IlhÄU v»a dtt rasea sobot. aedelj in prasaikev. Im«** daily ______ Sundays sad Holidays. n PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravnlškl prostori: 1667 S. Uwndals Ate o mmmm» Off les of Publication: »667 South Lawndsls At«. Telephons. Rockwell 4904 0_yeak XXX ■^mmSméllSt» Js 16.00 •t Chica««,. IIS Mote, u Mit* I January M. INS, «ft tka post-off ta* AM of Coocreaa of March «. Utt. CHICAGO. ILL.. PONDEUKK. R. MARCA (MARCH 8), 1937. Subscription 66.00 Yearly STKV.—NUMRKK 46 Acceptaaee for msiling at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct 6, 1917, authorised on June 14, 1916. jvilna vojna med ADF Hin Lewi so vim odborom >a H tabora se pripravljata na odločilno bitko. Ireen zapretil, da bodo vse v federaciji včlanjene unije suspendirane, če bodo sodelovale z Lewisovo organizacijo. Odbor CIO naznanil raztegnitev organizatorične kampanje na ekstilno industrijo, da potegne nad milijon delavcev v unijo. Možnost stavke pri korpora-ciji Westinghouse Electric EW KENSINGTON, PA„ 7. ca,—Okrog 6000 delavcev v ajšnjih aluminijskih tovar-in včlanjenih v Aluminum rkers' Union je včeraj pre-lilo h Ameriške delavske fe-ije v CIO. Storjen je bil na ostale člane te unije, ka-je okrog 50^000, naj skliče-borovanje in sklepajo o pre->u k Lewisovi organizaciji. IILW AUKEE, WIS., 7. mar-— Eksekutiva Wisconsinéke ivske federacije je vrgla v i pismo Williams Greena, ki zahteval, naj federacija napi proti I^wisovim unijam v ijih vrstah. Vashington, D. C., 6. marca, ilna vojna med ameriško desko federacijo in Lewisovim K>rom za industrijsko orga-acijo je ponovno vzplamtela obe grupi se pripravljata na očni spopad. William Green, dsednik ADF, je zdaj pozval litelje federaciji pridruženih j, naj pretrgajo vse stike z risovo organizacijo, na dru-«trani pa je Lewis sklical iferenco voditeljev unij CÏ0, kateri bodo razpravljali o na-ih organizatorične kampanje d delavci v tekstilni industry V tej industriji je tiposlenih 'on 1,250,000 delavcev in med ii je 150,000 organiziranih v ji CIO. Jnija združenih avtnih delav-j, ki je izšla zmagovita iz pr-velike bitke s korporacijo Gérai Motors, je naznanila, da odprla vrata tudi članom po-cnih unij, ki doslej niso bili Ijučenl v programu CIO. Vse «kuhala potegniti v industrij-) unijo. Green je poslal ultimat ADF, katerem zahteva drastično či->nje. Otresti se morajo vpliva wiaovega odbora in iztrebiti u-rn<- elemente, katerih aktivno-so se razširile na polje, ki »da v območje unij ameriške lavHke federacije. Green je včeraj odklonil pobilo takozvane reprezentacij-t jrrupe delavcev, ki so uposle-v tovarnah Carnegie-Illinois sel korporacije, naj ji svetuje, kakšen način naj bi se pove-« moč te grupe. To je kompasa unija, ki vodi opozicijo Uwisovi organizaciji. <*» je dejal, da ji bo priskočil pomoč le, ako se bo popolno-» "tresla kompanijskega vpli-Ta k™ pa trdi, da reprezen-a večino delavcev, ki so upo-v tovarnah jeklarake kor-to trditev pa je pobil '•¡P Murray, vodja organiza-kamenje Lewisovega wa v pittsburškem jeklar-distriktu, ki je nedavno lenil 'logovor n korporacijo ^♦gie-niinois Steel. Omenjena grupa ne repre-^"-a večine delavcev, sploh ne •dftavjja ničesar,w je rekel ,rr>> "Kom(umijoka unija je kakor pregovorski ptič 1'ittslmrgb, p^ marca. — ' da bo izbruhnila stav-* tukajšnji tovarni Weating-KUctric A Mfg. Co., če ne *<»mpanija zvišala mezde , d-!«vcem. ki no upoaleni v ' **rni Skupno število delav-j/ 1 uposleni v t m amah te ^»»ije v raznih krajih Ame-k 15.000, toda sUvka. če J^ruhnila. bo omejena na , r"ko tovarno. ^ zahtevajo zvišanje M t i tram.) Dvojni solncni zahod pride v Peru ju Najdaljši solncni mrk v zadnjih 1200 letih Lima, Peru, 6. marca. — Republika Peru bo videla "dvojni solnčni zahod' na 8. junija tega leta. Ta pojav bo povzročil najdaljši solčni mrk v zadnjih 1200 letih. Pas popolnega solnčnega mrka se bo raztezal preko mesta Huaraza, ki leži okrog 200 milj severno od Lime, toda opazovalci ne bodo videli solnčnega mrka, ker bo solnce zahajalo v tem delu sveta v istem času predno ga bo mesec zakril. Poleg najdaljšega mrka v 1200 letih bo dneva konec "predno se bo pričel," ker bo solnčni mrk prekoračil mednarodno dnevno Črto med vzhodom in zapadom, kjer "čas stoli". So'rčni mrk se bo rn tej črti, v sredini Pacifika, pričel 9. junija in končal na 8. jtrnlja. V- Peniju W '«ffftčnl zahod istočasno kakor solnčni vzhod na otočju Samoa. Ako bo nebo jasno, bodo solnčni mrk videli tudi v Li mL _________ Japonska znanstvena ekspe-dicija bo opazovali solnčni mrk iz pristanišča v Casmi, zapadno od Huaraza, ameriška mornarica pa bo poslala svojo ekspedici-jo na otočje Phoenix v Tihem morju, ki leži na južni strani ekvatorja, 1800 milj južnoza-padno od Havajskih otokov in 3000 milj severovzhodno od A v-, stralije. Z ameriško odpravo bo sode'ovalo Splošno getgraf-sko društvo. Velika delavska zmaga v Londonu Izvoljenih je 75 laborit-skih odbornikov I^ondon, 6. marca. — Včeraj so bile občinske volitve v I/>n-donu in delavska stranka je obdržala vse svoje stare mandate in pridobila šest novih, kar pomeni, da imajo taboriti zdaj 75 članov v občinskem svetu, ki šteje 124 članov. Toriji, ki so vodili silno hrupno kampanjo in vpili, da zmaga laboritov pomeni zmago komunizma, so dobili le 40 sedežev. Oddanih je bilo 860,000 glasov. Herbert Mor-riaon, vodja delavske (zmerno socialistične) stranke v l/>ndo-nu. je rekel sinoči: "Volilci v Londonu so nam dali zaupnico in nam poverili oblast v mestu za nadaljnja tri leta. Delavska stranka bo pokazala, da je vredna tega zaupanja In razširila bo svoj program v interesu delavskega sloja." Stavka hoferiev Yellow Cab v Chicago Chicago, 6. marca. — Okrog 2000 šoferjev takaijske tvrdke Yellow Cab Company je zaatav-kalo včeraj. Šoferji zahtevajo priznanje svoje nove unije, višjo mezdo fn prost gaeolin. Zdaj morajo sami kupovati gagolia« Domače vesti Nov grob v Calumetu Calumet, Mich. — Zadnje dni je tu umrl Frank Suštaršič, star 49 let in doma od Crnomolja. Tu je živel 80 let in zapušča drugo ženo, štiri sinove, hčer, dve sestri in brata. -Adamič spet doma New York. — Pisatelj Louis Adamič se je pred nekaj dnevi vrnil iz srednjeameriške republike Gvatemale, kamor je odpotoval zadnjo jesen. S seboj je prinesel malone dovršen rokopis nove knjige z naslovom "The House in Antigua", v kateri o-pisuje zgodovino tristo let stare španske naselbine, v kateri je Adamič bival na svojih "počitnicah" v Gvatemali. Spet avtna nesreča Cleveland. — Rojak Louis Plesec je bil pred nekaj dnevi pobit pri avtomobilski nesreči. Nekaj dni je bil v bolnišnici in zdaj je spet doma. Nesreča pri delu Pueblo, Colo. — Pri delu se je ponesrečil John Znidaršič. — Bolan je Joe ZakrajŠek st. — Okrevala je Frances Bol teza r in istočasno je prišel na dopust njen sin, ki se že 10 let nahaja v ameriški mornarici. Nov grob v Penni Herminie, Pa. — Po dolgi proletarski bolezni je tu umrl Mstevž Hauptmsn, star 64 let, ki je bil 28 let član SNPJ. Zapušča edino hčer Mildred v Pennu, Pa. Njegov pogret), ki se Je vrštl «. marca, je bil civilen. Vesel dogodek Presto, Pa.—Oskrbnik (ime?) tukajšnjega slovenskega doma je dobil krepko hčerko. Masne aretacije rudarjev v Nemčiji Obtoženi so kršenja finančnega zakona Metz, Francija, 6. marca. — Več ko tristo rudarjev iz Po-saarja, ki delajo v francoskih rudnikih na drugi strani meje, je bilo aretiranih v obmejnih mestih Iiauterbach, Gross-Ros-seln, Wadgassen In Gleislautern na obtožbo kršenja finančnega zakona, katerega je nedavno u-veljavll nemški finančni minister. Ta zakon določa, da smejo rudarji, ki dobivajo plačo v francoskih frankih, izmenjati le eno tretjino teh frankov v nemške marke ob prekoračenju meje, ko se vračajo v Nemčijo. Ta zakon je krivičen napram rudarjem, ker ao na izgubi, če izmenjajo franke v Franciji v nemške marke. Nedavno so rudarji uprizorili demonstracije ob nemško-fran-coski meji proti finančnemu zakonu. V grupah so korakali ob meji in izzivali stražnike. Pozneje, ko ao se vrnili v Po-saarje, jih je policija aretirala. Roosevek koče reformo sodišč takoj Apeliral je nC| demokrate, naj podprejo sod-nijsko reformo Washington, 6. marca. —Predsednik Roosevelt je v svojem govoru na banketu demokratskih veljakov v hotelu May-flower pozval opozicionalce v svoji stranki in narod na splošno, naj podpirajo njegov načrt reformiranja vrhovnega tribuna-la in drugih sodišč. Slični banketi so se vršili tudi v drugih a-meriških mestih. Rooseveltov govor je po radiu šlišala vsa dežela. Predsednik je v militantnem govoru orisal sgodovino konflikta med njegovo administracijo in vrhovnim' trlbunalom. Kongres ne more uveljaviti potrebnih ekonomaklh in socialnih reform, ako se ne omeji oblsst vrhovnega sodišča, To je ubilo zakon gospodarske obnove, far-marski zakon AAÁ, Guffeyjev zakon federalne kontrole premogovne industrije In drugo v kongresu sprejeto "nowdealsko" zakonodajo. Federalna vlada ne more storiti ničesar za delavce in farmarjef za veliko večino a-meriškega naroda, Če ne bo glavna ovira odstranjena. Ta ovira so vrhovni tribunal» in druga federalna sodišča, ki izdajajo in-junkcije in s tem , onemogočajo uveljavljenje ekonomskih In socialnih reform. Kar dežela potrebuje, je socialna in ekonomska zakonodaja, da se izboljša položaj večine ameriškega ljudstva. To je treba storiti takoj, kajti zavlačevanje Ishko prinese katastrofo. - "Kot vrhovni uMilnih de4ele In kot načelnik demokratske stranke, ne maram prevzeti odgovornosti za zavlačevanje," je rekel Roosevelt. "Odlašal bom le toliko, kolikor je absolutno potrebno. Odločil sem se, da odpravim zapreke, ki ovirajo napredek A-merike. To Je stališče, ki sem ga zavzel v tej krizi in na tem sta-lišku bom vztrajal. Ena tretjina ameriškega ljudstva še vedno životari v pomanjkanju, ker federalna sodišča ne dovoljujejo reševanja perečih ekonomskih in socialnih problemov." Z drugo imenitno potezo je Roosevelt ubil argumente opozicije, da hoče postati diktator, ko je avočano Izjavil, da ne bo predsedniški kandidat pri volitvah čez Štiri leta. Dejal je, da je cilj njegove administracije solucija vseh glavnih problemov, da bo ; imel njegov naslednik v Beli hiši proate roke in odprto pot, da dvigne deželo na najvišjo stopnjo napredka in blagoatanja. On 1 noče biti drugi Buchanan (ameriški predaodnik), ki Je «opustil svojemu zasMniku Lincol-nu problem suženjstva v rešitev in je ta izzval državljansko vojno, ki Je divjala štiri leta in zahtevala ogromne žrtve. On hoče ohraniti amerižko demokracijo nedotaknjeno, utrjeno in močno, da bodo njem» sadove u« živale bodoče generacije. Francija odprla trg z zlatom Pariz, 6. marca. — Francoska vlada je naznanila, da z 8. marcem bo zlato spet svobodno prihajalo na trg. To lahko zna-čl prvi korak k povrnitvi zlate valute. _ Stavka koptičnih menihov v Egiptu Kairo, Egipt. 