ïzhajajo vsako sredo in saboto. Yeljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl
pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 ki
Tečaj X II
Ljubljani y saboto 14. januaria
1854
Lis 14
m
kaj
Zivinoreja na Holandskem,
se smeli nasi živinorejci učiti od nje.
Će hoćemo zboljšati domaće blago, je treba pogledati po svetu, da vidimo, kako drugod rav najo,
da njih kmetovanje, njih zivinoreja, njih rokodelstvo
pa to ni, imagosposka za vsako sosesko ali občino
kteremu se vodijo krave. Kaj skerbno
posebno pa v tacih krajih, od kterih je znano
kl	+	t • i v t t	•	t » i	i	ili
je na visoki stopnji popolnomosti, kteri se tudi mi bližati želimo. Sej je z većjo popolnostjo sklenjen tudi večji dobiček, in dobiček je tišti vabeč
lepega bika
se izbirajo taki občinski bik i, in kmalo spodrinejo kmetovavci sami tako živino, ki ni posebno dobra za pleme. Zato so v teh krajih celo postave dane za taccga bika, po kterih se mora vsak gospodar zvesto ravnati, in ker se jih zvesto deržé, imajo tudi lepo in dobro živino, da je kaj.
Gotovo bode mikalo nase umne
zivinorejce
i
in
kteremu noben kmetovavec zoperstati ne more bi tudi pameten ne bil, ako bi mu ne bil zadnji cilj in konec njegovega truda.
Ako pa se oziramo po svetu viditi, kako in
zvediti te postave, zato jim jih hoćemo na znanje dati.
(Dalje sledi).
Priporočilo kisle^a korenja

kaj delajo drugod, ni se treba podreti, kar je domaćega

da
,
mogl
vse
ce
dobro, ker pervo
vice
a
V zadnjem listu preteklega leta so želele „No

da
povedal kaj več od kislega ko
in pervo vodilo kmetovavca naj v vsem le bo siti marsikaj, obderžati pa, kar je naj bolj
sku
r e n j a
Korenje (Môhre, gelbe Rube) se dá ravno tako napraviti, kakor kisla repa. Kislo korenje
Holandija, ki se proti jutru mejí z Nemčijo, je ravno tako dobro, kakor kisla repa, in ce je je dežeJa dolinska, ki nima ne gorá ne gojzdov ; korenje belkaste barve, ne boš kuhanega celo nic zato tudi se šteje goveja živina njena k tako ime- razloćil od kisle repe
anemu dolinskemu plem
Zivinoreja v ti deželi je na visoki stopnji in znano je, da sir holandski je obrajtan po celem
?
svetu. Goveja živina je naj večjo bogastvo severne Holandije, v kteri ljudstvo skor edino nje.
IVlislim tedaj, da ga smem po vsi pravici pri poročati gospodarjem in gospodinjam. Zakaj do stikrat se narajma, da bol he ali pa go sen ce
kmetu repo tako poribajo, da mu je za ribanje celo
• V	I	I	•	i	I •	• 1 I
živi od n'c ne ostane, korenja pa dovolj pridela.
A 1 •	•	j	t I	I	1 • v •	1	1 ft	i
Snažnost severno-holandskega kmeta slovi
po celem svetu; njih hlevi so tako čedni
9
da naj
Ali ni v tacih okolisinah bolje za domačo po trebo naribati korenja, kakor dnar za repo dajati

