— .»< 154 >¦•—
Misijonar in zamorec Tiko
aleč tatn v viočej Afriki  zivi   na milijone divjili Ijufli.f. rekši poganov, katerim Se ni zasijalu luč svete vere, to \\  \   i*1' ljll<^i- kateri še niso kršeeni, kateri še niž ne vedo "       o Ijubein Bogu. Ti Ijndje so črni po vsem telesu, zato jo nzanioree" aU nčrnce" imemijerao.
Od  nas  iz Evrope otiiie tjii vsako leto piecejšno : število katoliskili duhovnikov, kateri zapustivši svojo domovino ¦ roditolje in rojako. žrtvujejn celo svoje življenje za le uboge trne siromake. podučevajoc jih v svotej krseanskej veri. Te častite gospode duliovnike inienujfmo misijonarje. V Afriki jo v).e mnogo takili riiisijonarjcv,  kateri  ptiganske otroke v posebnih zavodih iiodučujejo v vseb šolskih uankih. Ti po-ganski  otroci so zelo nadarjeni,   zato se radi in lchko nfi', poleg tega so pa ie jako veseli in bistroumni.
Neki misijonar nam pripovednjo o jedneni svojern nSencn, zamorčku Tiku, jako zanimive stvari, pa čujte. poredati jili Iiožem jaz tudi vam.
BZamorrek Tiko je dežek črn od peti'1 do ^lave, črn kakor ogljije. V čeljtistih ima dve vrsti mv>fnih in kakor sneg belvh zob. Nos mu je plosk, ustni debeli, a glavo inu pokrivajo kratki, jako gosti kodrasti lasje. Tiko je zelo uljuden deček. Po vcčkrat se obnaša kakor kak svetnik, vtasili pa tudi poskofi, kakor kaka objustna opiea. Nii, pri vscrn tem ni Tiko bog si ga redi kako eudo; ali i- njegovej glarije dosti soli, in kar je še največ vredao, Tiko ima zelii pošteno in dotaro sree in jc zclo hvaležen svojim učiteljem niisijonarjeni.
Brati se je natičt! v kratkem času, ali sirotek ima t.o zI6 navaclo, da zopet hitro pozabi vse. kar se je naučil.
Tzmed vseh uaukov se najraje uci  katekizem  in  zgodbe sv. pisma;  kar se nči h teli dvob prediuetor, ne pozabi nikoli. Bistroumen, kakeršcn je, zna staviti raznovrstna io pametna vjirašanja, katerim se rečkrat čndijo njegovi učitelji. Nekega dni; ga vprašam:
wOuj nie, Tiko! daj, povej mi: kaj je majhen greh?" »Majben  greh — od»ovovi  Tiko — je  oni greh,  ki je t*ko velik,  k&kor sem jaz — mali Tiko."
,Ali so pa tudi taki majhm grehi, ki so večji od maiega Tika?" ,To se zna,  da so tudi taki majhni grehi, ki so veliki kakor Tiko aii pa kakor pomarančno drevo, a nekateri so šo mnogo veJji." ,In kako je vclik smrtni gi-eh?"
„0 jejmina! smrtoi grehjepa tako velik, kakor daljava od zemlje doncbes!" ^In kam pridejo oni, kateri store kak smrtni greh?" »Kateri ston* kak smrtui greh, pridejo v pekel", odgovori Tiko. rAli morsjo v peklu veliko trpeti?"
nOj zelu, zelii veliko trpe taki ljudjo v pcklu, ker je tam velik ogenj. — Ali se spominatc oče, kolik ogepj je bil, ko je gorela vas Vajdah; ali v peklu je
— •¦<   ICjj
še mnogo vefji ogenj. Tam so tndi veliki komarji ki zelo budo pikajo, in če jednega tnh komarjev kilo ubije" — pri teh bcsedah se udari Tito čvrsto na svojo nuno, kakor bi liotcl mubo pobiti — nno pogine laknj, a mcsto jednega jili pridc na tisoče drngih. ki ie TTuje pikajo."
