** tednik U 0d j; januar. a 1958 kot poltednik - Od T JanuarJa 1960 trikrat te Jul"0' ^ Sicer °b P«e. eiJklh. sredah in sobotah KRANJ, PONEDELJEK, DNE 8. JULIJA 1963 LETO XVI. — ŠT. 79 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiske — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavki Beznlk — Odgovorni urednik Gregor Kocijai S T V A ZA GORENJSKC r Organizacije •'roškega tarstva 5 TRžIf- u I tr*iSke poročl1" « seje ! ^ontZT* SkUPŠČinC * VigolnA ' da so tu ukinili ! bodon°^rftven» "»vod in da I 0PravliaU8 6 »Jegovo delo ! »osti nI '? 8tan«vanj. skup- S Ravne pr,^°Čju mesta ~ I n,mivenT . Več ° tem za" 5 »ekai n!!?^a varstva, smo za ! VPraial« t*°V v 2ve* • tem ! ft*£LMARl,° FAGANEL, ! k« je nn ° Sveta za bistvo, " ^eme^113 Predl°g Za to Tržiš^j • ' £ doslej Vv80,,novarstveni zavod >nevno var 4glavnem skrbel za S°lskih Zrli ° Predšolskih in ,V ^ternatn- nnedtern ko ie bilo *akjfc šest a,i°Skrbi v "jem Je a dnevnn ll,°sem otrok. Cena dinarjev n' Saj - ka- zato i? m?Sec za enega otro- , V2drževanie \ del sredstev za j prispevati cn j Ustar>ove moral' ?a Je v 7aJr • za bistvo. Ker iUnsk{h sredT^ Času v Prora-skuPnosti ni stanovanjskih Tržicu skII •, emu varstvu, so -v ^izaci o S'vnai kar vso or-Vzamej0 te ctl!_e: in. vzž°Je Pre- sna0 Skrbo J« bila prav carjev «1 aj >e znašala le 700 dan POPEVKA LETA S podelitvijo nagrad se je končal na Bledu drugi festival slovenskih popevk. — Dvoboj Stiasnv - Sepe se je končal z lovorjevim vencem za avtorja popevke »Malokdaj se srečava«. — V korist slovenske popevke bi bilo, če bi Beti Jurkovič posvojili. Prišla je in zmagala. — V narodnih nošah so gorenjska dekleta in fantje razdelili pevcem, ki jih ni malo, rdeče nageljne. Bled, sobota, 6. julija — V popolnoma razprodani dvorani se je nocoj (končal v festivalni dvorani na Bledu drugi festival slovenske popevke. Po treh večerih je končno padla odločitev za najboljšo slovensko popevko. — To je popevka Mojmira Šepeta: »Malokdaj se srečava«. Poslu-šavoi so za drugo najboljšo popevko izbrali Stiasnvjevo: »še enkrat«, strokovna žirija pa je prvo mesto dodelila Rubežnikovemu «Orionu». Vsega Skupaj je bilo podeljenih pet nagrad za glasbo, Gregor Strniša je dobil nagrado za najboljše besedilo in Beti Jurkovič za najboljšo pevsko interpretacijo. 2e po prvih dveh večerih je bilo jasno, da bodo poslušavci izbrali najboljšo popevko med Sepetovo: »Malokdaj se srečava« in Stiasnvjevo: »še enkrat«, ki sta dobili v četrtek in petek zvečer največje število glasov. Stiasnvjeva popevka se je vključila v borbo za prvo mesto tako nepričakovano, da je vse kazalo, da bo razkrila zakulisne spletke, ki spremljajo tudi ta festival. Popevka »Še enkrat« namreč prvotno sploh ni bila prišteta med popevke, ki bi jih izvajali na festivalu in so jo šele pozneje vključili v spored kot enaindvajseto popevko. Zmaga Mojmira Šepeta je lep uspeh. v<*nje V7 skupnosti. Ve bodo „mo-varstvene ustano-,Tudi ,trntrCVZele stanovanjske SkuPnosti p0vni kader iz dose-fava, i? *avne. center in Pri-re našli nr- katcrih sta prvi dve koristn0 S".meren prostor za to SkuPn0st n» «nost- Stanovanjska ttmcH- stan Ravnah- ima v enem ra2p ; anovanjskih blokov na •° ^ioi« pr°stora in mleč-lmeli v cin, medtem ko-bodo 5r°store nV . Vzg°Jno-varstvene du' ^ clni, h kraiih strS Zda' s finansi-?0čil na no Tega kadra Pri-9SneJe na°Č Sklad za šolstvo, ?r0k uteLT VarStVO in vz*°ia mora]a la toliko razviti, daj staršev s šoloobveznimi otroki, o°.st imeti Sa • kraJevna skup- ki seveda izrabijo poletni dopust. 0*lrOma ust SV°' tovrstni zavod j Zato so v nekaterih jeseniških, nanovo. - z. I kranjskih in radovljiških kolekti- Mladinski turizem "a mrtvi točki vie 8iud|,petiinl letl sm° v jugoslovanskem merilu menda pr-vklJuii ,° 8kciJ1, ki na* bi v aktivno rekreacijo in turizem Prek r mveć mladine. Nit s to temo se je potem vlekla 0rganeePi!lblliŠkih na okraine ln 8 ten na občinske mladinske loCne.š', * nai bi glede mladinskega turizma napravili najod-vane V ak — skušali naj bl prepričati vse tako imeno-'redsteSPHCiaI,Z'rane or8anizacije« v komuni, da bl del svojih 8tlčno rekreativno dejavnost . ^J8kem.^ij PrUlo tudi na Go- Kljub dobremu namenu je težko razporediti dopuste tako, da bi ljudje šli na oddih samo v poletnih mesecih in da bi ob tem ne zanihal kazavec proizvodnje v splošno škodo. To je bilo vsa leta in prav isto bodo verjetno pokazali .podatki iz letošnjega poletja, čeprav je celo izvršna svet SRS posebej opozoril na ta pojav. P*ed *tV; <8tavniki e- Plani ?a isto mizo so sedli dine, počitniške dru- Sttfc Je, da V? 28želene8a ci" rat ^tavii J razgovor naj-»o so prišli do denarja, toda nekatere možnosti za razvoj mladinskega turizma so prav posrečeno izbrali. Tako se spominjam, da je zastopnik kranjske mladine predlagal, naj bi potrkali na vrata gospodarskih organizacij, kateri sindikati so za svoje člane zgradili počitniško domove. V Sloveniji je teh okoli 400, skoraj vsi pa so polno Nadaljevanje _ na 2. strani & vih že pred leti skušali razširiti dopuste tako, da bi vsi, ki nimajo šoloobveznih otrok, izrabili svoje dopuste v času izven šolskih počitnic. Vendar se to ni obneslo. Posamezne izjeme so zrušile principe in v glavnem gre po starem naprej. Jeseniški primer Ce smo o prvem, že navedenem in nerešenem primeru doslej navadno govorili le na raznih konferencah v obliki smernic, pa o drugem — o denarju za dopuste — že vsa leta mnogo govorijo delavci. Res je, da kolektivi dajejo v te namene veliko denarja. Tovarna Sava v Kranju je lani že več kot 15 milijonov, jeseniška Železarna 16 milijonov in podobno. Toda važno je, od kod sredstva, čigava so in kdo jih uporablja. Kolektivi marsikje nimajo jasne slike kdo pije in kdo plača. V odgovor samo nekaj podatkov iz zanimive ankete jeseniške Železarne o dopustih v zadnjih 4 letih. Železarna ima lastne domove, zato gredo regresi v te domove. Se pravi, tistim ki gredo tja. Lastni prispevek dopustnL-kov je v večini 300 dinarjev na dan, čeprav znaša skupna cena približno 1.000 dinarjev. In rezultat? Več kot polovica članov kolektiva (52 odst.) sploh nI šla v te domove. Se pravi — niso koristili teh ugodnosti. Pol- kvalificiranih je v kolektivu 22 odst. v domovih pa so zavzemali le 10 odst. »Nižji uslužbenci« pa so zavzemali v tovarni 2.6 odst., v domovih pa 8.2 odst., »višji uslužbenci« v tovarni 1.8 odst., med letovavci 5.2 odst. itd. Skratka, večina fizičnih delavcev z najtežjih delovnih mest tega ni izrabila. To torej kaže, da so se tu oddaljili od osnovnega namena. Domovi niso več v pomoč ve- Nadaljevanje na 2. strani 1 Priprave za XIII. gorenjski sejem Turistično-urbanistična razstava # Poletni GORENJSKI SEJEM vsakokrat spremljajo razstave z # različnimi zanimivi programi. Letos bo v okviru sejma urba- # nistično-turistična razstava šestih gorenjskih občin; k razstavi 9 so namreč povabili tudi občino Kamnik. Pobudo za to razstavo je dal GORENJSKI