poročila 9 23.05 Koncert godbe na pihala 9 23.25 Plesna glasba FRANKFURT 6.30 Jutranji koncert 9 12. Hamburg 9 14. Poročila • 14.10 Pestra glasba 9 15.45 Zabavni koncert 0 17. Koncert orkestra 9 18. Stuttgart • 19. Večer narodne glasbe 9 21. Vojaška parada 9 22. Poročila • 22.30 Breslau • 24. Nočni koncert HAMBURG 6.30 Frankfurt • 12.10 Opoldanski koncert • 14. Poročila • 14.20 Zabavna glas-ha 0 16. Popoldanski koncert © 17. Pestra ura • 18. Balade • 18.15 Beethovnove kompozicije • 19. Pester program 20. Poročila • 20.30 Pestra pesnitev • 22. Poročila • 22.30 Serenade • 23.15 Breslau KATOVICE 395.8/758 10 kvv 16.10 Bralunsove kompozicije © 19.25 Plošče « 20. Varšava C 23.05 Plesna glasba — plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 10.15 Šolska ura • 11. Plošče © 12.115 Plošče 9 12.35 Mor. Ostrava 9 13.45 Plošče • 15. Praga 9 17.15 Koncert mandolinskega orkestra 9 17.40 Madžarska ura • 18. Za Podkarpate • 18.40 Plošče • 19.10 Plošče 9 19.30 Brno • 20.35 Za Podkarpate • 21. Komedija 9 21.30 Koncert kvinteta 9 22. Praga • 22.15 Bratislava KONIGSBERG 6.30 Frankfurt 9 8.40 Koncert radijskega orkestra 9 12. Opoldanski koncert 9 14. Poročila 9 14.30 Plošče • 15.35 Koncert radijskega orkestra 9 18. Zabavni koncert simfoničnega orkestra ® 19.10 Koncert orkestra • 20. Poročila • 20.30 Glasbena prireditev • 22. Poročila 9 22.35 Plesna glasba LANGENBERG 6.30 Frankfurt © 12. Opoldanski koncert • 14.15 Lahka glasba • 16. Dve pestri uri glasbe in proze • 18. Zabavni koncert 9 19. Koncert komornega kvinteta • 20. Poročila • 20,10 Tedenski pregled 9 21. Zabavni konrert 9 22. Poročila 9 22.10 Izbrana glasba • 22.30 Breslau LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6.30 Frankfurt 9 8.30 Berlin • 13.15 Opoldanski koncert 9 14.15 Pestra ura 9 17.30 Plošče 9 17.40 Hayduova kan-tata 0 18. Zabavni koncert simfoničnega orkestra 9 19. Plošče 9 20. Poročila « 20.10 Munehen 9 22. Poročila 9 22.30 Breslau Ponedeljek, 20. aprila 8.15 Plošče © 9.15 Pester konrert • 13. Pester koncert © 14.25 Dunajska glasba • 15.05 Koncert kvinteta © 18.45 Koncert kvinteta • 19.15 Pester koncert © 21.10 Propagandni koncert © 21.26 Koncert orkestra • 22. Komedija MtiNCHEN 6.30 Prankfurt © 12. Opoldanski koncert • 14.20 Poročila • 15.40 Koncertna ura © 16.50 Pestra glasba ©n 17.20 Pesmi • 18. Vesela glasba • 19. Zabavni konrert radijskega orkestra • 20. Poročila • 20.10 Pesmi domovine • 22. Poročila • 22.20 Plošče • 23. Nočna glasba MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Koncert tria Chesi © 12.15 Plošče • 13.20 Opoldanski koncert • 13.50 Po-ročila 8 16.35 Mladinska ura • 17. Poročila © 17.15 Vokalni koncert 9 17.40 Pestra glasba • 20.15 Poročila • 20.35 Orkestrelni in vokalni koncert © 21.15 Komedija © 21.50 Komorna glasba 9 22.45 Plesna glasba • 23. Poročila MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 12.35 Koncert radijskega orkestra • 15. Praaa C- 1 " 20 Plošče © 17 35 Pesmi • 18.10 Nem' ' a ura © 19.10 Plošče • 19.30 Brno © 20.25 Plošče © 20.35 Prenos iz gledališča © 21. Simfonični koncert © 22. Praga PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw ■6.15 Jutranji konrert 12.11 Plošče © 12.35 Mor. Ostrava © 13.40 Plošče © 15. Plošče © 16.10 Koncert vojaške godbe • 17. Otroška ura © 17.40 Pianinski koncert © 18.10 Nemška ura © 18.55 Plošče © 19.30 Brno © 20.40 Moderno zborovno petji- © 21.25 Kvartet \ a-duru op. 59, št. 11; Beethoven © 22. Poročila • 22.15 Plošče RIM Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče © 13.20 Opoldanski koncert • 13.50 Poročila © 16.35 Mladinska ura • 17.15 Pester koncert in plesna glasba • 20.15 Poročila © 20.35 Orkestralni in vokalni koncert © 21.30 Varietejski program © 22.30 Plesna glasba © 23. Poročila STRASBOURG Popoldan, koncert orkestra © 18.15 Plošče © 19.15 Poljudna klasična glasba • 2(1.30 Poročila ® 21.15 Lnis Dumaso.