6. marca. — V bližnjem k optičnem samostanu je zaetevkalo več tucatov menihov. Zaprli so se v samostanu in ne puste nikogar notri. Policija grozi, da s silo naskoči in V Moskvi pripravljajo nov trockijehi proces Moskva, 6. marca. — Aleksej Ivanovfč Kikov, ki je leta 1924 nasledil Lenina kot predsednik sovjetske vlade, in Nikolaj Bu-harin, bivši urednik uradnih Izvesti j, sta bila te dni izključena iz komunistične stranke na obtožbo, da ata "aovrainika sov je-tov". Oba s drugimi obtoženci vred prideta v kratkem pred sodišče. ' _ Trinajst rudarjev padlo v bitki z vojaki Tunls, 6. marca. — Trinajst rudarjev je bilo ubitih v bitki z vojaki in orožniki v Metlaoujl. Vojaštvo je bilo pozvano v akcijo po izbruhu izgredov mod de-4lavci v Milini rudnika. ŽUPAN NEW Y0RKA IZZVAL SRDVNEMCUI Nacijska vlada protestira v Washingtonu WASHINGTON POSREDUJE Washington, D. CH 6. marca. — Državni department je uradno obžaloval, ker Je newyortki župan Fiorelo H. La Guardia v svojem govoru na sestanku Židovske organizacije napadel Hit-lerja, diktatorja Nemčije. Državni tajnik Hull v svoji izjavi, ki je bila odgovor na protest nemškega poslanika v Washing-tonu, pravi, da mu je žal, ker se je pripetil ta incident, ampak ameriška ustava garantira svobodo govora vsakemu državljanu . ,. Berlin, 6. marca.—Govor new-yorškega župana na sestanku židovske ženske organizacije v New Yorku je silno razkačil nacijska kroge. 141 Guardia je namreč v svojem govoru dejal, da bi bilo umestno, ako bi v dvorano grozot, ki bo zgrajena I. 1989, ko se otvorl svetovna ras-stava v New Yorku, postavili "figuro v rjavi srajci, ki ogroža svetovni mir." Ta fanatik Je Hitler, nemški diktator. Vse nacijsko Časopisje je zagnalo velikanski krik zaradi te "rasžalitve" Hitlerja. List An griff je posvetil vso prvo stran Incidentu in nazval Župana sa največjega falota In nearamnegs žlda, ki z revolverji in gorjačami milijonov prebivalcev v New Yorku, pri tem pa mu pomagajo zločinske tolpe, s katerimi Je v zvezi. "Njegova roparska hiša se se voda ne zaveda, kaj pomeni napad na voditelja Nemčije," piše Angriff* "To Je razumljivo, ker je on glavni poglavar gangežev, židovski falot z umazano domišljijo. Kdor kriči v gozdu, bo slišal odmev. Mi se tudi lahko vmešavamo v ameriške afere, toda to ne bo posebno prijetno. Newyor-škega župana in njegove Židov ske prijatelje moramo posvsritl, nsj bodo previdni." Drugi nacijski listi, med temi Voelkische Beobachter, Deutsche Allgemelne Zeitung, Boersenzel-tung In Tageblatt, pišejo v stičnem Umu. Poudarjajo, da Je La Guardia govoril v interesu ele mentov, ki potiskajo avet v novo katastrofo. Zupan mora dobiti vsaj moralno klofuto, če Že ne dejansko, ker je očitno pokazal svojo nesramnost In nlskotnost v napadu na "Fuehrerja." Dr. Hans Luther, nemški |h>-slanlk v Washlngtonu, je bil Instruirán, naj vloži protoat pri ameriškem državnem tajniku. Nemčija hoče zadoščenje zaradi napada n* Hitlerja. New York, 6. marca. — Zupan La Guardia Je dejal, da Ima nacijska vlada popolnoma prav, če protestira proti njegovi sugestiji, da s«* Hitler postavi v dvorano grosot. "Prisiljeni so protestirati, kajti Jaz ne poznam nobenega umetnika, ki bi lahko izklesal ali naslikal nekaj, kar bi v resnici predntavljalo v polni meri Hitlerjevo osebnost in njegov teroristični in diktatorski režim " Je dejal Župan. Ta napad newyorškega župana na Hitlerja in njegovo vlad'» ni prvi. Preteklo leto, ko Je bila sklicana mednarodna konferenca županov, je I* Guardia kot predaodnik sveta ameriških županov na|>el vse «lle, da se ameriški župani ne bi udeležili mod narodne konference in sodell pri Isti mizi s župani nemških mest. On je protestiral tudi proti po-šiijsnju ameriških stietov ns svetovno olimpijado, ki ee je vršila v Berlinu. Italijanski fašisti podivjali v Afriki Masne moritve Abesin-cev po napadu na podkralja Paris, 6. marcs. — Parošlla, ki prihajajo sem in v Ixnuion, opisujejo masakre domačinov v Abesiniji, ki so v teku že v«P dni, odkar je bil v Addis Almbi, glavnem mestu Abesinije,. izvršen atentat na maršala Rodolfa Gra-zianija, italijanskega podkralju v okupirani afriški državi in druge italijanske uradnike. T» por«», ila kažejo "civilizacijski proces", ki ga vodijo predstavniki italijanskega naroda, prežeti a "krščanskimi tradicijami", v grozni luči. Pariški in londonski listi, med temi "Times", "Daily Herald" In "Manchester Guardian", opisujejo masaker v detajlih. Po ukazu svojih poveljnikov so itali-ianski vojaki, oboroženi s puškami, noži, bombami in drugim morllnim orožjem, pobijali Abe-since, kjer so Jih dobili. Udrll ao v njihove kolibe in jih poklali brez usmiljenja. Prizanašali niso niti ženskam in otrokom In ko so krvavo delo izvršili, so zanetili ogenj, ki je uničil kolibe. Vest v pariškem listu "Populaire" In londonskem listu 'Times" se glasi, da so Italijanski faši-«ti v nekaj dneh poklali 6000 domačinov. Nikdar v zgodovini, naglaša tisk, ni še svet vidsl takega div-jaštva ljudi, ki se ponašajo a tisočletno kulturo. Nemške repli* sali je v Belgiji, ko je kajzerjeva armada invadirala to deželo po Izbruhu svetovne vojne, niso niti senca v primeri s terorizmom i talljanskih fašistov y Abesiniji. Ta strahovlada je nadaljnl dokaz, da se fašistična vlada boji Al>eslncev, zato jih hoče upog niti z brutalno silo. Zunanja u rada Francije in Anglije ata informirana o vseh detajlih fail stične brutalnosti v i>odJarmlJe-nI deželi, a se kljub temu ne zga neta. Mirno gledata In nočota niti protestirati pri MussolinlJevi vladi v Rimu, ki Je odredila masaker Abesincev, Mussolini sam Je ukazal, da mora biti odpor domačinov zlomljen z brutalno silo. Morda se bo Hlumov režim kmalu zavedel in spfrznal resnico, da italijanski fašizem ni le "drugačna" oblika vlade, t«miveč nasprotje vsemu, kar ljudje smatrajo za civilizacijo v zadnjem tisočletju. Nepokoj med angleškimi delavci Zahtevajo z v i i a n je mezde in skrajian je delovnih ur l^indon. 6. marca, — Nepokoj med angleškimi delavci in |>oro-fila o sabotaži so vrgla temno senco na situacijo v Industrijah sedaj, ko Je pričela vlada Izvajati svoj oboroževalni program, ki je naj ve/j i v mirnem času v zgodovini Velike ftritanij«, Delavski voditelji skušajo izkoristiti situacijo v svoj prilog. Povečane aktivnosti v industrijah v zvezi z izvajanjem oboroževalnega programa so Jim dala priliko za splošno ofenzivo, katere cilj Je Izvojevanje zvišanja mezde In skrajšanje delovnega tedna na pet dni v vseh Industrijah. Velika stavka je Izbruhnila pri I>erby Rolls Royce Aircraft f>»., kl izdeluje motorje za vojaška letala. Okr«ig 4000 delavcev je zavojrvanih v tej stavk!. Avtoritete no ugotovile sabotažo v nekaterih letalskih tovarnah. V tovarn» v Midlandsu ne je pripetila eksplozija, ki Je napravila veliko škodo, naksr Je bila odrejena preiskava, da se najde povtročltelje eksplozije. MINNESOTA NAVUE DAVKE NA BOGATINE Burboncem ni več sa — balanciranje budžeta JEKLARSKI" TRUST SESA DR2AVO St. Paul, Mlnn. — (FP) — Z nastopom nove farmarako-de-lavske administracije je rsvlsija davčne politike postala domi-nantno vprašanje v Minnesotl. Z nJim se peča Rensonova administracija, državna zbornica in odmeva tudi na splošno po državi. Bensonovn administracija je predložila zbornic! osnutek, ki bazira na principu, da se davki nalagajo po zmožnosti plačevanja. Osnutek precej drastično zviftuje davke vsem javnona-pravnim kompanijam, jeklarskemu trustu, ki najbolj sesa državo, korporacijam, verižnim trgovinam in sploh vsem bogatim in premožnejšim slojem. 81ednje bi farmar-laborlti potipali s svi-šanjem dohodninskega In ded-ščinskega davka, ki Je na večje dohodke svišan v osnutku nad 200%. Na drugi strani |w farmar-tboriti predlagajo znižanje obresti na farmarske dolgove na 8r/, omejitev tožb proti revnim upnikom in odpravo davka na farmarsko živino. Prav tako predlagajo tudi Izboljšanje delavskih poatav In socialnih dajatev, za kar bi dobili denar od večjega obdavčenja premožnih in bogatih slojsv ter korporaelj. Proti Um reformam ao nastopili republikanci, ki Imajo manj« Šino v nÜji zbornici, toda kontrolirajo senat. Vendar so v neprijetnem položaju. V zadnji volilni kampanji so volllcem namreč svečano obljubili, da ao proti prodajnemu davku, sdaj so pa na dan prišli prav s to zahtevo. Predlagajo namreč kot utež proti farmarsko-delavskemu davčnemu programu olslavčenje kos-matih dohodkov vsega bizniaa (gross saies), kar Je v bistvu najslabše vrste nakupni davek, ki je sicer zakrit, toda večkratno piramidiran. Republikanski vodja nižje zbornice Roy Dunn Je zdaj celo pričel imbljati same burlionce, la i mi vsej deželi krlče, da Je halan-ciranje budžeta glavno vprašanje vsake vlade Zdaj Je on mn» nja, da nI vladi treba balanciratt budžeta s sprejetjem draatične davčne reforme, marveč naj dt* la tako, kakor dela večina de žavt naloži naj začasni nakupni davek ali pa najame posojilo. Proti davčni reformi se naj bolj bori jeklarski trust, ki čr-pa velikansko bogastvo v Min liesoti — Železno rudo. V die brern H stoletju jo je že izvozil iz države nad 1100 milijonov ton (nad eno milijardo). (hI tega Isigastva, do katerega j« prišel skoraj zastonj, nI dolga leta plačeval nobenega davka, /daj, nekaj denet leti j, ga plačuje koli* kor sam hoče, ker sam postavlja ceno izkopani rudi v davčne svr* he. Zadnjih par let sploh še nI plačal nolienega davka radi neke litigai ije z državo. Kakor s«» Izračunali v državni rudniški šoli, premore Mlnneoo-U še okrog 1200 milijonov ton rude ali nekaj nad polovico od originalnih ležišč, Ce bo v pri-hodnjih desetletjih produkcija rude |>ro|iorčno tako velika kakor Je bila v preteklosti, bo rudniška industrija v tej državi is-čr|»ana v dobrem (Kil stoletju. Človek bi mislil, da ao od te največje minneaoUke industrije pretivlja veliko število delavcev, toda temu ni tako. Pri kopanju rude je sedaj uiioelenth le še nekaj tisoč delavcev; Uta 1985 al Je alužilo kruh pri tem delu le še (Dalje ss f, «Usai.) PS08TBTI PROSVETA THE ENLIGHTENMENT y Of LASTNIMA HOflWO MASOI PODTOBMB JKOMOTB 9mm to —« irtiiiil >r A* to—— Hirititin m Ilwlm (!»