Komarji; o katerih je govoril Tiko svojemu ucitelju misijonarju, imenujejo se nmoskitos" in so prava nadloga za uboge 2amorce.
Po tem razgovoru odhiti mali Tiko in se spne kakor kaka opica na pomo-rančno drevo. Mar mislite, da je splezal jato na drevo, da bi nam pokazal svojo spretnost v telovadbi? Kaj še! Splezal je na drevo le zaradi tega, da bi se najedel lepih zrelih pomoranč in nam z drevesa metal same lupine.
10*
_« 156 >~—
Ko smo še v šoli čitali iz ^Abeccdnika". dejal mi je Tiko vet-krat, da imajo zamorci trjo lubanjo nego li mi beli Ijuilje (Evropljani). in zato nm sera jaz rekel za Salo:
nEj Tiko, pofeaži nani svojo spretnost, kako se ZDaš prekucniti na vpji!"
nOj tega neeem pokazati, ker bi utegnil pasti", — odgovori Tiko.
BNii, pa kaj za to," — reeem jaz — nako tudi pades; saj si vze večkrat dcjal, da imate zamorci jako trdo lubanjo."
,Dii, dii, vse to je resnica: ali ko bi Tiko padel z veje in si razbil luhanjo, pntlpj bi on še globokeje padol. nego samo na zcmljo."
,In kam bi padel?"
,V pekel."
^Zakaj?"
nZato, ker Tiko .« ni krSfen!"
Preteklo je nekoliko dnij, odkar sem se razgovarjal s Tikoin o vdikosti smvt-nega greha in prišel je praznik ^Marijnega Vnebovzetja". Ko je Tiko videl, da je na praznik Matere Božje oltar in vsa cerkev piekrasno okineana, mislil si jo Bam v sebi: danes mora pač biti velik ccrkovni praznik! V tch svojili mislili se ni hotel igrati ta dan s svojimi toviiriši, riogo ostal je vcs predpoludue v cerkvi pri vseh svetih mašah. Ko seni se zvečer domov vrafal, priteče rai Tiko na-sproti, rekoč:
nGospod oče! danes je praznik Marijnega v nebo . . ."
,k"ak praznik?" — vprašam ga jaz, videč, da ne more izgovoriti prazniko-vega imena.
rOh pozabi! sem" — odgorori Tiko, ter nokako Siidno nabira usts.
,To je praznik Marijnega vzetja v nebesa", dejal seni mu jaz. ,Ali morda ti vcš, kaj pomeni ta praznik?"
nOh ne vem tega, ne; prosim vas, da bi rai povedali!"
*                *
*
Vže se je bilo zmračilo in zvezde so se zalesketale na nebesnem obzorji. Jaz primem malega Tika za roko in šetajoč se z njim po zelenem drevoredu, rečo.ni mu:
rNu, ]e dobro me poslušaj, kaj ti povcm. Ko je bil naš Zveličar Jezas Kristus umrl na lesti svetega križa, takrat si je tudi njegova piesvcta mati Marija gorko želela, da bi tudi Ona skoraj umrla in prišla k svojemu Siuu v ncbeško kraljestvo. Zato je veekrat molila: „(1 Sin moj! Vzemi tudi svojo mater k sebil" In Bog je nekega doe uslisal njeno prošnjo in Marija je umrla. Sveti apostoli Jeznsovi sojo lepo spremili in shranili v mrtvaško rakev. Tretji dau po Marijnej snirti re6e Jezus, Sin božji: nJaz nočera. da bi ostalo telo moje matere na zemlji, zatorej pojdite vi angelji doli na zeraljo in prinesite svojo kraljico seni gori v debesa!" — In angclji božji so vzleteli s svojimi lehkirai krili doli na zemljo in oflnesli Marijno (elo prepevaje in polni rajskega vcseija v sveta nebesa.