-kvintet za pianino, dve violini, alt in violončelo © 22. Simfon. koncert BBC-orkestra iz Londona STUTTGART 522.6/574 100 kw 6.30 Frankfnrt © 8.30 Zabavni konrert • 13. Opoldanski koncert © 16. Popoldanski koncert © 17.15 Operna glasba — plošče © 18. Zabavni koncert simfoničnega orkestra © 19. Pestra glasba -plošče © 20.20 Slušne slike — Iz Hilter-ieve domovine © 21.20 Večerni koncert • 22. Poročila © 22.30 Breslau © 24. Nočni koncert 16.30 Popoldan, program © 18.30 Espe-ranto © 19.10 Plošče © 19.40 Radio kronika © 20. Bachove orgelske kompozicije © 20.45 Operetni prenos © 21.15 Poročila © 21.25 Jazz TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.45 Lahka glasba © 19. Popevke © 19.35 Komične slike © 19.55 Ciganska glasba © 20. Pesmi © 20.40 Pestra glas-ha © 21.10 Lahka glasba © 21.25 Pester koncert © 21.40 Koncert salonskega or- BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Koncert radijskega orkestra © 1150 Plošče © 12. Poljudni napevi © 13.15 Poljud. pesmi © 13.45 Poročila © 16.20 Koncert radijskega orkestra © 18.30 Ruske pesmi © 19.30 Nacionalna uri 19.50 Franc Schubertove kompozicije © 20.40 Poljudne pesmi © 21.10 Poročila © 21.30 Evropski konrert — prenos iz Pariza ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.10 Narodna glasba © 12.40 Poročila © 13. Instrumentalne solistovske točke © 17.15 Koncert radijskega orkestra © 19.30 Nacionalna ura © 20. Flavta © 20.30 Koncert zagrebških madrigalistov • 21. Violinski koncert © 21.30 Evropski koncert © 23.15 Poročila BARCELONA 377/795 5 kw 17.30 Plošče © 19. Koncert komorne glasbe © 20.30 Evropski koncert — prenos iz Pariza © 22.15 Reklamni koncert © 22.45 Koncert radijskega orkestra © 23.20 Slavnostni koncert BERLIN 356.7/841 100 kw 6.30 Langenberg © 8.30 Zabavni koncert • 12. Leipzig © 14. Poročila © 16.30 Pestra glasba © 18. Munehen © 20. Zabavni koncert © 22. Poročila © 22.30 »1'itot v paradižu« — melodrama © 23.10 Hamburg BEROMUNSTER 540/556 100 kw 16. Zabavni koncert © 16.29 Poročila © 18. Zabavni koncert —• plošče © 19.20 Francoščina © 20.15 Koncert BBC orkestra iz Londona © 21.20 Poročila © 21.35 Nadaljevanje koncerta BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.15 Plošče © 12.35 Koncert radijskega orkestra © 15. Praga © 17. Mladinska ura © 17.25 Plošče © 17.40 Madžarska ura © 18.35 Plošče © 19.10 Poljudne slovaške pesmi © 19.25 Košice © 20.55 Praga © 22.30 Praga © 22.45 Plošče kc.-tra © 22.10 Harmonike © 22.55 Poro-čila © 23.10 Operetne arije © 23.55 Poročila © 24. Plesna glasba © 0.15 Melodije © 0.40 Oddaja za Severno Afriko • 1.05 Lahka glasba © 1.20 Koncert fil-harmoničnega orkestra VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 6.50 Poljudna poljska glasba © 12.25 Koncert orkestra Seredynski © 15.30 Poljska glasba © 16. Otroška ura © 16.15 Pianinski koncert © 17.05 Koncert radijskega orkestra © 20. »Casanova« — opera © 23. Poročila © 23.05 Plesna glasba BRESLAU 315.8/950 100 kw 5. Kino orgle © 6.30 Langenberg © 8.30 Zabavni koncert © 12. Leipzig © 15.30 Celo koncert © 16.20 Plošče © 17. Zabavni koncert © 19. Dela avstrijskih komponistov © 20. Poročila © 20.10 Plošče © 21. Mandoline in kitare ® 22. Poročila © 22.30 Plesna glasba BRNO 12.35 Bratislava © 15. Praga © 17.20 Šolska ura © 17.40 Nemška ura © 18.30 Plošče © 19.10 Mor. Ostrava © 19.25 Košice » 20.35 Praga © 21.35 Moravska Ostrava © 22.30 Praga BUCAREST 12.05 Koncert orkestra Sandu Marcou © 14. Poročila © 17. Plošče © 12.05 Ctivo © 18.20 Lahka glasba — plošče © 19.20 Pestra gla