«• CHn) to IMt M Ute. NN M Ml M*- »IM M « to OtaM HM m mU tou. MM » »to M»t M IMA M rs Us i f«r to« U.UN IMm («U H M MV rmr. CM—m mM Cton t»A* »v ■ K M H* Ratot n m, k» lu to I PHOSVETA •NT-M S*. LmwdmU CMM«*. I Of TU riDBUTID M Ali se je jeklarski trust podal? Zadnje dni se je zgodilo nekaj, česar Amerika Ae ni videla. ~ Tisoči in tisoči strme in se vprašujejo, če je to sploh mogoče. Vest je namreč v znanem ameriškem žargonu "predobra, da bi bila resnična". Kljub temu je resnična — vsaj na površju; kaj je v ozadju, ne vemo. Mogočna Carnegie-Illinois Steel Company, največja jeklarska družba v ameriškem jeklarskem trustu, je povabilu predstavnike Lewiso-sovega odbora industrijskih unij na konferenco; obvestila jih je, da je pripravljena priznati Lewisov flHbor CIO kot predstavnika jeklarskih delsvcev za kolektivno pogajanje z delavci v vseh svojih tovarnah. Konferenca je trajala tri ure — TKI URE! — in mogočna družba je podpisala pogodbo z unijo. Mezde so zvišane, delovnik znižan — "everything's fine and dandy" . . . Triumfalni Lewis zdaj nuznanja, da v nekaj mesecih bo organiziranih vseh 560,000 jeklarskih delavcev v Združenih državah in vse jeklarske družb«» in tvrdke bodo sledile Carnegie-Illinois Steel! In to je prišlo takoj potem, ko je kapitulirala mogočna General Motors in ko se je podala brez boja Chryslerjeva avtna korporacija! In najnovejša vest se glasi, da se je podala tudi mogočna General Electric Company in priznala unijo CIO kot predstavnico avojih delavcev! Same radostne vesti za organizirane ameriške delavce. I^ewis naznanja, da organizato-rična kampanja CIO zdaj pritegne še delavce v petrolejski in tekstilni industriji. Vse buzične industrije v Ameriki morajo biti organizirane — in bodo! Kaj je prešinilo mogočne korporacije, da so se tako hitro podale? Strmeči kapitalistični tisk, ki ni pričakoval tega in je zdaj ves zmeden, skuša "pojasniti" predkret v taktiki mogočnih magnatov na svoj romantičen način. Poroča, da je l/cwis pridobil ženo predsednika Jeklarskega trusta Tay-lorja in žena je pridobiiu svojega moža — pihala mu je na srce na ljut>eznj(v način! — da je priznal I*wisov CIO . . . To so prazne marnje, ki niso vredno, da bi . se človek en sam hip resno pobavil z njimi, ampak za naivne ljudi bo to nedvomno držalo. Naivni ljudje ne morejo živeti, dg ne bi verjeli v nemogoč nos t i in največje absurdnosti. Resnica že pride prej ali slej na dan, zu enkrat se pa moramo zadovoljiti s temi ali podobnimi špekulacijami: Industrijske unije, ki jih je Lewisov CIO dvigal na dan v jeklarski Industriji in drugih velikih industrijah v dobrem letu, so že tako močne in na gosto preprežene, da bi bil štrajk, ki je imel priti letošnjo pomlad, prava kataatro--fa za te industrije. In bait v momentu, ko se oživljena produkcija rapidno dviga na nor-malo! Veliki magnatje to vedo. Dalje vedo, da novodealaka vlada ne bi dopustila katastrofalne stavke v jeklarski industriji in rezultat njenega pritiska na magnate hI bil prav takšen, kakršnega si lahko takoj izvolijo brez pritiska vlade — zmagu unije. Ce torej kupitulacija mora priti — nuj pride na najcenejši način zanje, čeprav se mornjo odreči svoji zgodovinski tradiciji in svojim avto-kratičnim princijiom! Zu enkrat počivamo pri tem zuključku. Cusa zu revizijo je dovolj in tudi zu — razočaranje, ki si ga morajo delavci skrbno rezervirati in biti pripravljeni na vse, kujti prav lahko Je v šopku rož skrit — gad. de nekaj dobrega smo opazili. Med organizatorji Industrijskih unij je tudi mnogo socialistov, med njimi tudi več starih borcev, katerih imena ao ž« davno znanu. Zdaj so silno aktivni v industrijskih delavskih kampanjah — veliko Istlj aktivni kot pa na misernem po-litienem polju (rmzernem zaradi izoliranosti od delavske mane), na katerem so tolika leta na-akakovali gorske velikane in oavajali — krtine. Zdaj so ae lotili hvaležne nuloge. prišli so v dotiko z delavako maso, kstero lahko aptmnajo, odkrili so prave delavce — In vsa sreča z njimi! Njihov ua|H*h la» šele zda j ugotovljen. In ko rtoma ga jo organizirati delavce, v induatrijakih unijah in jih |M»atnvili na lastne noge. bodo šele imeli zrel material za politično akcijo. Najmanjšega dvoma ni več. du je ameriška delavska, masa sačeia vstajati is atoletnega spanja in mrtvila. In potem, ko bo docela zdramljrna, l»o šele pripravljen« na velike ago-dovinake naloge, katere jim je velika doba in-duatrljiike revolucije že davno pripravila . . . Glasovi iz naselbin Zanimive beležka Stavkovni val v Detroits Detroit, Mich. — Ko to pišem, dne 1. marca, so v stavki delavci in delavke pri 26 tukajšnjih podjetjih. To so vse sedeče stavke. Prizadete so sledeče kompanije: F. W. Wolworth '5 k 10', ki ima okrog štirideset prodajaln, City Ice k Fuel, Brown-Mc-Laren Manufacturing, Bonner Laundering, Ferro Stamping k Manufacturing, Michigan Malleable Iron, Thompson Products. Canada Dry Ginger Ale, Maser-Creeeman Cigar, Tegger-Jack-son Cigar, Bernard Schwartz Corp., Essex Cigar, General Cigar, Newton Packing,' Swift Packers, Keeshin Motor Freight, American Lady Corset, Webster-Eisenlohr, Timken-Detroit Axle, Hsndy Governor, Dlfcos Laboratories, Bon Dee Golf Ball, Meyer-Stark Manufacturing In Motor Product. V Woolworthovih prodajalnah je zavojevanih 1200 delavcev in delavk. Ta družba ima 2000 velikih trgovin po ameriških mestih. Tu so na 17. feb. (sobota) dopoldne zastavkali. Trgovina je bila natlačena ljudi, ko je 150 delavk izza pulta naznanilo stavko in da nihče ne bo več poetrežen, dokler družba ne priatane na njihove zahteve. Nastala je velika konfuzija med kupovalci in boss-je so imeli obilo dela, da so ljudi spravili iz trgovine. Ako si pred par leti slišal ali čital, da je kje v Detroitu atavka, je bila to že izredna novica. Sedaj je sliku vsa drugačna. Situacija se je spremenila. Izgledi za unijo so izredno ugodni. Na tisoče delavcev dnevno pristopa v unije. Danes delavci lahko javno nosijo po tovarnah unijske znake na svojih oblekah, tako da je one, ki še niso Člani unije, že o čitno sram. Priznanje lahko damo tudi nekaterim našim rojakom in članom SNPJ, na katere smo pač lahko ponosni, Jeer so jako aktivni v unijah in stavkah. V plket-ne linije so šli v mrazu, dežju in snegu, ponoči in podnevi. Jack Rfcčki, Leo Kocjan, Jernej Skr-janc, Herman Grebene in morda več drugih rojakov. Tu smo lahko ponosni na naše zavedne delavce, ker se zavedajo delavske borbe In skupnega nastopa. Le tako naprej brez vsakega strahu! Sodnik Campbell je izdal sod-nijsko prepoved 'proti sedeči rftavki pri Newton Packing Co., da se stavkarji s alio naženejo iz tovarne. Tuko prepoved je izpo-slovala Iowu Packing Co. Za prepoved so vprašale tudi druge kompanije in akoro jih bodo dobile od istega sodnika. Serif Willcox je izjavil, da je že pripravljen na vse eventuelnosti s svojimi beriči, da izvedejo sod-nljske prepovedi. Kako bo situacija sedečih stavk, ki so zajele kot val brezmala vse delavce, končala, bo pokazala bližnja bo-dočnoat. Pogajanja za priznanje avtne unije so v teku pri Chryslerjevl družbi, pri Hudsonovi in Pa-ckardovl. Izgledi ao dobri, du bo unija priznana. Delavci so že v veliki večini v uniji. Družba Page je tudi v pogajanjih. 1* glede Forda Je še vse nekam tiho. Morda je le tišina pred viharjem. Kaj bodo ukrenili v Fordovem kraljestvu, ki je najbolj trd oreh proti unljskemu priznanju. to je vprašanje. Odvisno bo od uspeha pri oetalih |>odjetjih ln v ostalih industrijah. Brez dvomu p* se je Ford dobro pri pravil za naskoke od strani unije. Njegove tovarne so zavarovane z močnimi ograjami, če je pripravljen tudi z orožjem, se ne ve. - V tovarnah mrgoli špiJonov. Pri Lineolnovi kompaniji, ki je del Fordove družbe, so zastav kali In vprašali za desetodstot no povišanje mezde, kar so ta koj dobili in se vrnili na delo. Toda glej vraga! Naslednje ju tro, ko so spet prišli na delo. ao dobili druge delavce na njihovih mestih! Zanje so imeli še prtprsvljen denar In so jih ns mestu ¡«plačali ter odslovili, Vrgli ns cesto. Toda tudi Fordovi delavci se dobro organizirajo. Tako Je prav! Val v unijo! Delavec. ki Je zaposlen pri Fordu, je v uniji le registriran s številko, m> po imenu, tako da Fordo- vi špijoni ne bodo imeli prilike izvohati kdo je v uniji. Morda pa bomo v bližnji bodočnosti I-meli priliko videti velezanlmive stvari pri Fordu, kajti unijsko gibanje pridobiva z vsakim dnevom, z vaako uro! Podale ao ae velike in mogočne jeklarske korporacije — mirnim potom! Priznale so unijo in stopile v pogajanja. Tako tudi druge in tretje in tako naprej. Ali ae bo mogel Ford upirati temu gibanju ? Le naprej in nič več nazaj! Anten Jurca. Zopet nekaj besed o Cankarjevi ustanovi Clevdand. — Nič