SEJEM, ki je prevzel tudi izvedbo. Program razstave so pripravili: Projektivno podjetje Kranj, Gorenjski sejem, več turističnih društev in Gorenjska turistična zveza ob podpori občinskih skupščin Kranj, Tržič, Škofja Loka, Jesenice, Radovljica in Kamnik. Program razstave je zamišljen tako, da bo prikazovala Gorenjsko kot celoto in posamezna področja občin. Z načrti, fotografijami in maketami bodo prikazane najvažnejše točke področja skozi prizmo urbanizma in turizma, in to od cest, žičnic do gostinskih objektov. Razstava bo prikazovala tako tiste objekte, ki so že zgrajeni kot tudi tiste, ki so šele v načrtu. Urbanistično-turistična razstava (načrt zanjo je pripravilo Projektivno podjetje) bo v telovadnici tekstilnega šolskega centra na približno 350 kvadratnih metrih razstavnega prostora. Priprave na razstavo spremlja posebna komisija, ki jo sestavljajo urbanistični in turistični delavci. Na nekoliko manjšo razstavo ob tej priložnosti se pripravlja tudi Zavarovalnica Kranj, ki želi prikazati pomen in gospodarsko vlogo zavarovalstva na področju, na katerem deluje. — S. Pogodbe med komunalnim zavodom za socialno zavarovanje in podjetji Vsakomur po njegovih izdatkih Bolnica Golnik bo dobila več denar j a, kot je bilo predvideno V začetku letošnjega leta, ko so morale gospodarske organizacije in večji zavodi prevzeti' obveznost, da Izplačujejo svojim delavcem nadomestila za čas bolezni do 30 dni, je bilo precej negodovanja. Največ je bilo pritožb, da je odstotek sredstev, ki jih delovnim organizacijam v ta namen vrača sklad za zdravstveno varstvo, občutno premajhen in da bodo te stroške morali kriti iz drugih virov. Skoraj polletne izkušnje odkri- 1 po.' ;imcznih podjetij in zavodov, vajo drugačno sliko. Na komu- vendar je zc po prvih poizvedo-nalnem zavodu za socialno zava- vanjih jasno, da denarja ni bilo rovanje Kranj sicer šele zbirajo premalo. Povsod tam, kjer so z obračune omenjenih stroškov iz njimi dobro gospodarili ali bolje rečeno, kjer so poskrbeli za preventivno zdravstveno varstvo in dobro organizacijo zdravstvene službe v podjetju ali izven podjetja za člane svojega kolektiva, sredstev ne primanjkuje ampak ostajajo. Za primer lahko navedemo nekaj podjetij, kot na primer Peko Tržič, Tekstilindus, MLIP Cešnjica in druge. Še poseben uspeh pri zniževanju stroš-Nadaljevanje -na 2. strani 3 veliko ičfejf8 *ezera v Zakl je vedno več kopavcev. Ta zaliv je kopavcem všeč, ker Je ob PO MLE Obrazi in pojavi 9 Obrazi in pojavi <§ Obrazi in pojavi « O )razi in pojavi # Obrazi in po žena pa mu je zmeraj očitala bra- počitniškem domu in seveda tudi tovo lenobo. Vsako popoldne, ko za njegovo družino, je bil Andrej doma, je Re.^etarlca štirinajst dni so bili tam. Ko imela vedno polne roke dela zanj. se je Andrej vrnil, se Je zadovo- Včasih mu je pošiljala vabila "~na Ijen in čil hvalil, kako Je bilo le- delo po otrocih, včasih pa mu je po in kako se je spočit. Toda slab- kar pred vrata postavila motiko, še se te dni hvali njegova žena. vile ali koso in — Andrej se ni Gospodinja Rešetarlca Jo Je takoj nikoli branil. »Kar godi mi,« je prvi dan po vrnitvi z morja dc.'al včasih, ko mu je žena oči- ozmerjala. tala, da vsako poooldne hodi na »Lepo delate in pomagate pri grunt in da zanjo in za otroke hiši! Pasete lenobo po morju kot nima časa. Tudi letne dopuste je gospoda prav takrat, ko je tu naj- porabil navadno za košnjo in ta- več dela. Kar na morje pojdite ko pomagal bratu. »Saj je to sedaj po mleko, po solato ln kar končno tudi moj dom,« je zme- potrebujete!« raj pravil. Andrejeva žena — podnajemnl- ..... ... . ca — se je zaman opravičevala, Letos pa je Andrej ukrenil dru- Ja SQ pač zmeraj vsako stvar gače. Pravzaprav mu je svetoval plačauf da so tudi pomagali, ka-In tako je že polna štiri leta. V zdravnik. Bil je skrajno izčrpan, dar so le mogli, in da je bil An-Andrejevo podstrešno sobo se je Da bi Izpolnili določene roke v drej letos res potreben oddiha, naselil že drugi kričač. Andrejev Izvozu, so morali delati po 10 ali Rešetarica je ostala pri svojem, starejši brat, ki je prevzel doma- tudi 12 ur na dan, in to skoraj za Andreja in družino pa Je počijo in tam tudi dela, je bil v za- mesec dni. Zato so mu kar v pod- stalo življenje tamkaj nevzdržno, četku kar prijazen z Andrejem, jetju uredili oddih v njihovem K. M. «yiwiLiMHMWiM*'1.r*lTvv'->*ž.a.il« • . . "„"••'*••*"•• '' :*- ••(♦».•*»,:,4 Z Andrejem pri Rešetarjevlh (imena so izmišljena) se je zgodilo tako kot z marsikom. Nekega večera mu je ONA povedala, da ni drugega Izhoda in — poročila sta se. Andrej je še naprej hodil v tovarno vsako jutro, ona pa je začela urejevali »gnezdo« na njegovem domu. Druge rešitve nista našla. ;l,,v:<- i mam* PONEDELJEK, *.J^»J!!! TE DNI PO SVETU • Še nobenih podrobnosti o razgovorih v Moskvi Pogovori med partijskima \ delegacijama Kitajske in Sovjetske /veze so zaviti v plašč molka. — Razen sporočila o sprejemu, o skupnem kosilu in o prihodu, ni v tisku zaslediti nobenih vesti o vsebini razgovorov. • Pritisk ZDA proti Kubi Predstavnik ameriškega tarna njega ministrstva je izjavil, da nameravajo ZDA napraviti nove korake za nadaljnjo gospodarsko in politično osamitev Kube na zahodni polobli. ZDA bodo po diplomatski poti odvraćale zahodne države od trgovine s Kubo. • Protestna nota Albaniji V državnem sekretariatu za zunanje zadeve so izročili odpravniku poslov albanskega poslaništva v Beogradu oster pismeni protest, zaradi subverzivne in obveščevalne dejavnosti Albanije. Albanski odpravnik poslov note nI sprejel. • Po obisku de Gaulla v Bonnu Pariški listi so 2-dnevne bonn-ske razgovore med generalom de Gaullom in kanclerjem Adenauer-jem ocenili kot popolnoma nezadovoljive in neuspešne v vseh važnih vprašanjih. — Nasprotja med Bonnom in Parizom so se povečala. • Jeseni volitve V Alžiriji V govoru na zborovanju v Alžiru je predsednik alžirske vlade Ber. Bela povedal, da bodo v jeseni nove volitve in da bodo alžirsko ustavo sprejeli v določenem roku. • Abdul Rahman v Londonu Malajski premier Abdul Rahman je dopotoval v -London na razgovore o sklenitvi sporazuma o predlogu za ustanovitev malezijske federacije. • Erezatomska pod- ročja Včerajšnja »Pravda« piše, da so možnosti za ustanovitev brez-atomskih področij zdaj bolj realne, kljub še nekaterim oviram. • Poziv predsednika laoške vlade Poročajo, da je poziv laoškega predsednika vlade Suvana Fume o prenehanju sovražnosti naletel na negativen odmev pri princu Supanovongu, voditelju gibanja Patet Lao. • Končana stavka V britanski Gvajani se je končala stavka, ki je trajala 79 dni. Stavka je popolnoma uničila gospodarsko življenje v glavnem mestu Gvajane. Ljudje in dneodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in do*<*tt NESREČE OTROK PRITEKEL PRED AVTOMOBIL V petek popoldne je na Parti-zanski cesti v Kranju, pred hišo št. ?8, osebni avtomobil KR 31-32, ki ga je upravljala Milka Zavrl, podi-! 