žlahnejša gospá v praznični obleki se sme spreha
jati po njih brejj
strahu, da
To je tam že povsod stara navada, žijo in čedijo večkrat na dan. Pac bi debelo gle dal marsikter naših kmetov, ko bi přišel v hlev
njem,
ki se lahko oberne »a druge potrebe. Tudi se ko
na pol m a n j posede kot repa , ker ni tako da hlev sna- vodeno, in po vsem tem ima korenje več redivne
se omadeževala kaj.
pi
holandskega kmeta, in vidil tako čednost v
v •
tako snažnost pri živini ! Holandski kmet pa vé in
je po skusnjah prepričan, da snažnost je p ol kl aj e, in ker to vé, je tudi pameten dovelj, da storívse, kar tekne živinici njegovi, in po tem pa tudimoš-
njici njegovi
Holandski kmet redí zraven kuretine in druge
živine navadno po 16 do 30 krav, premožni kmetje
pa še več, in čeravno toliko živine imajo in morajo tudi skerbeti za dostojen pridelk klaje, gleštajo vendar živino svojo, da je kaj.
Nekdaj so si kupovaii gospodarji živino
•	i	V « I	t	i	V 1 •	1 #
moči v sebi kot repa, kar že vsaka kmetica ve iz lastne skušnje.
Kar delo utiče, korenje skisati, je ravno ta košno, kakoršno je pri repi. Osterže se, snažno opere, nariba in terdo natlači v posodo, po tim pas kam njem obloží, ali pa s prešo dobro vkup stisne ondi kjer prešo ali stiskavnico namest kamnja imajo.
Popolnoma sem prepričan, da s tem priporo čilom nisem ne besedice preveč rekel v hvalo ki slega korenja, ki je zares dober namestnik kisle
repe.	J. Pajk.
7
Cisti zrak u delavnicah

kar je pa cena nje
?
poskočila, so
doma, in so zdaj do dobrega prepričani, da ve-	misli: jeli je delavnica, u kterej delavci njegovi
liko več dobička donese dorná zrejeno, kakor ku-	delajo ter njemu in sebi kruh služijo, dihanju
pljeno blago. Pri domaći reji pa gledajo, da imajo	ugodna ali ne
______ • 1 il 11 1*1 «	I V • • *
si jo začeli rediti
Morebiti celô malokteri obertnik ali fabrikant
jeli je zrak, ki ondi ga on in
pMj u vr mím^u. x ai uuuiavi i t j i pa gii/unju j ua. luiaju	»	110 ) - jvu j /Ji ía rv , rvi unui ^ cv u n 1
vseskozi za pleme posebno dobrega bilîa, ki mora univživajo, čist ali pokvarjen, tedaj zdrav ali škod
..........ljiv? In vendar je ta reč sila važna.
Če se pomisli, dadelavnice so večidel
imeti kratko debelo
celo
glavo, lepo bistro oko, široko
debel
in
dolge tanke in lepo nasajene rogove
mesnat vrat, široke persi
mocna pleća, mesnato

i.« v .s uf, ou ui\v	jiiuviia piui;« , liitcuaiu liiajiiuv 1 u lučni/ , u rv
moćne, krepke zadnje noge, na sprednjih no- čistega zraka dohaja
I e d j e
gah mora enmalo višji biti, kakor na zadnjih: v desetfin tudi več pomagavcev in učencev celi dan
majhne in tesne, u ktere le malo svetlobe in še manj
da u njih včasih po pet
5
hoj i mora biti lahak, "gibčen. Navada je tam po več živinorejcov ima enega bika skupaj ;

da
kjer
in se ponoći biva in delà,
da u njih okna in
vrata, posebno pozimi, so vedno ziiperte