se ne bom čudil, če mi kdo reče, da ne znam o drugem piaati ko o Cankarjevi uatanovi in Cankarjevem glasniku. kljub temu pa s tem ne bom prenehal, dokler te važne kulturne akcije do konca ne izvršimo! Kako daleč smo že prišli? Ali bo Cankarjev glasnik kmalu izšel ? O tem ne morem nič defini-tivnega reči, toda upam, da v nekaj mesecih, kar je v največji meri odvisno od zastopnikov Cankarjevega glasnika. Ljudje so pripravljeni se naročiti na revijo, križ je pa tu, da jih nismo do-sedaj v toliki meri obiskovali, kakor bi jih morali. Seveda, s tem ne mislim reči, da smo brezbrižni, počasni in leni, ampak do-sedaj smo bili zaposleni z drugimi stvarmi, ki so v zvezi z ustanavljanjem kakršnekoli organizacije. Saj smo imeli v nekaj mesecih kar tri prireditve, ki so sijajno uspele. Zadnja prireditev, na kateri je govoril Etbin Kristan, ki bo urednik Cankarjevega glasnika, je prinesla $278.50 dobička, In tako imamo danes v blagajni $2,500. Lepa vsota (kajne, mr. Pire in Debevc?), ki smo jo skupaj spravili v kratkem času. Na zadnji seji Cankarjeve u-stanove smo obširno razpravlja-i, kako bi najhitreje dosegli svoj namen. Bilo je več sugestijy nazadnje pa smo sprejeli najpreprostejšo, toda najučinkovitejšo: Našo metropolo razdelimo v di-strikte in zastopniki bodo odprli veliko ofenzivo za naročniki, In sicer iz ulice v ulico, od hiše do hiše. Na delo se mora iti v najkrajšem času, kajti odbornik Jankovich je dejal, da je a^daj najbolj primeren čas. Tega mrite-nja je bil tudi Feliks Strumbel, ki verjame v intenzivno ukcijo in ne v mečkanje. Nuselbine izven Clevelanda se dosedaj niso po vol j no odzvale, toda kdo jim bi zameril? V Clevelandu se je začelo že marsikaj kuhati, ali se ni dovolj skuhalo, zato pa na nas gledajo malo pesimistično, toda to pot bomo pokazali, da tudi. mi nekaj zmoremo, ln potem se bodo naši prijatelji odzvali brez dvoma v večjem številu. Na koncu naj ponovno "poudarim, da je upati, da bo izšla1 revija v nekaj mesecih, toda Če sem se v svoji napovedi malo zmotil, naj mi javnost oprosti, kajti na vsak način je boljše, ds počakamo en meeec ali dva in «gradimo močan temelj temu ko- lektivnemu podjetju, kakor pa dfc bi se prenaglili in se potett radi tega borili s'finančnimi zaprekami. Mnogo jih Je, ki ie vedno pravijo, da se bodo naročili na revijo, kakor hitro izide, Lepo je, da se bodo naroČili, zakaj se ne bi pa že sedaj in tako pomagali, da čimprej pričnemo? Ali ni vseeno, ali damo za dobro stvar tri dolarje dsnes ali Jutri? Ali so morda nekateri še vedno v dvomu o smernicah bodočega mesečnika in vsled previdnosti čakajo? Upam, da ni mnogo takih, saj je Jasno ko beli dan, da vodijo akcijo napredne osebe,41 so poznane kot poštene in se že dolgo časa nesebično udejstvujejo v našem naprednem kulturnem življenju. Dovolj za danes. Prihodnjič spregovorim nekaj besed o Et-binu Kristanu. Milan Medvešek. Navidezno zdrav oreh ... Detrolt, Mich. — Citala sem dopis Antona Jurce v Prosveti z dne 23. februarja, v katerem piše, kako se je blatilo gotove člane SND. To mu rada potrdim, pozabil pa je povedati, da dotič-ni člani niso nič boljši in blatijo druge. Res smo imeli v preteklem letu mnogo nepotrebnih sej, na katerih smo "prali" gotove člane, pa se še tisti niso dodobra "posušili", ko že z blatom obmetavajo druge. Nič ne bi o tem pisala in sem tudi bila ves čas nepristranska glede te afere, niti mi ni prišlo na misel, da je kateri izmed prizadeti}) kriv, a seda^ je treba. Jurca pove po pravici, kako se hoče gotovim ¿lanom z zvijačo natrpati nepoštenost in korupcija. Tak slučaj i-mamo sedaj, ko so obdolžili človeka, ki si v svojem življenju ni Še niti centa na nepošten način pridobil, človeka, ki je ves čas,, odkar obstoji organizacija SND, delal in se žrtvoval. V plačilo za vse delo, ki ga je izvršil on in njegova družina, bi mu pa sedaj radi vzeli pošteno ime, ki je e-dino, kar je imel dosedaj. Naj-grše pri tem pa je to, da se prizadeti niti ne bi smel zagovarjati. Seveda, najprej ga obdolžijo, potem pa naj lepo molči, ne da bi smel povedati po pravici, kako je v resnici bik), pa samo zato, da bi tisti, katerim ni stvar jasna, bolj verjeli in bili prepričani o njegovi krivdi. Gotovi ljudje vedno radi udrihajo po Mussolihijevi in Hitler4 jevi diktaturji, sami pa niso v tem oziru nič boljši. Prepričana sem, ako bi prišli gotovi ljudje do moči, ki jo imata omenjena, da bi bilo še slabše kot je pod fašizmom, gotova sem, da bolje ne bi bilo. Ako človek spada k napredni stranki, s tem še ni reče-no. da je tudi v srcu dober in plemenit. Tudi v navidezno zdra vom orehu se dobi črvivo jedro. Katherine Krainz. HMMittHHHiHH SND na Hackettu Flnleyvtlle, Pa. — Slovenski narodni dom na Hackettu t stoji že od leta 1024, pa dosedaj *še n! bilo mnogo slišati o njem. Prvi udarec nam je zadala smrt. ki nam je ugrabila tri priljubljene Člane. Prva njena žrtev je bil Martin Livanik, ki je prevzel delo hišnika 9. sept. 1929 in delal za dobrobit kluba do 20. marca 1932, ko ga je dohitela smrt. il bolnišnici. to vrste norijo kotniki v Harlan Stone, član federalnega vrhovnega sodišča. Druga žrtev neizprosne smrti je bil Joseph Gognavec, zvest član in priljubljen rojak. Umrl je 90. julija 1934. Tretji pa je bil Joseph Bobnar, ki je umrl 25. feb. 1936. Članstvo SND izreka vsem prizadetim družinam iskreno so-žalje! Delo, ki so ga naši trije pokojni sočlani vršili, nadaljujemo mi. Delali smo in Še bomo,-dokler bomo mogli. Napredek pri SND je dokaj povoljen, če upoštevamo slabe razmere, skozi katere smo šli in katere tudi sedaj niso kdove kako povoljne. Upanje pa imamo, da bo šlo vedno na boljše. Ker se bližamo vstajenju narave in velikinoči, želim vsem čitateljem obilo veselja in sreče! Frank Pernlahek, zapisnikar. Veselica lovskega kluba Bon Air, Pa. — Med dopisi v Prosveti večkrat naletim na Zi-danškove dopise, ki se mi dopa-dejo. Zadnjič je omenil, da je bil v par krajih deležen domačih klobas. To je vse v redu, saj so domače klobasice vendar nekaka delikatesa. Toda, sedaj smo vendar v "svetem" postnem času, ki prepoveduje klobase in klobasice, četudi se večkrat "spozabi mo" in se z njimi vsi radi ma-stimo. Ampak pri nas se sedaj "postimo" tudi iz drugega, bolj važnega vzroka. Naš bonairaki lovski klub bo namreč priredil veselico dne 3. aprila in takrat bodo vsem "dovljene" klobase, ako jih bo še kaj ostalo. Ta vese lica se bo vršila v Slovenskem domu druStva 254 SNPJ na Bon Airju in vabljeni ste vsi, da se udeležite. Za ples bo igral Ka-plerjev trio. Odbor bo preskrbel vse potrebno za goste. Omenim naj tudi, da bo v avgustu klub 10 let star. Nekaj članov smo od takrat zgubili in novih nismo sprejeli, tako da je ostala še majhna skupina. Našemu predsedniku Franku Turšiču in tajniku Louis S k idlu gre vsa čast, ker se v resnici trudita za dobrobit kluba. Na svidenje 3. apri la ob 7.30 zvečer na veselici lovskega kluba! Anton Pršin, 254. Tudi rudarji so — "sedeli" Uniontown, Pa. — Približno miljo in pol od tukaj se nahaja premogorov South Union Coal Co. Lastnik te družbe je J. J. Jamison. Rudarji so organizirani v UMWA. Dne 1. marca je v rovu prišlo do sedeče stavke, ker je družba odpovedala odštetje takozvanega sistema "check-off' in kasni, kakor je veljalo doee-daj. Rudarji. 328 po število, ki delajo podnevi, so ee isrekli za sedečo stavko v pondeljek 1. marca ob 7. zjutraj. V rovu so sedali do torka popoldne, ko se je stavka ob 3.80 končala. Rudarji so bili v rovu 88 ur In AO minut. Ko so prišli ven, ae jim Js poznalo na obrazih, da do zmagali «Delavci in delavke, ki še niste v delavskih unijah, pridružite se jim. kajti edino v mučni dela veki orgsnfeaciji je moči V enem aamem dnevu ae da združeno več doseči, kakor brez organizacije v enem letu! fttavfcar. PONDEURK a ^Jj Paaja logikTl I« njih bruha srd 1 Pater Bernard: Kar mi pišemo in I ni fanatizem, temveč gorečnost! k^I vamo! . . . Nasprotniki so neverjetno1 fill ni . Njihov fanatizem izziva in silno ... da je te zadnji čas, da nekaj ¿Ll Fanatizem issivlja FANATIZEM 7? J razburjenost ni fanatizem. Goreli Dvignimo se zoper bogokletje' J | Kolikor ja nas "izzi vače v": fc^i. tAJ ročnost,*! ni fanatizem — kljub temnil tizem, Iter fanatizem izsiv* fa^tk^i^l izzivanje, «i ni izzivanje, kljub temu izzivanje in hujskanje! Ako bi ne bilo Jj stanega izzivanja in hujskanja s strani^S ritih frančiškanov, ki smatrajo vsako ,! J bodno besedo za bogokletje in ne moreio J nesti najmanjše odkrite kritike_bi dopisov napram njim v Prosveti, ne hi i <4Paaje logike" in ne bi bilo drugih njimi! tale "Pasja logika" je bila ¡¿3 Od koga?..,. e • o Striček Jurček Strici, ki imajo pogodbo, morajo mlatiti J mo, dokler ne poteče pogodba, če jim omahne roka. Da strici mlatijo tudi ponj prstih, je očitna resnica, ali te resnice neU nikdar priznali, ker nočejo kršiti pogodi strici je tako: dolgo dobo že .mlatijo slugo udje so jim odrveneli, kadar jim torej cJ pade po nogah ali nosu, ne čutijo več te» Sami so postali slama in mehanično m U tik J sebi kakor po tleh . . . Glavno pa je, da tep vidijo in ne vedo — in pogodba je okej. e Smešno bi bik), če bi .se mi tepci tepli i godbo. To bi pomenilo toliko, kakor če bi i sove v Atene ali podgane v Battery Park, So no bi bilo tudi, če bi mi tepci dokazovali efe ki, da je cikansko prerokovanje iz kart t pomena. Za ciganko, ki od kart živi, je t« likega pomena! Pa ji dokaži, da ni! Cigs pozna svoje karte in ona ve, kaj hoče. Bu — Ce se torej mi tepci pečamo še nadalje i ganko, delamo to iz zabave, da se kratkočasi Basta! — In če se pečamo s strici, ki imajo godbo in mlatijo sami sebe po prstih na in po nosu, delamo to zato, ker nas kratkoii jo. Živela pogodba! Basta! — 7 e Se nekaj tega, česar strici ne vidijo in nt do nikdar videli: Primera o glasovirju in Paderewskem j« petletne "velikane". Ce bi samo Padem igral na glasovir, jih ne bi nihče izdelavami se ne bi izplačali. Triletne "dušice" pa igrajo na klavir! Evolucija je bila odkrita iz življenja, kakii je, ne iz knjig — in vai filozofeki strici j« bodo pobili na podlagi "modrosti" iz »ta» ških in srednjeveških knjig. 