4-letno Ireno Sajovic. — Otro je nenadoma pritekel na ce-sio lik pred avtomobil, tako da voznica nesreče zaradi prekratke zavorne razdalje ni mogla preprečiti. Pri trčenju se je punčka poškodovala po glavi in so jo takoj prepeljali v kranjski Zdravstveni dom. Minilo je leto alžirske neodvisnosti. Ko so lansko poletje 5. julija Alžirci po sedemletni vojni izglasovali svojo neodvisnost, je dolga stoletja zajezena množica vdrla nt ulico !n rc nI pomirila več tcdno\. Prva oblef^v ca alžirske neodvisnosti je bila po izbruhu navdušenja nekoliko krajša; povorka, ki je šla po {•lavnih alžirskih ulicah je bila dolga pet ur. Mavdušenjc se stara s težavami m nalogami. Vzdolž bulevarjev v Al/.lru In drugih in drugih glavnih mestih so po enoletnem trudu Alžirci žc pokazali dosežke svojega dela. Od lanakega leta ac je v Aižin- 11 precel spremenilo. Spremembe tO Ml* (ako temeljite, da je Alžirija po wvi ob'ctnlci popolnoma drugačna dežela« kot je bila šc pred letom. Nova a'žirska država le v tem letu odkrila svojo zgodovinsko arabsko noreklo in stopila na not .socialistične Izgraditve. Po sedemletni vojni je bila Alžirija precej gospodarsko izčrpa- na. Popsledice gospodarskih težav so se začele kazati zaradi množične selitve evropskih priseljencev. Veliko gospodarstev in kmečkih posestev je ostalo neobdelanih. Kriza alžirskega kmetij- favno blagajno ni potekal stalno in enakomerno. Vse to pa je sprožilo verižno reakcijo, ki se kaže v naraščanju cen in povečevanju Življenjskih stroškov. Zaradi gospodarskih težav je bila alžirska Alžirski rojstni dan siva je bila rešena z uvajanjem delavskega samoupravljanja. — Vendar je težka prehodna doba precej izpraznila državno blagajno. Evropski priseljenci so se izseljevali ne, da bi prej poravnali davčne obveznosti do države. Neurejeno gospodarstvo je tudi pripomoglo, da dotok denarja v dr- vlada prisiljena razpisati notranje posojilo. Odziv na razpis posojila je bil dober. Ljudje so posojali denar, zlato, srebro in ure, Razen notranjega posojila je alžirska vlada zaprosila za pomoč tuje države, med katerimi je posojilo Alžiriji odobrila tudi naša država. Industrijska proizvodnja je prav tako zašla v velike težave. Obseg industrijske proizvodnje je v zadnjem letu odpadel. Vlada se Je odločila za nacionalizacijo ključnih tovarn. V družbeno last je prišlo do sedaj okoli pol-drug milijon hektarov plodne zemlje, ki je večinoma pripadala francoskim izseljencem, razen tega okoli 500 tovarn, trgovin, hotelov in kino dvoran. V vseh teh nacionaliziranih podjetjih so uvedli delavsko samoupravljanje in delavci imajo razen zaslužka še delež pri delitvi dobička. Ukrepi, ki jih je alžirska vlada v enem letu sprožila, imajo namen postopoma odtrgati Alžirijo od gospodarske odvisnosti od razvitejših držav, predvsem Francije. V ta namen so pritegnili vsa razpoložljiva sredstva. Rezultati tega se ponekod že kažejo, čeprav so zvezani s številnimi težavami. Veliko bolj uspešno pa se jc mlada alžirska država vključila v tvorno delo v mednarodni A ščini. Alžirija je v tem iew jega obstajanja dobila W*i. žavami afriške celine veliK a in pomen. Med prvimi je portu* pretrgala svoje ^tira galsko vlado, ki z oro«em» osvobodilne težnje *f™*™dpOT* men. V tem pogledu Jt P deie. Alžirije odvisnim ,c Al* lam popolna. Pray ttk©» ^ žirija s svojo miroljubno P ^ ko neprlključevanja in ne* sti utrdila kot sila, kl nw ^ no vpliva, da bl * »"^JSorih sprotja v mednarodiun uredila po mirni poji. ncod. Prva obletnica alžlr8** meflju visnostl je tako vsa v *" 0b* izgradnje dežele ln po«««" ^ lasti, ki bl najbolj «»*«**Cel,rav rlsttm alžirskega ljudstva. ^ nova alžirska ustava, ki j> a< pravlja ustavodajna «K £>r s0 še nI znana, je po v*ein' letu, Alžirci naredili v »dnjem ^ videti, da so se opredeli" Zdravko Tomatcj % Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dosrodki • Ljudje in do^ GLAS BRAVCEV \adaijevan}o i i i i i i i Vrnitev brigadirjev strani RETEČANI IN CESTNI PROMET Na oglasni deski kulturnega doma v Retečah pri škofi i Loki je oglas, ki ga je izdalo turistično in olepševalno društvo Reteee-Gorenja vas. S tem oglasom razpisuje imenovano društvo 5 nagrad za tiste lastnike hiš, ki bodo imeli najlepše urejene vrtove in hiše. Predvsem pa je poudarjeno, naj krasi hiše in okolje lepo cvetje, da bo zunanja podoba vsake posamezne hiše čim lepša. To je prav in dobro. Toda imenovano društvvo pa ne vidi, da dvigajo avtomobili, ki vozijo skozi vas k Sori, cele oblake prahu. Ob nedeljah in praznikih, ko je obisk na Sori največji, se prah sploh ne poleže, temveč v teh vročih dneh kar visi v zraku. Ta prah seda po naših vrtovih in stanovanjih. Te vožnje skozi vas niso samo neprijetne in zdravju škodljive, temveč so tudi nevarne za naše otroke. Kaj lahko se zgodi, da prileti nenadoma s kakšnega dvorišča otrok naravnost pod kolesa avtomobila ali tudi na kak drug način zaide pod avto, ker pač tekajo okrog po vasi brez nadzorstva. Menimo, da jc prva dolžnost turistično - olepševalnega društva, da napravi smerokaze, kako z avtomobili priti do Sore. Namesto da zavijejo v vas, naj peljejo naprej po asfaltni cesti, potem pa naj za vasjo krenejo proti rete-ški čuvajnici in naprej po klancu k Sori na kopanje. Tako se bomo vaščani izognili neprijetnemu prahu in zavarovali svoje otroke, voznikom pa ustregli z manj zahtevno cesto. Potem bomo z večjim veseljem in voljo urejali svoje hiše in vrtove ter tekmovali za eim lenšo podobo svojih hiš in okolja. Prizadeli va.ščani i Kdo pije In kdo plača? čini delovnih ljudi, da bi se tam udobno spočili med dopusti. Dopuste in vložene investicije in regrese je tam izrabilo le 48 odst. Članov kolektiva, če bi pa ob tem pobrskali še po osebnih prejemkih in po socialnem stanju posameznikov, potem bi ugotovili, da tudi po tej plati domovi in milijoni izgubljajo svoj namen. In tisti brez domov že pred leti so po vseh naših občinah začeli organizirati neke vrste počitniške skupnosti. Glavni namen je bil, da bi na širšem teritorialnem območje zagotovili možnost cenejšega in udobnega letneg aoddiha. V glavnem pa tudi ti napori niso dosegli namena. Tisti, ki imajo domove, niso bili naklonjeni takim skupno- stim, drugi pa ki domov nimajo so bili »ponosni« na svoj dinar To je bil glavni razlog, da je izginila taka skupnost kranjskih kolektivov, čeprav so že imeli v Moščenički dragi lepo kolonijo s 25 vikend hišicami itd. V škofjeloški občini taka organizacija šc obstaja. V dveh domovih je prostor za vse zaposlene v občini. Toda čudno — pri 6.700 zaposlenih morajo že skrbeti, kako bodo zagotovili zasedbo 95 ležišč. Občinski sindikalni svet v Tržiču se je letos zavzel za to, naj bi vsak kolektiv organiziral in zagotovil tako imenovane »regrese na roko«, ki naj bi bili do 500 dinarjev na dan. Pod pritiskom so morali skoraj vsi domovi posameznih kolektivov že odpreti vrata vsem. Zato je v radovljiški, kranjski in delno tudi v drugih občinah letošnja pomoč malini kolektivom, ki nimajo svojih domov, mogoča samo z, informacijami turističnih uradov, ki nudijo vsakomur podatke o prostih mestih v domovih in sprejemajo rezervacije. Ni bilo tezko slutiti. □ . ji začeto delo naprej u stT venda1" vodili mladinski komite J i. ^ s0 smo se tc dni prepriča»• rilfli nekatere druge naloge s* tl1. se je ukvarjala tudi _rn« stran. rizem potisnile nekoliko P k0. Na gorenjskih mladins* ^ mite jih smo se pozanima« ..h pQ. je ta zadeva stekla v nj"> tveby, gojio, Precei besed je W kaj da so se sploh spomni"- {fd\. He morem stoodstOP^ v -c""" An- sem d0. mladij gre. ti, da s tem v zvezi škofjeloški občini ni » rojenega, toda tak vtis bil, ko me je prvi ta funkcionar poslal do đIU*,etoval' naprej, tretji pa mi j* jClo-nai se obrnem k četrtemu- • buk dol pred Tržičani, .v„0 menda v kratkem Pncel vstrijsk° sodelovati z napredno # in mladino razen na ku 1 jajčne-11 športnem tudi na tu področju. - V Kranju P*' o0£it so j*1.3; ?JU. — v xv.