da
nečisti in škodljivi sopari po tacih staniših se vedno nabirajo, — dà sapnikov (zračnih duškov) skorej nikjer ni : ce vse to se pomisli in še drugi škodljivi uplivi se pretehtajo , ki po takih prostorih zdravje podkopujejo, se bo lahko razumelo, da odgovornost obertniških in rokodelskih mojstrov je velika, ki jo imajo z ozirom na zdravje svojih
delavçev.
Živa potreba je , temu pomagati, tedaj zrak u zapertih in z mnogo delavci nap o I njenih delavnicah boljšati in čistiti. Kako bi se to dognalo, hoćemo u sledečem nekoliko nasve-tovati.
Da se delavci pokvarjenega zraka u delavnicah obvarjejo, je treba dvoje storiti. Pervo je braniti, da zraku po delavnici nič zdravju škodlji-vega se ne primeša; drugo je čistiti pokvarjeni zrak.
Kar pervo zadeva, je treba, da delavci, naj jih je malo ali veliko, se ne tlačijo u tak zapert kraj , ki nima toliko čistega zraka, kolikor ga je za dihanje potrebnega, in scer, ali ne za toliko ljudi, ki u njem dihajo, ali ne za toliko casa, kolikor dolgo jih delo u tistem zapertem kraju za-deržuje. Ker odrašen člověk v vsaki minuti blizo 20 kubičnih pavcov, otrok pa polovico toliko zraka izdihuje, kteri ne samo za vzderžanje življenja ni dalje vgoden, temoč nekako strupen postane, ter sila škodje, če ga drugi zopet vdihajo : mora de-lavnica, u kterej ima več ljudi dolgo časa bivati in delati, tako prostorna biti, da zraka u njej je vec tisuc kubičnih čevljev. Z drugimi besedami: Bolj prostorna koje delavnica, bolj čist ostane zrak u njej.
Razun dihanja delavcev u zapertih delavnicah je pa še več drugih uzrokov, ki zrak pokvariti za-morejo , in tudi zares pokvarjajo. Taki uzroki so prigode, kterih po delavnicah skore,] nikolj ne manjka, namreč : sožiganje sveč, olja, derv al premoga, naj si bode za razsvetljenje, za kuhanje, za kur-javo itd. Kakor dihanje človeško, spriduje tudi sožiganje imenovanih stvari zaperti zrak u delavnicah, ker primeša mnogo drugih škodljivih drobcov pokvarjenimu zraku. Tudi ta uzrok zračne pokvare ni manj nevařen od pervega.
Temu se druži še tretji uzrok. Po ravno tišti meri, po kteri z dihanjem in sožiganjem se zrak spriduje, odide tudi nar bol jsi obstojní del njegov — kislec. Zrak pa, kteremu kislica manjka, ni več ugoden za življenje. Ce se pa vendar dihati mora, se kri človeška razkroji, čutnice oterpnejo in zdravje terpi škodo prej ali pozneje.
(Konec sledí.)
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Zelene zimske rastline.
Zemlja pozimi se dá priličiti materi, ki je zgubila svoje nar cvetečiše in nadepolnise otroke. Samotna je sedaj in brez veselja, ki ji je nekdaj s tako mnogo-verstno miloto obličje kiočilo. Vendar pa ni popolnoma brez otrok. Semtertje se vidijo se nektere rastline, ki se branijo silovitosti zime. Tu in tam tudi pozimi kaže božje dre vj ice svoje žareče jagode, — sved rici razsirjajo svoje prijetne kitke pod zelenim perjem, — zelen volčín se spenja v majhnih germičkih po £oj-zdu, celo mah sotnega sveta odevajo mahovnice s
svojimi lepo zeleními dolgimi stiblícamí. Od brinja, bora, smreke, jelke, tise, ci prese mi ni treba posebno govoriti; saj je znano vsakemu, kako lepo se prileže bela snežena odeja vedno zelenemu listju. Beršleo prepleta se zid in se ne omaja, če tudi silni viharji buče krog njega. Lavorika (Lorbeerbaum) raz-prostira svoje zelene veje, in hrani zelenjavo, ki jo je
kinćala poleti. Pritlična zelenika (Buxbauml molí tam pa tam svoje zelene vejice iz snega. Razun teh so še nektere rastline, ktere ohranijo svojo lepo podobo v nar merzlejših krajih in v nar ojstrejših letnih časih.
Tudi popolnosti omikane pameti in poštenega serca so tako obstojné, kakor rastlinje, ki vedno zeleni. Krasno pisana obleka, nad ktero se čudi priprost člověk, prihaja manj vredna vsako leto. Oeteča lica vsahnejo — in vsa unanja lepota dopade le en čas. Krepost pa ima lepoto, ki ne zvene nikdar in ktera
Kakor mlado drevo zeleni, Ktero bistri val napaje,
Ktero v sinji zrak versí — Siri veje na vse kraje.
0 svojem času sad rodi — 1 Zeleno vedno in košato —
Popotnik ga blagoslovi, Ko hlada pod njem išce.
Pri tem premišljevaoju živo se spomnem poštenega starčika, ki je o zimi svojega življenja tištim rastlinam enak, ki zelene še v tem letnem času. Marsikteri vihar terpljenja je že stanovitno přestal, mnogo mnogo lepili reci je že vsahniti vidil. Med tistimi, ki so bili ž njim euakočasno na ta svet postavljeni, je le sam še ostal. Se se vidijo na njem častitljivi ostanki mladostne dobrovoljnosti. Ceravno je gubasto njegovo obličje in njegovo telo velo, ga kinčijo vendar kreposti, ki mu verlo na-mestujejo zgubo njegovih telesnih prednost. Še zeleni v svojih otrocih; njegova modra glava, njegovo pošteno serce in obilne njegove skusnje so poznim vuukom izgled in krepčanje. Oj, da bi bila tudi zima mojega življenja enaka drevesu, ki ne vsahne v jeseni, ampak zeleni, ko so občadovane poletne cvetlice že zdavnej položile glavice svoje v grob minljivosti !
0 Noriku in Noreji.
Spisal Davorin Terstenjak.
Perm článek.
§. 3. Reke.
if a v	*> (Dalje.) **	;
Tudi druge skoz Noriku m tekoće reke so dobile
v	v
svoja imena od bika — v o la Zivatovega, Živa je jezdil na biku Muri *), in ta beseda še se je obranila do današnjega dneva pri Slovencih ; kranski Gorenci pravijo biku mur, mur ček, in štajerski Sa vničarji kravi kam ura. Brez dvombe je po tem imenu dobila reka Mura svoje poznamlenje. Drugi bik Živatov je bil Dharma, Dhe r-
ma, od glagola dhar — daržati, halten, befestigen Iz glagola dhar je postalo slovensko drav, dran. Rimska postaja v Noriku in sicer perva od Celeje na cesti v Oglej se je velela A dran s 3), (glasnik a so Rimljani radi predstavljali, primeri: Labe in Alb i s; dnašnji dan se ta kraj velí Trojana od tur — tor — ter — terkselj — tercelj, mlad voliček, ktero besedo so tudi Němci přejeli od Slavenov. Trojana je nastalo po predstavljenji čerk kakor: vreteno iu verteno od verte ti, Trojana—Torjana Ziva pa je tudi bil bog ognja (solncel in dur — tur —
tor — ter — u l — ol — il — vul — vol — vil
--- ■ . ■ . ■ , , ■■ ™ f
o Wilson I. 267. Kollar Slav. Bohyně str. 297. — Eich-hoff 206. — 3) Tab. Peu ting. — 4) 3) Kako se resi zastavica poznamlenja mesta Ilion, ktero se je tudi Troja,
15
jul
jo'
jíl
in v
jo v
v m
Jív
1 v
9
njegovo znamnje, zato je
v
se
pripravljajo: hočemo o tem in okolicah njegovih kaj več
v slovenskem jezika ostala povedati.
ropo
Razprostira se černo morje med Azijo in Eu
Stari Greki so ga euksinsko, to je, gosto
beseda dra v v pomenu Brand, Affel. Tadi na rimskih kamnih nahajamo lastna imena Drave o, Dravso, primeri nasproti imenu Dra vko, Dra vsa, imena sloven- ljubno morje imenovali (zavoljo mnogih greških nasel-skih rodovin Můrko, Murs a. Tudi íme reke Sava bin ob primorju njegovem). (J severu dotikuje se južne
Rusije, u izhodu
srornatine Kaukazke: na za
pomeni toliko kot bik, vol, krava. Na Slovaskem
»e današnji dan pravijo volu kajla, savka, na sloven-	padu ga mejašijo europejska Turčija in rusovska
skem Štajeru pa biku munda, mi pa smo že čuli, da	pokrajina Besarabija, in na jugu aziatska pokrajina
Živatovi voli so se veleli Kala, Mahakala, Nundi	Natolija. En del černega morja je Azovsko morje,
JDhar m a 1
Siva
itd.
Koreniko indiskega
božanstva S iva, ki se prostira proti severu, pa sploh u rusovske dezele
>
Živa iščejo nekteri v sanskritskem glagolu shvi se zaliva. Na južni strani je marmorno ali belo
morje ; med tim in cernim morjem je morska ožina
(evi) rasti, ploditi, anwachsen, fortpflanzen 2), shavas, Erzeugniss. Učeni orientalist Bur no v 3) misli, da zen- rigradski kanal ali Bosfor imenovana.