2ivljenje samo< kazuje svojo evolucijo! Ali so strici že kdaj videli človeško pi* Človeka pa ne? Resnico o Koperniku in Galiieju prejeta in bomo prejemali od zgodovina^ev, ki sol dovinarji, ne od katoliških zofistov. Vprais za strice s pogodbo Je, če je Kopernikova ki ga bila na indeksu ali ni bila. Mi vemo, a bila do leta 1822, strici naj pa povedo, nI je bila, če jim je do resnice. Kje je pa ostala "Theologija Morali«" M posvečene roke? Ali ne bo nič ugovora tki nikanja? Ali ni res, da "namen pomriH sredstva"? e Strici s pogodbo bodo zdaj spet mahnffij — čof! — bo padlo po lastnem nosu in P"« Nato se prične zabava spet od kraja ... e e e . Odkod zločesta volja? j Patra Hugona, ki vse ve in vse razloM vprašali pred dvema tednoma, odkod «vir« S česta volja, katera taji njegov "pravzrok.l danes še ni odgovora. Otrok § kljunom Zdravniki bolnišnice Middlesex v I zdravijo nenavadnega bolnička, »edemfctsi fantička Petra, ki se polagoma spreminjiT ptiča. Njegov nos je namreč že bolj kljunu kakor človeškemu nosu, nsme*toei hodil, skaklja po ptičje In krili z roksmi m s perutmi . . A,J Drugače je pa Peter docela normalen ai še pred kratkim hodil v šolo. M. Vzrokov njegove čudne bolezni zdravn® niso dognali. Ugibajo, ali niso morda J*1«' ea vplivov pred otrokovim rojstvom Zdravniki pa še niso obupali nad ptKJ«* tičkom; upajo celo, da ga bodo počasi H ^ vili. M dw*imi leti (Iz Proavete z dne 8. marca 19171 Domače vesti. V Chicagu sta P** TJ in Anton Leskovar odprla alovensko šolo. V Stevenaonu, Mkh., je umrl A '<> žanič, star 29 let In član SNPJ. Delavske vealL V Waahlngtonu * Ija konferenca delavekih unij. da je atališfe glede oboroževanja in val* J »vetoma vojna. Prodaednik *ttseeKj nil. da čim pf*j okliče isrodno zasendon poroča o nadaljnjih t» Turki. Nova nemška ofenziva pri v bila hitro zlomljena. twMJT)ELJgg> 8 MARCA PROS V E TA iliška bolnišnica— mučilnica za rojaka! tični siromak šikaniran in teroriziran samo za-to ker je vztrajal pri svojem prepričanju. Ho-teii »o šiloma poriniti med — umobolne. Kakšne ao razmere bednih bolnikov v Minne-»oti Javni zavodi pod versko kontrolo! da, če podpira cerkev itd. Medtem sem jaz povečerjal in delal sem se, kakor da nič ne slišim, kaj govori s Poljakom. Tedaj se Lampe obrne k meni, sede na mojo posteljo in mi pravi: "Zdaj pa brez ovinkov: prišel eem k tebi, da te izpovem." 'Tako?" mu rečem mirno. "Ni mi treba tega. Lahko odidete." <0n pa skoči pokonci in zavpije: "Aha, ti čitaš Proaveto in Pro-letarca (zadnjega aploh ni videl pri meni), ti si socialist, socialist, socialist!"--- Zbeži iz sobe in zaloputne vrata. Dva dni kasneje mi je dr. Maine naznanil, da me pošljejo v sanatarij v Nopemingu. Tako se me je katoliška bolnišnica srečno ianebila, ne da bi ji bil pohujšal eno samo ovčico. V zavod v Nopemingu sem prišel 18. marca, ampak meni je šlo stalno na slabše in čez tri mesece (11-junija) so me morali poslati na- ________________ _ zaj v St. Mary's. To pot me je oraš izpovedati!" Prinesel je s j vzel v oskrbo špecialiat dr. Stro-boj dve sveči in dve stojali. Ne bel, ki me je zdravil na zlati žili ¡m, kaj je hotel s tem. in me je vodil v duluthsko klinl- Jaz mu uljudno rečem, da ga ko. sem klical in tudi na spoved ne Kmalu po vrnitvi so me spet im nič. Duhoven je hud in prs- začeli nadlegovati a spovedjo. K meni je začela hoditi nuna, seme silila, naj ilivtrM Iz sanaUrija v Nopemingu, ^ __ Namenil sem se, da či-teliem Prosvete opišem, ksko mig odivminnesotskihtolniš- izpove namesto mene." Tedaj i bil jezen in začel je vpiti nad lenoj kakor nad kakim otro-)m, jaz se pa nisem hotel z njim repirati. Mirno mu povem, da im prišel v bolnišnico zaradi o eracije in nočem prepira z ni-Dmur. Končno sem ga prosil, naj ie pusti pri miru. Srdito pobere roje reči in se zadere nad me-oj: "Vsi Slovani ste boljševiki!" Pri vratih se še obrne in mi igrozi, da me bo še "sfiksal' ato pa odide. Z menoj v isti so-i je ležal neki Fihec, ki se je v vojo zabavo smejal vsemu pri dni, jaz sem si pa mislil, naj le rozi, saj mi nič ne more. Pojasniti moram, da sem ležel petem nadstropju in vse to ad h t rop je katoliške bolnišnice »ia okraj v najemu, torej sem II v javnem prostoru in dr. Mai-» je okrajni zdravnik. Med bol-ičarkami so sicer bossirale nu-e, toda bolničarke morajo po-lu&ati zdravnika. Ker sem bil i>rej v področju okrajnih zdrav-tvenih oblasti, sem mislil, da frkev tu ne sme imeti nobene tontrole . . . Teden dni je bil mir. Nato pri-le k meni drugi duhoven po ime-iu Schvveiger. Ta je bil bolj moki. Prišel je kot obiskovalec in »kal, kaj bom jaz rekel. Ker ni-tm nič rekel, je lepo odšel. Spet m teden odmora, nakar pa pride lovenski župnik Lampe. Ko stoji v sobo, vpraša, kateri je Slo-knec tamkaj. Takoj se mu o-jlaaim in vpraša me, če me lah-k> obitee. Lahko, mu odgovorim, ^ le kot rojak in obiskovalec, očim jaz ne potrebujem duhov- lika. Umpe mi je povedal, da je Mjonar med Indijanci že dol » let in zdaj je v bolnišnici, ter ima sladkorno bolezen. Vsa-t" leto pride sem za nekaj ted-[ov, da si olajša bolezen. Nato Pove, da je bil na obisku v **ri domovini. Postal je vedno *>lj zgovoren, pri tem sem pa l*zil. kako je postrani gledal '»mizico ob moji postelji. Tam »' l**ala moja Proaveta . . . Ko je »poznal, da me nič ne fcmma njegovo pripovedovanje > >tar*m krsju, ae je poalovll z Mjubo, da še pride. Drugega ,r* *> »e premaknili v drugo so-v k»teri je ležal neki Poljak. PobcSt* človek, ki je molil Jutr*> ir> zvečer in pred jedjo »r P" jedi. K njemu je prišel po-»upnik, ki ga je izpovedal In , Ji «^to jutro. Tretji dan. » «vs bila «ama s Poljakom in 7* Prsvkar večerjah. p« pride Uiapt. Najprej stopi k ČTZL* Sprašuje, če je , ako je oravil veliko-"P^-ed. h kateri fari s pe- stra Massiger, in molim. -Vsak dan mi je nosila katoliški angleški časopis. Nekega dne pride k meni nadzorna bolničarka in mi pove: "Jutri je petek, dan spovedi za vse bolnike, ali greš tudi ti?" Odvrnem jI, da jaz ne grem. Bila je jezna in hitro odšla. Nuna Je pa hodila k meni vsak dan in me nadlegovala. Seveda ji nisem o-stal dolžan; vsako njeno nadlegovanje sem krepko zavrnil. Potem spet pride bolničarska nadzornica In ponovno zahteva, da moram k spovedi. To me je u jezilo in rekel sem, naj me vendar enkrat pusti pri miru s to rečjo. Kar pihala je srda, toda ni vedela, kaj bi storila. Rekla je: "I ha ve orders from Father Grison and Sisters." Enkrat me je nuna zalotila, ko sem baš dvignil roko, da si popravim lase. "Mislila sem, da mi boš dal pozdrav z roko," se je pošalila. "Nisem fašist," sem rekel, "sem pa hud antifašist". Odšla je brez nadaljnje beaede. Bolezen se mi je slabsala. Prišlo je že tako, da sem moral vreči vse Iz sebe, tudi vodo, ki sem jo popil. Pregledali so me in dognali, da imam kakor tolar veliko ulje (ulcer) v želodcu. Dr. Stroble je odredil operacijo. Teden dni s$m visel med življenjem in smrtjo, nakar se mi je obrnilo na bolje. In ko sem spet malo prišel k sebi, so se nune in bolničarke s še večjo vnemo spravile name. Celo bolničarske vajenke mi niso dale miru. Nosile so mi angleške misijonarske magazine in polagale so svetinje in škapulir-čke okoli mene in v moj predalnik. Ko sem pa vse skupaj pobral in vrgel v košek na smeti, je bila spet jeza. Največji terorizem je bil okoli de.Ce je telefonirala ali sploh a kom govorila, ne vem. Ko se vrne, me vpraša, če hočem sam svojo sobo. Odklonil sem. Potem mi reče, da je na telefonu neki moški, čigar jezika ona ne razume in naj grem sam k telefonu. Bolničarka me popelje z vozičkom. Stol na kolesih je bil že pripravljen in šlo jim je — hitro od rok. Vaedem se v "wheelchair" in bolničarka me porine — ne k telefonu, temveč v dvigalo, katero ae pusti do prvega nadatropja. Tam me bolničarka obrne stran, odpre neka vrata in me porine v sobo, ki ima zamrežena okna. Takoj tačujem vpitje v bližini ln vedel aem, kam so me pripeljali. Bil je oddelek za slaboumne. To me je strašno pogrelo. Vsta-nem a atola in grom do vrat, da bi šel nazaj v peto nadstropje, toda vrata ao zaklenjena. Poglei dam okoli aebe ln zagledam stol, na katerega sedem, ker stati ne morem. Morda so mislili, ds bom začel razbijati po sobi — in to bi bil zsnje še boljši "doksz" moje norosti. Ps so se zmotili. V hipu sem se premagal in umiril. Dal sem ženski dve imeni svojih rojakov s prošnjo, naj jti takoj pokliče. Ni hotela. Nato sem zs-h te val, naj pride moj zdravnik dr. Maine. Tudi on ni hotel priti, dasi bi bil moral, ker je okrajni zdravnik in moral bi se prvi prepričati, kaj je na moji atvari. Udal sem se in čakal, kaj bo iz tega. Ob peti uri mi prinese bolničarka večerjo, jaz ji pa mlrndi povem, da v znak proteata, ker so me proti moji volji in sploh brez vsakega vzroka privedli semkaj, se ne dotaknem nobene jedi toliko Čaaa, dokler me bodo tu držali. Vlešem ae v posteljo in jed je ostala nedotaknjena. Kmalu potem prideta druga za Blokada Španije odloženi dva tedna Španska vlada za odpust prostovoljcev! London* 6. marca. — Načrt mednarodnega odbora za blokado Španije na morju in suhem je bil dovršen Šele danes ln v pondeljek bo predložen odboru. Po tem načrtu bo tudi Rusija sodelovala v nadzorovanju blokade. Blokada, ki ae je imela začeti danea, je vsled predelanega načrta morala biti odgodena in najbrže ne bo izvajana pred dvema tednoma. Madrid, 6. marca. — Anglija ln Francija sta včeraj vprašali gen. Franca In špansko vlado v Valenciji, če sta oba tabora primat Malago. katero so nedavno sa-vzele italijanske čete in Francov glavni stan v Salamanci. drugo dve nuni in me izzivata, jaz pa sem obema povedal, kar je jima šlo. Od moje operacije na želodcu je komaj preteklo tri