<—>- - . pOČ"' dinci našli stik z obcinsK" ^ ta. niško zvezo. V sodelovanj" -ra. ____„„ -4n<»vm ieu je- ko i postavili na dnevni mladinske« sanje izgradnje lovišča v obmorski manJ*** Hitro so uspeli zbrati »*» ^,1, £a sredstva za odkup zemL\^V ureditev vodovoda '" l*tfW> tako da bo letovišče krfl*l.u. sprejelo prve mlade »turiste* aiij* Zamere in skrajnosti ! tal, je bilo takega •^JJp^ »Regresi na roko« pa se v posameznih kolektivih delijo po dokaj različnih merilih. Zanimivo je, da so v jeseniški železarni I prav letos ukinili te vrste regresov za »dopust po želji« in tisti denar, ki ga imajo v te namene i (16 milijonov) dajo samo v svoje ; domove. Tako, kot pravijo, lahko t» drugod manj In gre - ^ vsaka organizacija svojo.v^j p ko kot je šla pred pe«jm ^ve pred marčnim gorenJsK"* j(Jf,v tom. Strokovnjaki & stveno stanje otrok 1' „iatl *f to jih moramo stalno r- ^ letovanja in v raI"čn*aC|ja *• šča. Mladinska organi« V petek se je z avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti vrnila 1. ljubljanska MDB »Staneta Žagarja,« ki jo je sestavljalo 118 brigadirjev — dijakov tekstilne in elektro tehnične ter ekonomske srednje šole iz Kranja. Kranjski brigadirji so mesec dni delali na odseku Beograd — Osipaonica, v naselju »Proleter« v Malem Po-žarevcu pa so bivali skupaj t mladinskimi brigadami iz vseh re- publik in obeh avtonomnih pokrajin. Komandant FRANC TA-LAR nam je ob vrnitvi brigade povedal, da je bila za uspehe brigada dvakrat proglašena za udarno, v drugi dekadi je bila druga najboljša na vsej trasi, za vzorno organizirano notranje življenje (za ideološko-politično, kulturno in športno dejavnost) pa je prejela zlato plaketo AVNOJ V času svojega bivanja na avto- mobilski cesti so se kranjski brigadirji srečali z mnogimi znanimi jugoslovanskimi športniki, njihovo naselje pa je obiskal tudi naš raziskovavec Tibor Sekelj, ki je pripovedoval o poznani »karavani prijateljstva«. Brigadirji pa so večkrat tudi sami pripravili kulturne prireditve ' in izdajali svoje glasilo. — Na sliki jih vidimo v zboru na Trgu revolucije ob vrnitvi v Kranj. uomove. i aKO, kot. pravijo. ian«\o i . . . ,__,„•„ na, wt .w- ;„ denar najbolj Smo,n,„ pora«- | TJ^^^^ bljo vse »specializirane o to cije«, vendar na Go«"fJni prf^ sodelovanje zaenkrat *e tank»'" Slovesnost ob 70-letnici jeseniških gasivcev Jesenice, 7. julija — Prostovoljno gasivsko društvo Jesenice mesto, ki letos praznuje 70-letni-co obstoja je danes počastilo svoj jubilej. Po sprejemu gasivcev jeseniške komune in gostov ter predstavnikov dru/.beno-poli- e VREMENSKA SLIKA Hladen zrak, ki se je pred dnevi zadrževal ob Alpah se je umaknil nazaj proti zahodu, medtem ko doteka nad naše kraje tropske zračne gmote. Preko Francije se gradi proti vzhodu greben visokega zračnega pritiska, tako da se bo lepo vreme še nadaljevalo. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Pretežno sončno in še toplejše vreme, le v goratih krajih so možne v popoldanskem času kratkotrajne nevihte, vendar na majhnih področjih. Najvišje dnevne temperature se. bodo gibalo pietl 27 in 31 Siopinjami Celzija. tičnih organizacij se je formirala povorka. Šla je od Titovega doma skozi Jesenice na Plavž, kjer je bila osrednja proslava. Pozdravom gostov je sledil spominski govor, nakar so bila podeljena odlikovanja najzaslužnejšim jeseniškim gasivcem. Zborovanje, je bilo zaključeno 7. gasivskimi vajami, kjer so prikazali razne reševalne akcije, najbolj pa so gledavce navdušili poklicni gasivci jeseniške Železarne. Popoldne pa so gasivci odšli na izlet v Planino pod Golico, kjer so zaključili nedeljo v prijetnem razpoloženju na gasiv-skem rajanju. — P. U. V 73. letu nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama IVANA GRASIC roj. Dolžan Pogreb nepozabne bo v torek ob 10. uri izpred hiše žalosti v Tenetišah na pokopališče v Tene-tišah. Tenetise, Golnik, Mlaka, PredosIJe, 7. julija 1963 žalujoči: mož, sinovi ln hčere, vnuki in vnukinje ]0. Osnovni razlog v Železarni in tudi v drugih podjetjih, ki imajo domove, pa je ta, da so prisiljeni skrbeti za njihovo čim večjo izkoriščenost, da bi vsaj delno opravičili njihov obstoj in dokazali rentabilnost. Zato povsod pravijo v opravičilo »Ce damo regres na roko, kdo bo pa potem še prišel v naš dom? Ta bi Se bolj bremenil naše izdatke.« Tako je stvar razumljiva in utemeljena. Toda v perspektivi nima izhoda. V jeseniški Železarni je to opravičljivo toliko, da vsakdo, ki hoče na dopust, lahko gre v njihove domove, na morje, v gore itd. in da imajo pri 7.000 delavcih še težave kako zasesti zmogljivosti. Zato so taki ukrepi lahko delno utemeljeni samo do takrat, dokler dom ni preveč zaseden. In za konec: Dosedanja praksa počitniških domov postaja vse bolj zamotana. Kolektivi bi morali imeti čimbolj jasne račune o teh stroških in uporabnikih. Vse bolj se odpirajo možnosti ln tudi prvi pogoji, da našemu delovnemu človeku nI treba več zagotavljati letnega oddiha prav v posebej organiziranih »lastnih« domovih. Tudi naš človek se uveljavlja kot samostojen potrošnik svojih dobrin. Treba je samo ustvarjati pogoje, da bo. na delovnem mestu dosegal čim večjo storilnost in st s tem izboljševal osebni standard. Kako ln kje pa bo ta svoja sredstva porabil, to j je stvar njegovih lastnih želja, ' potreb in razmer ln vsako vsilje-i vanje že pomeni obujanje prete-j klostl. — K. M. 2 Mladinski turizem na mrtvi točki izkoriščeni le v poletnih mesecih. Zakaj jih ne bi — denimo spomladi, jeseni ali pozimi — porabili za dejavnost mladinskega turizma. —■ Več rekreacije ln športa vsej mladini, je bilo drugo konkretno napotilo, čez vsa pa predlog odroma prošnja, naj »specializirane organizacije« čimprej izdelajo program vključevanja mladine v turizem in rekreacijo in naj te programe takoj začno izvajati. dlje kot do skupnega ses to 0* 3 Vsakomur po njegovih izdatkin ^ kov za zdravstveno valgfgd»1,(5 dosegli v tovarni Sava, s brez posebnih prizadevanj*^. Neko Podjetjem, ki za to la, se to že maščuje. til» uporabilo dva in Polkr^veda P0' je iz sklada dobilo. ie, * igt* sebno pri manjših kolek«* ^ jJi i manjoj*. — - .g ji"' pomembno vlogo tudVintehaj°-delavcev, ki dalj časa o°l dat-Ker se letos Že zbirajo> b0 ki po posameznih V°a^a0tc A°" že v drugem polletju m°LZI1crt*u ločiti vsakemu PosaI^k &° podjetju ustrezen odstop velja tudi za določanje « tv ga prispevka za zdravstv &qW varovanje. Ta je bil dosl«0 pJr čen po panogah in so ga s» čevala mnoga Pod'et,ta'0gl£C JJ imela sicer manjše str ^ sp8-zdravstveno varstvo, v*£ dale v panogo, kjer je na zelo obremenjena 7- drugi strani so mn05aprjspcV.K(' ostala brez dodatnega . Ql ker so jih »rešila« ostaia y^ 10 0it«t j a iz panoge, ra podjetja v drugem oproščena plačevanja *S8 prispevka, nekaterim jo drugim pa povišan. *> . sK"p; zavod namerava* predla«^ ^ipi ščini, da zmanjša 3 c* dodatni prispevek od * ^ %M $> so bila več učinkovito- — SS?