Pri smrti Marije ni bilo nobencga apostola Jezusovega; ko je pa jeden teh prišel, rekli mu so drugi, da je Marija, mati Jeznsova, umrla.
nPa naj je umrla" — reče jim ta apostol — jaz jo moram vendcr še jedeukrat videti, in če ne dragafe, pa mrtvo." In šli so apostoli Jezusovi na Ifarijin giob in ga odprli. Ali ko ga odpro, vidijo, da je prazen. Zdajei se začuje angeljsko petje in ko povzdignijo oči k nebu, ngledajo Marijo, prečisto Devico, kako jo augeli neso s prelepim pefjem v nebeške višave.
Prisedži do nebeških vrat, reče jej Bog Oče: ,Pridi k meDi, ličerka moja!" — Bog Sin jej refe: ,Pojdi k meni, mati moja!" —«¦' A Bog sv. Duli jej reče: .Pojdi k Hieni, zarofcnica moja!" — In ko je Marija prižla v nebesa, ieče jej ujeu Sirt, Jezns Kristus: »Mati ruoja! tii sedi k meni ol) mojo dusno stran", iu pri teh besedah je postala Marija sijajncjša od soluca in na railijono angeljev je zapelu shivuostuo pesen:
,Ti 6i Kraljica naša, Tebe pozdravljamo, Tebe Ijubimo." In Marija se jini sladko nasineji in reče*.
Tudi jaz vas Ijubim, a ne samo vas, Ijubim tudi vse svoje otroke na zemlji, in vi nii pomagajte, da tudi ti nioji otroci Da zemlji postanejo kdaj angelji nebeški!"
Ko sem vse to pripovedoval, poslušal me je Tiko tako pazno, da mu ni iHibena bcseda ušla. Uči so se inn iskrile od veselja, iu z rokama je začel pleskati neprcmakljivo zroč pvoti nebu, kakov da bi videl Kraljico nebes in slišal slavnostnu pesen nebrojnili angeljev. Ko sem nehal pripovedovati, začel me je zopet po svojej starej navadi izpraševati to in ono. Naposled ga vprašam jaz:                                        ,
nTiko, bi li ti rad prišel v nebesa?1*
nOj oče moj Ijubi, kako da ne bi!" odgovori mi on.
„1 nii, 6e ielis priti v nebesa, moras biti kristijan in Uidi iiveU morafe kakor kristijan."
nPa to tudi hočem; to je raoja jedina želja!"
,Dii, di, sinko moj! Tako zdaj tipraviš; ali ko se vrneš k svojemu ožetu, rekel ti bode očc: »Tiko, moli k fetiSu (krivemn bogu)."
nA tega jaz ne bodciu stoi-il nikoli. Očctu bodem rekel: Tiko J6 kristijan iu ne bode nikoli več molil k fetišu."
,J)obro; ali tvoj o6e bodc rekel nato: Akn Tiko noče moliti fetiša, odsckal mu bodem glavo."
BNu, pa mi odseei mojo glavo — porečem jaz očetu—jaz seni zadovoljen 8 tem, ker dobro vem, da pridem pollej takoj v nebesa."
Zamorček Tiko niti iz daljave slntil ni, da je ta njegov odgovor dostojen mueenikora, ki so živeli v prvih časih krščanstva iu so svoje življenje dali za Kristovo vero. Taki dobri otroci, kafcereen je Tiko, veselje so in tolažilo za misijo-narjevo sree, ki se mora boriti z razninri uezgodami in zaprekami t svojem težavncm poklicu. Zatorej upajmo od Boga, da bodemo iz teh otrok vzredili jezgro kričan-skega naroda v Afriki."
Tako nam pripoveduje misijoaar v daljnej Afriki. A vi, otroci moji Ijubi, kateri to čitate, molite za malega zamorfka Tika in njegove uboge tovariše, raolite in prosite Boga, da bi bili vsi ti danes ali jutri dobri kristijani ter bi trud požrtovalnih katoliških misijonarjev ne bil brezuspešen.
(Po KBriljanu" posnel Iv. T