mesece^ Oaem dni prej se mi je v želodcu kri odprla in imel sem 100 stopinj vročine in 90 utripov na minuto. Bil sem težko bolan — vzlic temu so takole z mano naredili. Prespal sem tisto noč med u-mobolnlmi. Drugo jutro pride vajenka in me vpraša, če mi more s čim poatreČI. Lepo jo naprosim, da pokliče dr. Berlanda iz Hibbinga. Ona odide, čez dvajset minut pa pride dr. Maine in se mi smeje, češ: "Ali smo te sfiksali?" Jaz protestiram, ker so tako I naredili z mano, ki sem tako j slab. "Zelo bedasto si govoril zadnje dni", odvrne dr. Maine, jaz pa mu rečem, da me ne bodo na noben način zlomili s svojim I katoliškim terorjem, pa naj me še tako mučijo! To je menda zadostovalo. Šele I ob devetih zvečer so me prepe-1 ljali v samsko sobo v petem nadstropju in od takrat . me ni več nihče nadlegoval a apovedjo aH s čim drugim. Kakšen načrt sOj imeli z menoj — ali so me hote- j II samo oatrašlti ali pa v resnici in poaili spraviti v blaznico — ne vem, dosegli pa so to, ds so se me drugič iznebill. Dne 5. januarja 19&7 so me ponovno poslali v zavod v Nopemingu, kjer se danes nahajam. Kaj praviš k temu, dragi čita-telj Prosvete? AH nI lepo, kar so delali z menoj v katoliški bolnišnici, katera je deloma javna Institucija ali vsaj pod kontrolo o-kraja? Ali niso pokazali, da spa-, dajo v srednji vek? Sest ljudi — menda silno Itu-„ w ^ dlrsnih — se Je sprsvllo nsd ene-čela nov. ofenziva. Bolničarke.' g. samega ^neganagl mrtva-nune ln vsa U vojaka me je na- ga reveža, ki tehta 129jUJ** skočila, naj se vendar "spreobr- (pred letom dni jem Uhtal 101). nem", ker drugeče mi Bog ne bo To so Junaki, kajne! Pa me le nI- dsl zdravja ... P0*1''*' Zelo sem bil potrpežljiv z nji- Taka je katolišks bolnišnica mi. aH včasi mi je pe le bilo pre- St. Mary's. Nikdar več me ne bo več. Odgovoril sem jim pikro, da, videla, pa če bi moral imeti še to-papež, ki je prvi za Bogom, se |fko operacij! Posdrav vsem svo- ■ tudi ne zsnese ns Bogs, pač pa ai »»domiselnim rojakom In člte-i je poklical dvajset najboljših teljem Prosvete _ zdravnikov, ko Je sbolel ... j CTSWW ^ To je pomagalo za nekaj čaaa. ' da so mi dali mir. |uo/'i dve Dr. Stroble me Je pustil In j" hčerki 9 kladivom pravljena odpustiti in poslati domov vae Inozemske vojake in prostovoljce na Španskem. Španska vlada je odgovorila, da je pripravljena to storiti. Vlada je prepričana, da Ima večino špan-akega ljudstva na svoji strani in če Franco odslovi svoje Italijane in Nemce, bo civilna vojna hitro končana | tmago Caballerove vlade. Frartco gotovo ne bo pristal na to! Madrid, 6. marca. — Fašisti so obnovili napade na južno-vzhodni madridski fronti, a vsi napadi so bili odbiti. Milica je izvršila več uspešnih napadov na oatanke univerzitetnih poslopij severnozapadno od Madrida. Dalje je ljudaka armada zasedla hribe nad Orglvo, 50 milj za-padno od Armelije, na južnem obrežju Španije. Na severni fronti v Asturiji so rudarske čete prodrle v srce Ovieda ln izolirale fašlatično posadko v katedrali. Rim, 6. marca. — Roberto Fa-rinacci, član fašiatičnega velikega aveta in Mussolinljev zaupnik, je včeraj odpotoval v Španijo v posebni misiji. Oblsksl bo Civilna vojna med ADF in Lewisovim odborom (Nadaljevanj« • 1. siraaU meade dvajsetih odstotkov in druge koncesije. Odločitev glede oklica stavke bo padla prihodnji torek, na shodu članov krajevne unije United Electrical & Radio Workera of America. Detroit, Mich., €. marca. — Zahteva unije adruženih avtnih delavcev, da mora biti priznana kot edina predstavnica vseh 87,-000 delavcev v tovarnah Chry-* sler Motor Co. pri kolektivnih pogajanjih, je resultirala v zastoju razgovorov med uradniki kom-panije in representsnti unije. Konferenca je bila pretrgana, a se bo obnovila v pondeljek. Vprašanje priznanja bo glavni predmet razprav na tej konferenci. Waahlngton, D. C« 6. marca. — Razkol med Lewisovim odborom za industrijsko organizacijo in Ameriško delavsko federacijo se je povečal, ko je bilo naznanjeno, da je William Green, predsednik ADF, posvaril dr-svaril džavne delavske federacije in vse druge delavske organizacije, ki so včlanjene v ADF, da bo odločno nastopil proti njim, če bodo sodelovale z Lewi-aovim odborom ali i>odpirale ganizatorično kampanjo tega odbora. On ne bo toleriral vmešavanja lewisovega odbora na industrijskem polju, ki spada v območje v federaciji včlanjenih unij. Na videz Greenovo svarilo po-, meni, da hoče ADF ohraniti "statua quo", toda implikacija sega dalj. Objava pisma, katerega je Green naslovil Robertu J. Wattu, predsedniku delavake federacije v Massachusettsu, kaže, da bo Ameriška delavska federacija začela splošno ofenzivo proti Lewisovemu odboru. tudi vse druge reprezentante ADF na odločen odpor proti vsem poskusom drugih organizacij, ki so posegle v jurisdikcijo unije Čevljarskih delavcev v novoan-gleških državah," pravi Green v svojem pismu Wattu. "Federacija bo |>oslala tja svoje organi-aatorje, ki bodo sodelovali v vašem boju proti konkurenčnim organizacijam. Mi hočemo za vsako ceno vzdrževati pravice, ki jih ima unija čevljarskih delavcev kot članica ADF." Predsedniki delavskih federacij v drugih državah so prejeli sllčne instrukcije od Greena. To pomeni, da se je ADF odločil« za agresivno vojno proti lx>wi-novemu odboru na vsej črti. Green v svojem pismu omenja vse unije, ki so bile suspendirane is Ameriške delavske federacije na obtožbo netenja revol-te v vrstah organiziranega delavstva. Nobena federacija, nobena unija, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, ne sme sodelovati z Lewisovim odborom, če noče biti suspendirana, se glasi Greenova svarilo. John L. Lewis, ki se je vrnil Is New Yorka v Washington, ni hotel komentirati Greenove Izjave in aktivnosti. Vse to je popolnoma ignoriral, kakor da se ne bi tikalo njegove organizacije in njenih naporov, da organizira vse delavce v Industrijah masne produkcije v industrijskih u-nljah. Green je omalovaževal tudi zmago Lewisovega odbora v jeklarski industriji. Dejstvo, da je največja jeklarska korporacija Carnegie-Illinois Steel pristala na kolektivna pogajanja z lewisovim odborom, nI po Greenovem mnenju nobena pridobitev. Jeklarski magnatje so se morali.u-klonlti, ker jih je v to prisilil Walsh-Healeyjev zakon, ki do-loča, da morajo vsa podjetja, ki dobivajo vladna naročila, plačevati unijske mezde ln skrajšutl Minnesota na vi je davke na bogatine (Nadtltevsnjs s 1. itraal.) fi 189 delavcev, ki so produdrali 20 milijonov ton rude. VeČina jih dela pri ogromnih parnih lopatah. Povprečni zasluiek teh delavcev je omenjenega leta znašal le $553.80. Tudi pri trana-port i ran ju rude je upoalenlh relativno majhno Število delavcev, ker Je vse delo mehanično, posebno v pristaniščih, kjer stroji opravljajo vse delo. Navadni ljudje torej nimajo nobenega vzroka, da bi jeklarski trust smatrali za kakšnega — dobrotnika. Na Messaba Ran-gu je na tisoče ln tisoče delavcev brez dela in zaslužka že leta, ker so jih izpodrinili atroji. Trust imu zaslombo le še pri burbonsklh politikih in sodiščih ter privilegiranem razredu, kar sicer veliko šteje. Dominantni politični tok v dr-žuvi, ki je osredotočen v farmar-sko-delavskl stranki, gre sdsj za tem, da se jeklarski truat prisili, da bo v bodoče plačeval vaaj svojo mero davka od bogastva, katerega isvosl Iz države ln od katerega ae Iztekajo profit! v Wall street. "Uradno vas pozivam kakor delovni teden na 40 ur. Easter Dinners will not b« complsts without our ds-llelous old oountry styl» Hmokod Sou-Msgst (krsnjaks klobsss) 4 Mmokod Stomachs, lingular Smoked Hsmi, Smoked Bonslssa Butts-a6c lb, for sny of tht shove items mentioned. Smoked Plrntr Hhoulders Iftc, Post Prepaid sent snywhero In United States. Send your Ksster order ssrly, so you reoolvs your orders on tlms. Horse radish roots froe with any order. Bond Money Order or esah In registered letter toi JOSRPH LKHKOVAR 4tO Hick Street, Rseiso, Wis. Carole Lombard pravi: "Pp nasvetu mojega pevskega učitelja sem ■IH začela kaditi Luckies" *V mo)l novi tliki 'Siring High, Swing Iahv% /Mt)*m vprvUi fs»wfs, tnlkar sem pri filmu. U« io *iorim, sem polrnbth volti reč meserer se učenje In s fem dodal rt i m naporom moje grlo nI bilo l» dohrem »Ion ju. M o) pmvakl »M-1*1) ml )* »votovol, naj pri i»hiran)u cigaret imberom lahko kajo. In laka sem satola kadili l.ucklrs. fese onmga čostf sem »pouitala9 de se lahka kaja in moje grlo uolo dobro »trajala.9* ShOAJ NASTOPAJOČA V I'A It AMOUNT PlCTUKEr "tfWINO HIGH, SWINO LOW" < /J y À božiča, all srečno sem odbil vse nspsde. V zsdnjem jsnusrju se je za Neodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profeeijonalniitil moškimi in tonskimi - odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki Itd. Icmed onih, ki ao N*li, da kade cigarete, jih je vet kol B7% ugotovilo, da Imajo osebno rajši lahko kajo. Mlae Lombard odobrava modrost le prednosti In iotožako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma In opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zalo jih toliko kadi Lurkie«. Tudi VI imate lahko rMilo grla od Luekies - lahke k a je, proele gotovih rezkih dra-žljivcev, odelraaJenih t iskljufolm proceaom HU'a laaekle« so prijaane grlu. 