*-™. «. Mt|. \m Mladinska politična sola jKenlce - p,vu kratkim se je ^J*Wpah končala mladinska jggna šola. ki je trajala me- otvanirToip Jt' obsu8a,a 12 prc-Doli - so hi! naslednje: SSi * • ckon°n»ia. osnovne s?shV'nOSl' naše** ekonomskega MSterna. problemi in naloge na Sir1! proizv°dnje. SFRJ in nosih *M V m«lnarodnih od-'kpi ra5v0' naprednega mladin SE, Blban'a v svetu, zgodovina ^slovanskega mladinskega gi-w: elementi in perspektive ^alizmav svetu, položaj in vlo- Moderna cesta na Jezerski vrh nciei?,Sk0 - Na Jezerskem ie nizat w* mKl'dJujejo z moder-■;S;cf O. reda Preddvor-lani /lli,no i«, da so cesto s 1 asfaltirali do Kanonirja v >er'sk]/0r CnK 0d tu Pa do Je" sko Vlha 0/' do Jugoslovanih tUi,Stn,'ske meit' r>a l'c osta" „...lwcsna, kot je bila. Namera- mi« so jo urediti letos. »tli Pri k'0'' Pa lctos niso nadaljevali Nanonn-ju. pac pa z vrha na- nar,', J01,01' so- da bi bila cesta tornih J- ,et0ŠnJih hitrostnih mo-nije. t---, za Prvenstvo Slove-počastit bodo organizirali v skesa « dneva vstaje sloven-na Lwar0da- Seda» delavci cesto itreiaio Th kraiih razširjajo, Ijajo ° ^tocne kanale, poprav- ^odno0v^Ve hl drugo' k0 pa bo I{« «no vremC( jo bodQ asfaltira. naše h? Pa S° bo končno ta del Avstrii VC povezan s sosednjo dobno S sodobno cesto. S so-bodo .Prav2aPrav šele takrat, ko tnostovfrajem tUdi nckateri novi yr§ta komunalnih ?roblemov Zabnica xt ■ie svet l T Na sv'OJi zadnji seji niči „ KraJevne skupnosti v Zab-husno °vno obravnaval avto-katei-i P,QstaJališče v Zabnici. Ne-stojj strok°vnjaki menijo, dane meni ? pravcm mestu. Svet pa ki j0';Qa Postaja stoji na kraju, komisii .oločila ena izmed prvih kraju • ln da v celoti ustreza Prece"1 «S.amemu prebivavstvu. °K'la t Vanna razprava jfl po-t»r,.s ° gradnji in obnovi neka- g amladine v naši družbi, aktualne naloge ZMS, statut komune in gospodarskih organizacij, turizem ■ jeseniški občini, raziskava vesolja, problemi in naloge na pod ročju tržišča, naloge ZMJ po VII kongresu, družbeno-gospodarski problemi jeseniške občine. Sole, ki je bila dvakrat na teden, so se udeležili mladinci in mladinko jeseniške občine. Sprva je bila udeležba nekoliko več ja\ potem pa je. zanimanje upa dlo. Vsakega predavanja se je udeležilo približno 20 mladincev, in to učencev iz osnovnih šol, dijakov gimnazije, strokovnih šol in mladincev iz proizvodnje. M. U. Poli v Zabnici, Sutni in Pfl^'faf'nJ "»vinu, oumi m sklenal . :?vet ie razpravljal in ttjtt st ° nadaljnjem CiSče-1 skleni! C Potoka Zabnice in j s^Pnosti"r Pododbor vodne fceneV *■ Qore,|^e x Zabnici1 dela 8t, C,ščenJem še preostalega ugodneišUig°' Zda| ie Aamreč nai/i redu n • as /a iu- N:1 dnevnem pa te bila še dokončna iz- 1 gradn oz odJa pokopališča in ureditev kljivoc, n,tL>v nekaterih poman i-*abniP •V katastrskih občinah UICa m Dorfarje — R LOTO Začasno poročilo za 27. kolo lota Žrebanje je bilo 3. julija 1963. Izžrebane številke: 1 9 22 27 34 38 in dodatna 47. PETICA — 484.591 ČETVORKA — 7632 TROJKA - 492 Četvorke Domžale (1) 28-157218/2 Kranj (1) 46-K-746894/4 Trojke Jesenice — Zastopnik 39 275874/4 275875/4 275877/4 J 614070/4 J 614074/4 j 614077/4 J 614086/4 J 614126/4 K 614126/4 J 614127/4 J 614128/4 Kamnik — Zastopnik 41 J 624669/4 J 624682/4 Kranj Zastopnik 46 112574/2 112582/2 112582/2 112602/2 K 746852/4 K 746866/4 K 746867/4 K 746897/4 K 746922/4 K 746928/4 Radovljica — Zastopnik 72 090830/2 škofja Loka — Zastopnik 88 J 613350/4 .1 613351'4 T 613366/4 Končno poročilo za 26. kolo lota Žrebanje je bilo 26. junija 1963. Petorke 331.369 din Četvorke 7.828 „ Trojke 495 „ Rok za izplačevanje do 3. septembra 1963. prodam Prodam moško športno kolo Puch Kalifornia. Trobec, Kranj, Stirnova 8 2501 Prodam emajliran štedilnik in divan — vse za 28.000 din. Kranj, Tomceva 4 2542 Prodam mlado kravo 8 mesecev brejo. Markovič, Žeje, Duplje 2543 Prodam NSU Maksa s prevoženimi 5.000 km. Visoko 52 2544 Mizarskega pomočnika in vajenca za učenje sprejmem takoj ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2545 Sprejmem vajenca za sobosll-karstvo ali pleskarstvo. Filip Ce-hovin, C. St. Žagarja 43, Kranj 2546 Izgubila sem žensko zeleno jopico od kasarne proti Gorajtenu. Naprošam najditelja, naj mi jo proti nagradi vrne. Mimica Krajnik, Delavska univerza, šk. Loka 2547 AMD Šenčur obvešča, da se pri-ne tečaj za mopediste v sredo, 10. julija, ob 17. uri v društvenih prostorih. V avgustu tečaja ne bo ' 2514 Sveža jajca lahko dobite vsak dan v kmetijski zadrugi Naklo 2515 objave OBVESTILO ! PRODAJA PIŠČANCEV IN PISK Enodnevne piščance lahko nabavite vsako sredo, starejše, do treh mesecev Pa vsak delavnik v valilnici Naklo. Piščance en dan stare žo ločimo po spolu, zato lahko dobite same jarčke ne glede na starost. Pri nakupu piščancev za pleme zahtevajte navodila za vzrejo in krmljenje, da povečate nesnost I svojih kokoši. Kmetijska zadruga Naklo pri Kranju — valilnica Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije ugotavlja: # da je ob nedeljah in državnih praznikih turistični promet z osebnimi avtomobili še posebno intenziven, tako da se odvija na najvažnejših cestah v kolonah. Vožnja v kolonah pa zahteva od vsakega uporabnika ceste, da se podredi zahtevam in prometno varnostnim ukrepom, predpisanim za vožnjo z motornimi vozili v kolonah; Q da vsak voznik, ki ne more in ne zna vožnje prilagoditi hitrosti kolone, ovira promet in ustvarja nevarne situacije, zaradi katerih nastajajo največkrat tudi prometne nesreče z najhujšimi posledicami; f da v teh dneh, posebno ob prometnih konicah vožnjo ostalih udeležencev na vzpetinah ne morejo dosegati povprečne hitrosti. Glede na to in v želji, da bi se dosegala večja varnost v cestnem prometu komisija priporoča ZAHVALA Ob nenadni Izgubi ljube žene In zlate mamice PAVLE POTOČNIK se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter za vso po-moč, ki smo jo prejeli. Posebna hvala sosedom: Resmanovmi, Sirnikovlm, Jančkovim, Julki in Juli-Janl z.a vso nenehno izkazano pozornost in pomoč; Kolektivom: Plamen, Jelka in Standard ter sodelav-v>m ,slxrc Hvala za cvetje in izrečena sožalja. Vsem, *' so haso drkgo marno spremili na njeni zadnji Poti najlepša hvala podnart, 8. VII. 1963 Žalujoči mož in otroci *uala i--' TekoV, 1 fiska CP "Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — 24-75 Li 0 pH NB v Kranju 607-11.1-135 - Telefoni: glavni urednik ttaročnl urednlk 21-90, uredništvo in uprava 21-90 — Letna Po„m na ,tsta znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev vsem voznikom motornih vozil: 9 da so pri vožnji v koloni posebno zbrani; O da so obzirni do drugih; O da podrejajo svoje zelje prometnovarnostnim zahtevam vožnje v koloni in 9 da se izogibajo nepotrebnega prehitevanja; , vsem ^voznikom tovornih In priklopnih vozil, ki inoraoj zaradi neodložljivih prevozov tovora o bteh dneh na cesto: % da vozijo tako, da čimmanj ovirajo in ogrožajo turistični motorni promet; % da se med seboj ne prehitevajo in ne vozijo drug za drugim; % da omogočajo varno prehitevanje hitrejših vozil, zaradi česar se naj na primernih mestih, kjer prehitevanje ni nevarno, ustavljajo ali sicer z ustreznimi ukrepi olajšajo varao prehitevanje. vsem gospodarskim organizacijam: q cla prevozne zahteve in prevoze uskladijo tako, da ne bo turist ični motorni promet oviran. Skupnosti cestnih podjetij SR Slovenije: 0 da na primernih mestih, posebno pred vzpetinami postopoma zgradi izogibališča za tovarna motorna vozila. Organom za notranje zadeve: # da v teh dneh — posebno ob prometnih konicah — zadržijo na primernih mestih vse voznike, ki z neprimerno vožnjo ovirajo in ogrožajo ostale udeležence v prometu. Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije pričakuje: # da bodo vsi prometni udeleženci, posebno pa vozniki tovornih to pripraročilo ln , % da bodo gospodarske organizacije z razumevanjem sprejele motornih in priklopnih vozil upoštevali to priporočilo ter da bodo z vzorno vožnjo čim več prispevali k hitremu, varnemu in neoviranemu cestnemu prometu. Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SR Slovenije Drago Vresnik ZAKLAD NA OBALI 1. Bojan, Jurs ln MiŠo so bili prijatelji. Stanovali so v isti hiši, se igrali na istem dvorišču ln celo v šolo so hodil skupaj. Bil so na zuna jpovsem različni: Bojan velik in močan, Jure nežen kot deklica, Mlšo majhen in navihan kot škrat. Marsikaj so doživeli v domačem mestu, marsikatero zagodli sosedom. Najraje so hodili na izlete. Ko so končali tretji razred gimnazije, so se odločili, da pojdejo daborlt k morju. Starši jim niso branili, le nešteto napotkov ln navodil so jim dali na pot. Fantje so se težko obloženi z nahrbtniki odpravili. »Srečno;« so zaklicali domačemu mestu In vlak jih je ponesel v daljave. 2. Naslednjega dne so že zarana korakali po široki cesti nad morsko obalo. Za njimi je bilo obmorsko mestece, na obeh straneh ceste, so jih pozdravljale bele skale ln borovci. Bell galebi so se f razprostrtimi perutmi spreletavall nad njimi. »Lep pogled,« Je rekel Jure in pokazal na morje, kt Je rahlo valovijo v Jutranji sapi. »Raje poglejmo, kje bomo izbrali prostor za svoj tabor,« je rekel Mlšo. Bojan, kl je veljal za vodjo, se je razgledoval po obrežju, kakor daleč je seglo oko. »Kar stopimo naprej,« je odločil. »Najti moramo zaliv.« f »Vse mora biti tam,« je rekel Mlšo, »peščena plaža ln dovoli lesa, da bomo lahko kurili.« 3. Hodili so še dobre tri ure. Za nekim ovinkom, kjer se je cesta v loku ognila morju, so zagledali skalnato brežino. Spodaj ob moju je ležal ozek zaliv. Na obeh straneh zaliva so se dvigale skalne čeri, ki jih je obrobljalo zeleno grmičevje. Tamle na nasprotnem bregu je vodnjak,« je pokazal Jure vzpetino. Najvažnejše jc, da je zaliv pripraven za kopanje In tabor,« je rekel Bojan. »Pojdimo in preglejmo, če Je dovolj trn samem.« »Fanta, rečem vama, na svetu ni bolj romantičnega zaliva kot je tale,« se je navdušil Mišo. vtKT OR GOLOSOVSKI elim verjeti artnadifVlvSkvi so Dmitriju Aleksejeviču ponudili, naj bi ostal v akari«~!. r so že sklenili, da bi ga poslali v vojaško-politično "*"HUjO. Nslei ^ Sapožnikov je vzel dopust, da bi uredil zasebne InstS f^oval v mesto Pribelsk. vor, ,^ rukt°r oblastnega komiteja, ki mu jc poslal čudni odgo-in po?? Povedal o izdajstvu njegove žene Ljudmile Zajkovske ■ .aza* dokumente iz najdenega arhiva nemške politične poli- "' SO nnnnl«^_________—:___.J..:______ Dnv^-popo*noma razgalili njeno dejavnost. Xo, takltn^ ^ekseJevič je z grozo prebral pismo, napisano, z dra-D°Htič °> Znano Pisavo njegove Žene Namenjeno jc bilo načelniku Lastni1^ Policije mesta Pribelska, sturmbannfuhrerju Kornerju. 'Mh ,i1\°ccm ni mogel verjeti. Toda drugače ni šlo. Dejstva so ^očnejša kot vse drugo .. . "i"n ?b!aiilnciI3 komiteju so se s sočustvovanjem pogovarjali z ie Kavedt kakšnc Posebne ljubeznivosti niso pokazali. Takoj se Vsi br ■ ^a i*daistvo njegove žene Ljudmile — in vanj so bili v°i'akalCk-- 1?''emc' trdno prepričani — meče senco tudi nanj, na Src* '° ■nC(l bo-i' Prehodil pot od Harkova do Berlina. fedajahiLmU govorilo, da njegova Ljudmila ni mogla napisati ?-um ni * pisma načelniku nemške politične policije. Toda ra-namre"1 mogc* kljubovati resničnosti dejstev . . Rokopis je bil Dm>nCdVOmno ženin-Petrov i c ^eIsseJcvič je odpotoval v Voznesensk, našel Zinaido v Mosk° ^eklovo, vzel svojo hčerko Mašenjko in se z njo vrnil nila S(fV.0, Maša Jc bila takrat dekletce približno desetih let. Spom-močno kako Ž£dosten je bil oče. Dolge noči ni zatisnil očesa, O ve-°*uabel in z Mašo se skoraj ni pogovarjal. n'k San °J.ko" Politični akademiji zdaj ni smel. sanjati. Poročne Zozniov Je dobro razumel, da po svoji družinski žaloigri računati, da bi ga poslali na politično delo v armado. Zato je izrazil željo, da bi ga demobilizirali. Posvetiti se jc hotel spet nekdanjemu pedagoškemu poklicu. Po naključju jc srečal tovariša s fakultete, ki je imel pomeni ben položaj v oddelku za ljudsko vzgojo moskovskega mestnega odbora. Pomagal mu jc, da se je zaposlil v eni izmed moskovskih srednjih šol. Dmitrij Aleksejevič še slišati ni hotel, da bi se morda vrnil v Pribelsk ... i Leta 1958 se je Dmitrij Aleksejevič prehladil in tako je legel v posteljo. Zdravniki so ugotovili, da gre za hudo pljučnico. Stanje se je vsak dan slabšalo. Nekaj dni pred smrtjo je poklical Mašenj ko in ji povedal to, kar mu je nekoč izjavil inštruktor oblastnega komiteja v mestu Pribelsku. Vrhu tega ji je izročil šest pisem, ki naj jih skrbno shrani. »Vse doslej sem ti prikrival pravo resnico,« je Dmitrij Aleksejevič dejal Maši. »Zdaj si odrasla in zvedeti moraš, kako je bilo takrat. Tvoja mati ni izdajavka. Nikdar nisem verjel v to trditev. Bržkone se je zgodila huda napaka Vendar ni mogoče ničesar dokazati.