ca
diška beseda šav je v kakosni zavezi z besedo Siva, Šiva, Živa. Naj si drugi belijo glavo
o početku tega
Černo morje je sila veliko. Poverhnja njegova eb-seže 7008, po nekterih merilih blizo 8700 štirjaških
imena; na vsaki način je čudovitna sledeča okoliščina. milj (tedaj obsega več Bik Živatov imenovan Dharma, tudi Nundi, je bil po strijanskega carstva.)
prostora, kakor dve
tretjini au
indiškem basnoslovju zaznamek čednosti in modro
, in v fari sv. Tomaža blizo Lotmerga (Lutten
st i
berg
4
Voda njegova je bolj tamna kakor sredozemskega
černo morje) inker izliva
morja fzatorej ga imenujejo
r>
je véí, která se veli Savci in od njih se pravi, se va-nj mnogo velicih rék (Donava, Dnester, Dneper čednost brusijo". „Ivánci imajo b ik a na lanci ! Don in Kupan), je tudi sladkeji, torej zmerzuje tudi la*
9
Savci čednost brusijo!" Kako globoko segajo te ljive prislovice v staro indoslavensko basnoslovje !
v
sa
Celô
gleje.
Grozoviti so viharji po černem morju, ker je krog
dosledno ee velijo prireke (^Nebenflusse) Mure, Drave
in krog
zaperto; ce
in Save
Murica (Mûrz), D ravina (Dran), Sa- strašni vertinci po nezmernem vodovju njegovem
tedaj burja se dvigne, postajajo
Po-
vi na (San). Da ime reke Stir (Steier, reka v Au- leti navadoo miruje scer bolj,
kot druge morja;
pozimi
pa
zlasti poleg bregovja med iztočjem Donave in pol
strii) tudi toliko pomeni kot bik, je obce znano, ker v sanskritu sthiras 5) pomeni bika. Da so besedo štir ostrovom Krim je sila nevarno preladjati ga. Odtok in
tudi stari Slovenci poznali vidi se iz imen rek Štir a, pritok^ kakor na baltiškem morju, se komej opaziti moreta.
Štir, v Poljskem in Serbii ťy
Taka imena noriških rek Juvava.Ivana. Isrot
z
nosovmeo
Save, S ti
Igont
I
I
1
M
D
80
mo
m
poznamlenja enega
iste