'O A >£ rrfS NAJFINEJŠI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA* me je pusui In prevzel me je spet dr Meine Neksj dni pozneje je bolničarka zaklenila stranišče v sobi In ko sem zahteval, naj ga odpre, je rekla, da ne bo odprla. Nato sem zahteval, naj po telefonu jkftllče mojega svaka iz Hibbinga, da me vzame ven iz te bolnišnice di klepetanja Dam jI naslov ln dolar. Ona odi- sta idlotki. Clearfield. Pa.. S. marca. — Jennie Galley, šena rudarja Iz bližnjega Hawk Runa. je bila te dni obtožena umora svojih dveh hčera v starosti 17 in ft let. U-bila je dekleti s kladivom zera-prt soeedlh, da "It's Lahka Kaja Toasted"- Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJ U—PROTI KAILJU PROSVETA ■ PONDELJEK, g \ Martin Andersen Nezö PROKLETSTVO ROMAN Prevedel Mirko Javomik 8 krohotom ao planili okrog njega in ogledovali njegov progasti, barviti hrbet, ki je po množini temnih lia spominjal na konjsko meso. Gnile Žale so deževale nanj in potnik mu je na-točil novega pelinovca, ki je tekel skozenj res kot pravi ogenj in staljen svinec. Kot so mu spet pomogli v obleko, se je popolnoma razaoral. Prepeval je in blebetal in ponavljal svoje male umetnije, ae nudil popivajo-čim za merek njihovih žal. se poskušal sam na lastne stroške v norčevanju in se sam sebi neukrotljivo smejsl. Kot za stavo so mu natakali tekočine; zakaj namenili so se bili preizkusiti, koliko more popiti, preden ga je konec; nekdo je zapisoval. Prišli so že do sedemindvajsetega kozarca, a zdelo se je, da je mojster Frank vedno živahnejši. "Ali bi smeli prositi za glavno točko, gospodje, ze glavno točko izmed umetni j gospoda Frenke !" Potisnil je steklenice in kozarce vstran. t i $ Potem Je splezal na mizo, sedel v šivajočo držo In položil najprej prvo, potem pa še drugo nogo za vrat. Tako je sedel in momljal neko pesmico, z rokami je živahno mahal in kukal med nogami v beli dan. Ko je bilo pesmice, konec, se je po rokah in po ritnicah premikal na rob mize in od tu skočil z zadnjico na tla. Umetnije je izzvala gromovit plosk in več najmočneje opitih gospodov je zlezlo na mizo v krog, de bi ga posnemali — seveda ne da bi si upali tvegsti skok. Krojač Frank je moral svojo glavno točko ponavljeti in razglabljali so, ali bi ne bilo pametno, da bi ga nesli v veliko dvorano, da bi stvar tudi tam pokazal — ds se gospem pomirijo živci, kot je dejal zdravnik. Frsnk sam je bil z največjim veseljem pripravljen, a drugi so govorili semintja, in ko so se končno Zedlnili in hoteli oditi, je Frank brez kake napovedi padel pod mizo in obležal. Pijani klubovci so strmeli vanj z zamegljenimi očmi. Potem je vstal pisar: "Bratje, orjak je odšel k počitku. Tu leži na svoji goli — oprostite — na gobcu — podrlo ga je komsj petintrideset —,r "In pol!" je popravil nekdo. Pisar ae je malo opotekel: — "petlntrideeet kozarcev in pol in vsak od njih je bil sam zase smrtonosen. Njegova žeja je bila neugasljiva kot — žeja peska na morski obali. — Da, morje, prijatcli, bi jo edino lahko pogasilo, morje, ki se v lahni omotici ziblje proti bregu — v milem valovanju. Morski brizganci, gospodje, morski brizganci so dobri za tako božansko pijanost. Naj vidi morje, morje naj poljubi morsko bolnega sina, ki je ljubil mokroto bolj ko lastni hrbet. Hi, hop!" Z dokajšnjlm naporom je imgrabil dolgo mizo in jo obrnil. Po akupnem prizadevanju se jim je posrečilo, da so spravili mojstra Franka med njene noge in mu potisnili dve steklenici v roke. Potem so se štirje najmanj pijani postavili k nogam in dvignili nosile; vsa druga družba se je odpravila na pot, da bi Franka na obali pomočila v vodo. Spredaj je šel pisar kot cerkvenec in za nosili so stopali ostali s steklenicami in kozarci. - Pisar je izbral pot skozi hotelske sobe in sprevod mu je sledil v počasnem koraku. Noseči so neprenehoma |>adali na kolena in pisar se Je postavljal, delal se je, kot da drži knjigo pred nosom, In pel neko od mnogih |>osmcšnic ua pesem o Marlboroughu: Kroja* K mu k J« padel v vojski — hol »dr I J«, hol udri Ja innps — Kroja* Frank Je padel v vojski kakor pravi poitenjsk. To m pravi, kot pijsnec \ j»' kot sagriscn vinski brat. t Kroja* Krank J« padal v vojski kakor prav! puAtanJak. Neali so ga ns grobiič« — holadrija, holadrija šnops — Naali so ra na grobišče štirje pravi pottanjski. To ae prsvi — iti rje pljsnci, > iti rje prsvi viaaki bratje. Nesli ao ga na grobi*** it i rje pravi poštanjskL Med to vrstico so prišli do "boljšega družinskega življenja" v veliki dvorani, kjer se je u-čitelj Schroeder z dvignjenim kozarcem vprav spominjal schleswišklh bratov. Sprevod je iz val vihar navdušenja in nevo-ije. Gospe so iztezale vratove in ob pogledu na padlega nalahno vzkrikale, učitelj Schroeder je nehal sredi govora in župan si je skušal skozi naočnike dajati zapovedniški izraz. A sprevod je korakal dalje, ne da bi si dal priti do živega in prepeval zadnjo kitico: Prvi mu Jc nosil vrč — holadrija, holadrija šnops — prvi mu je nosil vrl, drugi mu jc aosil ¿aio . Medtem so po isti poti kot prej krojač Frank prišli na verando in stopali proti obali. Morje je mrtvo mirovalo, bilo je modročrno z motnim sojem. Tu in tam se je dvignilo boječe piskanje plovcev, ki so spali nekje zunaj na vodi in jih je pijansko petje prebudilo. Dolg greben se je složno privalll na obalno peščev-je in s šumom oddrsel nazaj in zibal nad globinami enolični ponovek: "Drugi mu je nosil čašo — drugi mu je nosil čašo." Ob bregu pa so se noseči opotekli, dva sta izgubila ravnotežje pri nosllih in Frank se je zvalil na zemljo. Pisar je poskušal uganjati nad njim neke pogrebne komedije, a je bil prepijan, da bi se bil česa spomnil. Vsi so pozabili na namen, ki so ga imeli, k6 so odnesli Franka iz hiše. Odkol^oali so se nazaj In ga pustili, kjer je obležai. 17 Gospa Frankova ni bila več v postelji in je spet lahko opravljala delo po hiši in za silo tudi kaj prinesla. A pošteno delati nI mogla. Spotikala se je še vedno nad posledicami padca in si je šele komaj nekoliko opomogla; čutila je, da ne bo nikdar več zbrala starih moči. A to je lahko pretrpela. Ni je več tako nujno in neutrudno gnalo za delom kot prej. Da bi popustile le notranje bolečine, pa bi bila zadovoljne. In te eo od dne do dne ponehavale. .Kako je bilo vendar vse spremenljivo! Zdaj je vsak dan sama sebe lahko zasačila, kako sedi in premišlja in tuh|a stvari, zdaj s te strani življenja, zdaj z druge. - Lahko se je potapljala v misli o stvareh, ki niso imele z njenim vsakdanjim kruhom prav nobenega opravka, a se je lahko popolnoma izgubljala v njih. In celo misel na vsakdanji kruh jo zdaj še zdaleč ni tako silno zaposljevala kot takrat, ko je bila še pri vsej moči. Ni se več zanašala na lastno silo kot v starih časih, tudi ni pričakovala vsega od Boga k šib-korojenl,~ ampak je spoštovala slučaj, kakor človek z omajanim zdravjem. Slučaj jo je bil podrl in zdaj ee ga je oklepala, zvračala svojo žalost nanj In ga priznavals za svojega gospodarja. Vsak zaslužek, ki ga je prinesel Thor-wald, je bil alučajni dohodek, tudi če se je ponavljal teden za tednom. Ni ga aprejeia za skrbnika, bil jI Je le nekam nestanoviten fant, ki ga je bila sama zanemarila; in nekega lepega dne se bo tudi on vsega naveličal. A potem ji bo slučaj že na drug način pomagal. Imela je eno samo skrb. Frank se od praznika ustave ni več prikazal in zdaj se je vsak dan bala, da se bo vrnil. Toda tudi ta strah je z vsakim dnem bolj izginjal. (Dalje prihodnjič.) Čudna sreča ' Napisal Krik Konnert Gospod Hana Mueller, potnik po (»oklicu, je pravkar spravil svojo prtljago v hotelsko sobo. Njegova pot na Dunaju ga je \odila na pošto. "Ali je kaj za Hansa Mueller-ja poštno leteče?" je vprašal. "Da." je dejal uradnik In za hteval izkaznico. Ilans Mueller je pokazal svoj IMitni list in poštni uradnik mu je izročil pismo slonokoščene bar ve, poslano bržčas od kakšne ženske. Sicer je gospod Mueller pričakoval samo trgovska piama. loda pisem iz ženskih rok m* ni nikoli branil. Odprl Je pismo in bral: "I>regi! Prav gotovo al preae-nečen, ko bereš te vrstice, jas pa samo upam, da te bodo tudi res našle. V aredo |a>ftnldne nt*m si zate vzela prosto in te pričakujem oh It pred postajo cestne železnice na švedskem trgu. Mnogo poljubov Rdite." Gospod Mo«*IW*r je naguban-čil čelo in »e vprašal: Kdo je Kdita? V duhu je brž preklel misliti imena. Bržčas bo torej katera izmed teh. Najsi bo že kakor koli, Dunaj ae mu je zdajci zazdel nad vse prijazno mesto. Potlej se je spomnil, da je prav danes sreda in da je že pol petih. Torej zadnji čas, da steče na Švedski trg. In glej, tam se je pred postajo res sprehajala čedna in zala deklica. Goapod Mueller si Jo je nstanko ogledal. Sicer se ni mogel ničesar določnega spomniti, s "pomnil se Je vendar, da je Imel takrat pač zelo dober okua. Da hi se izognil sleherni pomoti, je ,še malo počakal. O petih ni še noliena druga prišla, a tudi ta ni z ničimer pokazala, da bi ga u-tegmla poznati. Gospod Hans Mueller je torej tiščal figo v topu, da bi bila res prava, in ko je ob četrt na šesto odhajala, je stripi I k njej in jo je ogovoril. "Gospodična Mita?" je vprašal. Začudeno je |»rltrdiia. Ker Je pa neznanec vedel sa njeno ime, si je mlatila, da mora biti prav za prav njen znanec. In ker se je vrhu vsega še pošten«» jezila, da pravega Hanaa Mueltarja. ki mtt je vrndar pisala. nI biki. ji je bile družbe tega neznanega znan- dolgo vrato avojih ljubic in za nekatere ae res ni mogel več do-lce kakor nalašč. Pismo, namreč tisto pismo, ki je gospodu Hanau Muelierju pri letelo ko pečen golob z neba in ki ga je sprejel tako ravnodušno kakor je po navedi eprejemal vsa darila s neba, to piemo Je bilo nemenjeno pepolnoma dru gemu Hansu Muelierju. In ta Hans Mueller številka U je prav tedaj ves razburjen vpraševal na pošti, ali nI zenj ree nobenega pisme. "Hans Mueller?" je vprašal u-radnik in namršil obrvi. "Da. bilo je, vendar je gospod Hana Mueller že sem dvignil pošto. MKaaj? Nekdo je dvignil moja pisma? Saj vendar nikogar nieem pooblastil!" . "Prav žal mi Je." je dejal u-radnik, "toda gospod Hans Mueller ae je legitimiral." No, tu imaš vraga, če ae za Muellerja pišeš 1 Tak je Edita ree pisale — in sdaj mi je kakšen moj i men Jak odnesel njeno plaemce. Vea besen zaradi te nesreče je Mueller II odšel. In glej. ko je prišel do Trento". koga je zagledal? Kdita je z nekim n «-znancem, ki je v njem kajpak precej za*umII svojega dvojnike — po imenu namreč — pravkar stopila v tramvaj. Mueller II je preklel pokvarjenost ženskega spola in priimek Mueller, toda vee to mu ni nič