« Maša je jokaje sedela zraven očetove smrtne postelje. V Mašinem spominu so za vselej ostale očetove poslednje besede: »Podobna si materi. Ponosna bodi nanjo... Bodi taksna, ka-kršna je bila ona ...« Masa je umolknila. Razburjen in pretresen sem jo prijel za dlan. Odrinila me je in vstala. Glas ji je zvenel hripavo in nekam tuje: »To je vse, kar sem vam /dela povedati. Zdaj lahko natisnete vaš članek, če po tem tako hrepenite. Prav nič ne bom zanikala.« Prikimala mi je namesto pozdrava in odšla. »Postojie, Maša!« sem vzklil-nil. Ni se obrnila, sam pa sem obsedel na klopi kot prikovan, namesto da bi vstal in jo dohitel. Pa vendar: mar sem imel moralno pravico natisniti članek, če je bila v meni vsaj senca dvoma v resničnost tega, kav sem napisal? Okrog devetih zvečer sem bil že doma. Prižgal sem luč v kuhinji in sc pričel sprehajati sem ter tja. »Lepo,« sem pomislil, i Jutri boš odšel v uredništvo in vzel gradivo. In kaj boš storil z njim? Obrni lako ali drugače — resnice ni mogoče dognati. In zaradi teh tvojih intelektualističnih dvomov bravci ne bodo zvedeli ničesar o junaških dejanjih ilegalcev v okupiranem mestu Pribelsku. Mar je tako prav? Kajpak ni! Zastavlja se vprašanje, čemu je treba verjeti Maši in nekakšnim starim, porumenelim pismom? V oblastnem komiteju so mi predložili uradno gradivo, nedvoumne dokumente ..,( Časopisni reporter sem. ne pa zasebnik!« V trenutku, ko je kazalo, da sem že prepričal samega sebe in da Mašinemu pripovedovanju ne kaže pripisovati posebnega pomena, se m i je nenadoma posvetilo, da poskušam na taksen način prav žalostno zadušiti glas svoje vesti, ki je terjal, da umaknem članek in preprečim objavo tega gradiva, dokler dejstva ne bodo popolnoma preverjena in jasna. V duši nisem vee verjel, da je bila Ljudmila Zakovska izdajavka in če bi natisnili članek, ki je vseboval takšno trditev, bi storili veliko umazanijo! . Telefoniral sem v uredni tVO De žurni |e bii moj prijatelj Pavel Vorovski. Zatem sem telel > il še — sekretarju uredništva Vasilij Fjodoiovk je ze lege) 'morocil sem mu. da sem prišel do novih dejstev, ki izpodbijajo prejšnje trditve o izdajstvu Ljudmile Zajkovske. Zaradi tega moram še enkrat proučiti celotno gradivo in predelati ves članek. »Do kakšnih dejstev?« je zaspano vprašal Vasilij Ijodoiovu. Do pisem. Njenih pisem možu, ki je bil na fronti. Resnična pairiotinja je bila in ne izdajavka. Zgodila se je napaka. Stvar jc zapletena Cudnc in usodne okoliščine.« »... Znova bi moral odpotovati v Pribelsk. Potrudi! se bom, da bi /vedel kaj več. Poiskati je treba ljudi, ki so bili z Ljudmilo Zajkovsko skupaj v nemškem zaledju...« »In kaj, ce jih nc boš našel?« Ničesar nisem odgovoril. »In kaj, če bodo potrdili, da je bila tvoja Ljudmila izdajavka.«1 »Tedaj bomo objavili sedanji članek.« »Se ti ne zdi, da bo tvoj članek veljal uredništvo lepe denar« ce?« me je zbodel Vasilij Fjodorovič Vzdihnil sem. Kaj naj bi mu odgovoril?- -Prav,<- je sekretar uredništva klcnil pogovor. »Naročil bom, naj Članka no natisnejo . « i Tri diu /a: .in sem spet odpotoval v Pribelsk. PONEDELJEK, 8. Julija J*J Šport # Šport • Šport • Sport # Sport • §port P Šport • Šport • Sport • Šport • Sport • Šport • Šport •Šport • Šport • Šport • §Pj I Cerar Iznova evropski prvak Beograd, 7, Julija — »Peti pokal« na evropskem prvenstvu v vajah na orodju je spet Iosvojil zmagovavec iz Luksemburga (1961) Ljubljančan MIROSLAV CERAR. — Potem ko je v soboto na bradlji Iz-gubi! ravnotežje in bil za va-I jo razmeroma slabo ocenjen, I je danes na drogu, v parterju I In na njegovem najljubšem • orodju — konju z ročaji telo-M| vadil odlično, tako da Je v |ggj skupni razvrstitvi največjega rj tekmeca za prvo mesto ŠAH-[jj LINA (Sovjetska zveza) prehitel za desetinko točke. Ce-I rar jih šc na šestih orodjih I zbral 57,75, šahlin pa 57,65, I medtem ko je tretje mesto ™ osvojil drugi sovjetski repre-pi zentant KERDEMELIDI. Miro Cerar jc tako danes dosegel edinstven uspeh do-^ slej v našem športu. a o ju Kvalifikacijska tekma za vstop v SNL Tržičane so zaustavili Aluminij : Tržič 5:0 (3:0) Kidričevo, dne 7. julija — Tehnično precej boljše domače moštvo je danes v prvi tekmi zadnjega dela kvalifikacij za vstop v slovensko nogometno ligo visoko premagalo gorenjskega prvaka s 5:3 (3:0). Gole za domačine so dosegli — Kovač 2, Soršak, Arte-njak in špehonja. Tekmo Je zelo dobro sodil More iz LJubljane. Tržiški ndgometaši, ki so srečno odigrali prvi dve kvalifikacijski tekmi, so z današnjim porazom zapravili skoraj vse možnosti, da bi v jeseni tekmovali v enotni slovenski ligi. Prihodnjo nedeljo jih čaka neprijetna naloga, saj morajo zmagati kar s šestimi goli razlike, če hočejo doseči svoj cilj. Gostje so danes igrali tako imenovani »bunker sistem«, ker so skušali oditi iz Kidričevega s čim ugodnejšim rezultatom. — Vendar je tokrat njihov sistem odpovedal. Obramba ni delala tako, kot bi morala in ie kar petkrat dovolila, da so domači na-padavci prišli skoz njo. V krilski vrsti se je odlikoval Krašovec in v prvem polčasu srednji naoada-vec Tlšler, ki pa je v drugem polčasu prevzel svojo standardno mesto. Prve skoke v višino so na novem kranjskem stadionu še pred otvoritvijo izvedli voja?;r "r~ *'mlvo Je, da so tokrat namesto na žaganje oziroma mivko skakali na kup gumijastih odpa''k~-' Tekmovanje pripadnikov JLA ljubljanske garnizije Prva preizkušnja kranjskega stadiona Kranj, 6. julija — Včeraj se Je končalo štiridnevno prven- 6,37; višina: Dušan Bojović, Vrh- stvo pripadnikov JLA ljubljanske garnizije. Prva dneva so se nika- 175: troskok: Tiberi Gerga, I ekipe JLA iz Postojne, Vrhnike, Tolmina, Kranja in LJubljane t{$l*%!2%^£%J&\ s skupno 180 tekmovavci pomerile v oficirskem ln vojaškem Drobnjak, Postojna, 2844 točk. Tudi danes je igravce obeh moštev zelo motila velika vročina in so težko zmagovali precejšen napor. — J. J. Prvič »Od spomenika do spomenika« Triglavani prvi Kranj, 7. julija — Mladinski aktiv tovarne Planika je danes prvič priredil tradicionalno tekmovanje v počastitev dneva borca »OD SPOMENIKA DO SPOMENIKA«. Udeležilo se ga je 20 tričlanskih moških ekip in 3 ženske ekipe. Start je bil zgodaj zjutraj na Trgu revolucije v Kranju, kjer je bil dopoldne — seveda, po skoraj 20-kilometrskem teku?' mimo partizanskih spomenikov v okolici Kranja — tudi cilj. Tu je nastonajoče pozdravila godba na pihala kranjske Svobode in pevski oktet iz Šenčurja, govoril pa je predsednik občinskega odbora SZDL Vili Tomat. Prvo mesto med moškimi in lep prehodni pokal občinskega komiteja ZMS je osvojila ekipa Triglava, ki sta jo sestavljala smučarska tekača G. Kordež in Zumer ter atlet Cvirn. Med ženskami Je prvo mesto in prehodni pokal pripadel tekmovavkam mladinskega aktiva Planike. - 2. K .o k o.tm. g t Slika je iz časov, ko so tržiški rokometaši dosegali tate kot na primer včeraj proti Mladosti. Najboljši bil Hladnik, ki ga vidimo na sliki, vendar včeraj ni Gorenjski polfinale za pokal SFRJ boljše rezu'-v moštvu i9 igral Mladost in Žabnica gresta naprej mnogoboju, v četrtek in petek pa v atletiki. Poudarimo naj, da so bila tekmovanja v 14 atletskih disciplinah na novem kranjskem stadionu, ki je tako prestal svojo prvo preizkušnjo, čeprav bo njegova uradna otvoritev v okviru praznovanj občinskega praznika kranjske komune. ^ Najboljši tekmovavci v oficirskem in vojaškem mnogoboju (240 m zapreke, streljanje s pištolo, plavanje na 50 m z zaprekami, met, bombe, plezanje po vrvi in kros? na 2000 m) ter v atletskih disciplinah so se že začeli pripravljati na naslednja pomembna tekmovanja: od 13. do 17. julija bo namreč v Kranju prvenstvo zagrebške vojne oblasti, na katerem bo nastopilo okoli 200 tekmovavcev - vojakov, gojencev vojnih akademij, pod-oficirjev in oficirjev; 1. in 2. avgusta pa bo tu vsearmadno prvenstvo v mnogoboju in atletiki, na katerem bo nastopilo okoli 300 tekmovavcev. Od pripravljalnega odbora prvenstva zagrebške vojne oblasti v Kranju smo zvedeli, da bo verjetno že na tem prvenstvu (vsekakor pa na vsearmadnem) sodelovala tudi športna četa pripadnikov JLA. V tej četi so znani jugoslovanski reprezentanti in rekorderji, ki služijo kadrovski rok v JLA. Tako bodo v Kranj med drugim prišli: člana celjskega Kladi var j a državni prvak v deseteroboju Brodnik in repre-zentant na 800 in 1500 m Naraks, član beograjske Crvene zvezde Majtan — reprezentant v skoku v višino, in drugi. Zmagovavec letošnjega prvenstva ljubljanske garnizije je ekipa Postojne. i Med posamezniki pa je v vojaškem mnogoboju zmagal Voji-slav Jovanovič, ki je dosegel na zaprekah (240 m) izreden čas 1:56,6; v oficirskem mnogoboju pa kapetan Bogdan Gluvič, ki je v streljanju s pištolo imel od 100 možnih 83 krogov. Mimogrede bi omenili, da smo med tekmovavci v teku na 400 m opazili tudi znanega nogometaša kranjskega Triglava vodnika Dušana Ugrlco, ki je s časom 55,0 osvojil prvo mesto. Rezultati najboljših v atletiki 100 m: Marjan Srčnik, Postojna, 11,7; 400 m: Dušan Ugrica, Kranj, 55,0; 800 m: Želj ko Rendu-lič, Postojna, 2:09,4; 1500 m: Rade Djukič, Ljubljana, 4:25,5; 5000 m: Dušan Ačimovič, gojenec vojne akademije za zveze Ljubljana, 16:25,5; kros 3000 m: Huzeir Mu-sić, Tolmin, 15:50,1; krogla: Zvonimir Jukić, Tolmin, 13,13; kopje: Dragan Bojović, Vrhnika, 49,35; dbk: Ani' Gegič, Postojna, 33,55; daljina: Tiberi Gerga, Ljubljana, St. S. Tržič : Mladost 19:20 (11:6) Tržič, 7. julija — Po daljšem premoru so danes rokometaši ponovno nastopili. Tržiško moštvo je gostilo kranjsko Mladost. Pričakovali smo, da bo danes dan velikega obračuna za primat Gorenjske med trenutno najboljšima moštvoma. Toda že na začetku smo videli, da prave zagrize-he borbe ne bo, ker Je bilo po taki vročini skoraj nemogoče igrati. Povedli so gostje, toda domačini jim prednosti niso pustili in so rezultat takoj izenačili. V naletu so nasprotnika popolnoma potisnili v obrambo in vodili s petimi goli razlike. Premoč na Kratke športne vesti Kvalifikacijski tekmi za vstop v slovensko nogometno ligo ALUMINIJ : TR2IC (5:0) ln BRATSTVO : OLIMP (2:2) sta že nekoliko bolj razčistili vprašanje, kateri dve moštvi bosta prihodnjo sezono* sodelovali v tem kvalitetnem nogometnem razredu. — Tržičani bodo čez teden dni doma verjetno težko nadoknadili veliko razliko, Olimp pa ima spet lepe možnosti, da postane slovenski ligaš. Neodločen rezultat 1:1 slovenskega nogometnega prvaka Ljubljane proti Sparti iz Belega Manastira je slednji zadostoval, da se je uvrstila v II. zvezno ligo, zakaj pred tednom je na svojem igrišču zmagala s 4:2. igrišču lahko vidimo tudi z rezultata polčasa (11:6 za domačine). Vse do osme minute pred koncem srečanja so bili domači boljši, tedaj pa so popustili in brez svojih najboljših igravcev, ki so bili odsotni, rezultata niso znali obdržati. S hitrimi protinapadi so igravci Mladosti zmedli obrambno vrsto in si priigrali zmago, ki jim je odprla pot v nadaljnje tekmovanje za pokal SFRJ. Sodnik Vidic je sodil t "^"j širni napakami, ki pa niso 3vič 7< P 1 a v a n i vale na rezultat. Tržič — Laibachcr, Vidov Gros 2, Godnov 2, Ude 4, Er J Teran 1, Knific, Hladnik 3. Mladost — Zavrl, Ankele 8, 2, Arh 2, Polka 2, Bevk 2, Kra 4, Jaklič. — M. ŽABNICA : ISKRA 5:0 *• °' Javni trening Prvi zaveslaj v novo sezono Kranj, 7. julija — Prvič v letošnjem letu so se včeraj zbrali plavavci pred domačim občinstvom, da jim pokažejo svojo pripravljenost na začetku nove sezone. Zal zaradi odsotnosti nekaterih najboljših plavalni spored ni bil tako zanimiv kot bo na prvenstvenih tekmah, člani odbora, ki so se na vso moč trudili, da bi bila organizacija čim boljša, so imeli nesrečen dan, saj niso mogli dobiti niti enega zvočnika, tako da niso mogli obveščati gledavcev o doseženih rezultatih. Glede na to, da so plavavci trenirali še isti dan, so bili doseženi dokaj dobri rezultati. V prvi točki sporeda so se na 200 m prsno v odsotnosti Brandnerja pomerili Pogačnik 1:22,2, Chvatal Pri Žcfl" 1:25,4 in Rebolj 1:27,0. ri pa-skah na 100 m metuljček s^ ge. stopili le dve tekmovavki niča 1:41,1 in MiheliČ.JjJgJ^, ki pionirji so preizkusili hit .'ngi: so jo dobili z rednimi " epla-100 m kravi je najhitreje P pa val J. Nadižar 1:21,6, za nj' pr. Zumer 1:29,6, RajgSlj 1:31*Zhrbtn<» novšek 1:32,3. Na 1» m '^.l61 za moške je zmagal Pk-1Lnikom pred Jenkom 1.17,7, J^T« Levičnn iil9X Danevom 1:20.8 in *• ^ boljem 1:24,9. 100 m »*ft:"n0vft ske - Čolnar 1:31,8, Arl'LanJ» Fišer, Debelak. Največjzan Ob-'- *\-. ,7, Z*0* moški. Prvi Brinovec nik 1:02,6, Nadižar 1:04'/' ke ba 1:13,4. 100 m kravi zen Jančar 1:23,1, Mihelič V*1' 4 «.... mu ..... 1>[f. r mr^uum Na tekmovanju vojakov ljubljanske garnizije je novi kranjski stadion doživel prvo preizkušnjo. Pravijo, da je atletska steza dokaj hitra in da lahko na njej pričakujemo še dobre rezultate je bilo za disciplino 100 J« ^ te se P0- Za zaključek sporedai sta ^X9r merili vaterpolski moštvi va in Ilirije iz LJubljane-či so bili močno P°mIaJnaStoPl,i v njihovih vrstah niso J» ^el{i. Kocmur, Brandner in a*-{ tttir kovic Kljub temu so usp i bili glavane. V nadaljevanju uu»t ekipi izenačeni. Končni Jg t0 5:4 je popolnoma realen yub-najnižji rezultat, ki so 15 prod ljančanl kdajkoli izboJ* *enU. Triglavu v kranjskem chvatal» Triglav - F. Rebolj. c A. Zgomba, Nadižar, V. r:.lrlja •* J. Rebolj 1, Pičiilin. — yrb0Šek» Otrube, ing. Turna dr. Harj Hafner 1, Alujevic 1, Kar1 godjj mug 2, Vrbošek, Zvoke«- ^ je Peter Čolnar iz Kranja- K.'e g 1 j a "J Vsi nad 800 keglja V P° u Ljubljana, 7. julija ~- LjUb' stitev občinskega Pra?n!' spor* ljana-Moste je bil v oKy» prjja-nih tekmovanj včeraj 1 #o re' teljski dvoboj med kegU»»njskWi prezentanco Most J« ^ 200 llf Triglavom v disciplin' o ^ čajev. Zmagal je Triglav* ^ tatom 6765 (Martelanc »™ gtf, 863, Ambrožič 849, Kgf Jer* Stružnik 944, Žlberna 824, Bregar 821) : 6Jf%, 1* 888, Lunar 841, Strekeli ^ 9\i, trič 822, Smrajc 816, Zemva 815, Mitar 801).