pomagalo. In čeprav je tekel ko za stavo za tramvajem, ga vendar ni ujel. Odločil se Je pa, da ee bo s prihodnjim tramvajem odpeljal za nezvesto ljubico. Prav gotovo gresta v Pr^ter, si je dejal, in Um ju bo že našel. Peljal se je za njima, trdno odločen, da bo Edito trdo prijel in ji napravil takšen «kandsl, da bo ves Pra-ter o njem govoril. Toda ves njegov srd mu ni pomagal, zakaj nikjer ni mogel najti zaljubljencev in naposled se je ves utrujen in izčrpan sesedel v neki kavarni, hoteč se malo okrepčati. Medtem ko je natakar znašal na njegovo mizo pravcato goro časnikov in revij, je kuhal Mueller II hudo maščevanje. Tega Muellerja bo že nekje staknil! Saj res, na pošti ga bo prestregel, prijel ga bo zaradi tatvine pisma in ljubice. Energično ga bo prijel, kajpak! Ali pa morda drugače? Morda ne sam, ne o-sebno? Ako bi le mogel izvedet! telefonsko številko tega pretete-ga imenjnka? Ali pa, če bi mu kar pisal? Saj naslov le predobro ve! In v tistem trenutku se mu je poevetila odrešilna mieel, zakaj pravkar je prebral v časniku tole obvestilo: "Komercialni svetnik Robert Hauemann in soproga sporočata znancem, da se jima je rodil sin Herbert." Zdaj Je naposled vedel, kako se bo temu vsiljivemu Muelierju maščeval. Sama policija mu bo v bodoče prekrižala račune. Nič več se ne bo vozil s tujimi dekleti v Prater! Mueller II je pri priči zahteval pero, papir in adresar. Potlej je pisal: "Zelo spoštovani gospod komercialni svetnik! Glede na vaše cenjeno obvestilo v današnjem dnevniku vas pozivam, da pri priči pošljete na naslov Hansa Muellerja, poštno ležeče glavna pošta, 2,to0, beri dva tisoč šilingov, sicer se bo vašemu sinji zgodilo nekaj strašnega. Z odličnim spoštovanjem Mueller." Nu, tako jo bom pošteno zagodel temu Muelierju, si je dejal Mueller II. Zakaj gospod Haus-mann bo odgovoril na to otroško izsiljevalno mimo prav gotovo s policijo, in čž ee bo gospod Mueller I domislit da spet dvigne tujo pošto, ga bodo policijski a-gentje pri priči prijeli za vrat. Zadovoljno si je pomel roke — in prav tisto sekundo, ko je dobil gospod Mueller I od Edite prvi in sladki poljub, je gospod Mueller II ettšpresno oddal izsiljevalno pismo. • *| Ko «e je Mueller .t drugo jutro prebudil, je bil prešerne volje. Edita mu je bila na moč všeč, on pa njej. Zdelo ee mu je, da tako mesto, kjer sprejmejo tujca tako prikupna pisma, ne more biti od muh. In ker je bil Mueller I vajen, da mu je šlo kakor po olju, si je mislil, da bi ne bilo napak, ako bi stopil še enkrat na glavno pošto. Kdo ve, kakšno presenečenje ga danes čaka . . . Dobre volje in zadovoljen sam a seboj in s vsem svetom je od-hitel na glavno pošto. "AH je kaj sa Hanss Muellerja?" je vprašal. Uradnik ga je pazljivo pogledal. "Hans Mueller?" je potlej za-tegnjeno vprašal. "Da." je odgovoril Mueller I. Kaj ae le U eitnež tako čudi? Včeraj ni rekel ne bev ne mev. Potlej je uradnik zahteval iz-kasnioo. Mueller I mu je pomolil svoj potni list, uradnik ga je tehtal in ogledoval od vseh štreni, po-< tlej si je zapisal številko — in naš Mueller kajpak ni vedel, kaj naj vae to pomeni. Tedej je uradnik segel v predal, vsel iz njega 2.000 šilingov in jih izplačal gospodu Mueller- —r«s*mus Plesu«. Prizor Iz protestnih demonstracij proti linčanja v Harlem u, zamorski četrti New Yorks. ju. Mueller I se je čudil, ko je stal z 2,000 šilingi na cesti in kajpak zadeve sploh razumel ni. In do današnjega dne še zmerom ne ve, zakaj je takrat dobil 2,000 šilingov. Spregledala jo je Nova služkinja: "Odkar sem pri vas, me trga po ušesih!" Gospodinja: "Da, da, skozi ključavnice vleče . . ." SVETOVNO-SLAVNI GLASOVI 8E BODO SLldALI NA LUCKY STRIKE RADIO PROGRAMU Poslušalci "Your Hit Parade" bodo imeli priliko slišsti večje število svetovno slsvnih glasov, vštevši vodilne operne pevce, dobroznane Igralce in igralke odra ln skrena radio zvezdni ke, kakor nam sporočajo izdelovate-lji Lucky Strike cigaret, ki aponsori rajo ta radio program. Ti zvezdniki bodo nastopili poleg rednih artiatov, ki ao napravili ta program prijaznim po vsej deželi. Ta program ae oddaja ob sredah ob 10. uri zvečer, po vshodnem standard ia-au, preko Narodne oddajalne družbe —ruda*« mrežnikov in ob sobotah ob 10. uri zvečer istotako na vzhodni standard čas po Columbia oddsjsl-nem sistemu. Na vsakem programu, kakor V pro-iloati, bodo igrali Lucky Seven, se-dem najbolj popularnih glaab tedna, kot je določeno po vsej deželni preiskavi, da se doiene, katere pesmi ao vodilne pri »zprodajanju godtytmih pesmi in not in fonografskih rekordov, po katerih je največ povpraševanja od podeželnih in mestnih voditeljev plesnih orkestrov in katere se ponajveč sliki po vseh večjih radio-oddajnih omrežjih in vodilnih neodvisnih radio postaj. Drugi popularni člani, ia poleg dobroznanih Lucky Seven igrajo na naiih radio programih. Sedaj pa ie povrhu tega bodo imeli priliko slišati naši radio poslušalci svetovno-slavne glasove. U leta Lucky Strike oddaja se smatra sa najpopularnejšo v zraku, istotako kakor so Luckies cigarete priljubljene pri kadilcih po vsej deželi. Narejeni so iz najfinejieg» turškega in domačega tobaka, Lucky 8trike so lahka kaja, prosti rezkih dralilcev, odstranjenih s Izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne vašemu grlu. To je vsrok, zakaj veliko vodilnih radio artistov, odernih, skrhtskih in opernih oseb kadi Luckies. Njih glasovi so njih srečs, zato izbirajo lshko ksjo. —(Adv.) Stric t dežele V mesto pride stric s kmetov. Nečak ga vodi pet ur po mestu ln nazadnje kreneta v gostilno. Nečak misli, da bo stric začel zdaj hvaliti mesto, toda stric z dežele strmi neprestano na obešalnik, kjer visi njegova suknja, in molči. Nečak je kar užaljen. "No, kakšno besedo bi pa lahko zinil, saj si dosti videl! Kaj pa buljiš neprestano v svojo suknjo? Kako le moreš biti tako nezaupljiv! -Vidiš, jaz svoje še ne pogledam ne." Stric pa se mu posmeje um če: "Saj je ne moreš. Pol ui»i Že, kar jo je nekdo odnesel, .j e Stvar okusa Mlad par stoji v žival» vrtu pred kletko z opicami. "Janez", de mehko ženit "talko rada bi si že orle ogM la!" "Kar tukaj le ostani va, srfc meni so opice, bolj všeč!" 'Ti zmerom «amo nase ftliš!" zavzdihne Spela. Velikonočno kosilo ne bo popolno brez naiih okusnih, po «ta rok rajnki šegi prekajenth klobas, prekajenih želodcev, fine prekajene domače iunke in prekajonih breskost-nih plečet. Cena je 3&c funt sa vse vrste gori omenjenih jedil. Prekaje-na mala plečeta Zftc funt. Poštnina všteta v teh cenah, pošljemo v vs« kraj« v Združenih državah. Pošljite velikonočna naročila hitro, tako dobit« blago pravočasno. Hrenove korenike prosto s vaškim naročilom. Z naročilom pošljite Money Or-šsr Sli gotov denar v priporočenem pismu na naslov: JOHBPH LE8K0VAR 416 Hlgk Street Rada«. Wle. Želodčno zénrio iskrene priportšn» IB. - "UM v am Trt—ejsso Me preiskala*« a kakimi «ejM Tltaiiaiu gr«nlio vtao. II» najbolj aai»eel)i«a i — Mrs. Ú odvajalnimi s je * zadnjih 49 proti saprtja. Ui» Pn mk dra«*«*»* i — — — Pišite po br«cplača< vtorer -1 TtWi Brnet Wim Co, $44 a WeOa St. I Send nae a tree temple. Nisw i., ,, ,., IML11I_____ I Add reas_______________ All ate »e naročili Proaveto la Mladinski Hat avojem pH ja te IJn aH sorodnika v domovino? Te je edini der trajne vrednoetl, U fa m ma denar lafcko pošljete svojce» v NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa 11. redne keaveaclje ae lahko naroči na list Prosvsts h prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov Is eaa družine k eni mi* alai. List Prosvets sta« s sa vse eaako, sa člaae ali nečlane $IJt a eno letao naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesaiesta $1 JI ■ tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj ai vzroka, reši. t je Ust predrag ss člaae S.N.PJ. Liat Proaveta Je vsšs lastnias h gotovo j« t vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vssk dsn. Cm lista Prosvets Je t Za Zdraš. države te Kaaado.|6.eo Za Cleero In Chlcsfo Je....$7JI I tednik la..............4 JO i tednik in..............14 S tednika ia.............8.60 S tednika ia.............i» t tednike ia.............146 t tednike la.............UI 4 tednike in............. 1.20 4 tednike ia.............tU I tednikov le............ alč < tednikov In............Ml Sa Evropo je..............$9.00 Izpolnite spodnji kupen, priložite potrebno vsoto deasrjs sli Mssg Order v pisma In si aaročite Prosveto, list, ki je vsšs lsstnins. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri toh članov preneha biti čtas SNPJ, sli če se preseli proč od družine In bo sahharal ssm svoj M tednik, bod« moral tisti član is dotičn« družin«, ki Je tako »kupo» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravništvu liit* ln obenem doplsčstl dotično vsoto lista Prosvets. Ako tegs os «ton tedsj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, 1657 So. Lawndalo Av*. Chlcaro. HL 1) I Naslov Priložene pošiljam naročnino ss list Prosveto vsoto $.... o....................................čl. draltvs št. Ustavite tednik In gs pripišite k »oje družine: to j i nsročnini od sledečih 1).........................................čl. draštvs št... I)..........................................ČL draštvs št ... 4).........................................čl. drnštrs št... 8).........................................ČL društva št... Mesto ee*oeeeeeei e e e « « « t .Država Nev naročnik..................Star naročnik........ Msmateeeseeeeewaessiaa »««i**»»»»«***»**»»**»»»««»««««*,M" TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, «s^j knjige, koledarje, krtake Itd. v slovenskem, hn^ slovsškem, češkem, nemškem, uiiglcškem Jeziku in vm VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarn« Cea« sos«rae. aaijsko dalo prve vrata Plšlta po Infamad)« na aaslov: S.N.P.J. PRINTER? tM74» 80. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tea se šob« ee šeiie teši vse