ig e pred
pojem
i z
m
J
w
J
J
m
d
w
J
1 V
i n
Černo morje je polno žlahnih rib; posebno je veé sort bucik u njem.
Ob bregovih černega morja stoje velike in imenitne mesta , in scer :
na ruso vskem primorju : Odesa, Kerson, Sim-
1
S
glasnikom
Ker pa gluhi
r
najdemo v norosko-slovenskem na
rečju zmiraj ízgovarjan kot ar (Pohorci zmiraj govo rijo earn o, tardo, stard) ter se je beseda der
feropol, Sevastopol in druge;
2. na primorju europejske Turčije: Vama Burgas:
9
izgo
3. na brežju natalskem pa: Sinope, Trebi
varjala kot dar, pa je postalo D dharma
mast. terb
in reka D a r va rava. Pozneje d h e rm a prešla v t
po prestavljenju čerk je sanskritska beseda
zond itd.
t
1
t
5
(r
a»
t
t
t
V •
avec (Stierkôpfi in severni Slovenci okoli Bakovca (Liibeck) prebi so že govorili Trava. U in T sta se v starih jezicih zmiraj sorodna glasnika smatrala, celo v latinščini nahajamo rabljenje
Novičar iz austrianskih krajev

î
za
Tako piše rimski gramatikar
Oaintilian

Quid
literae cum D quaeda
gnatio
fia
minus mirum si in vetustis operibus urbis nostrae
et celebribus templis legantur Alexander et Cassanřra"
lz Celja. Od božičnih praznikov lanskega do svetih treh kraljev tekočega leta zimovalo je tukej sila hudo. Mraz je bil do 22. stopinje gorkomera. Pozneje nasto-pila je jugovina, in kmalo je plavalo vse po ulicah in poljib.
Pred nekimi dnevi vstřelili so blizo Celja velikega
bil menda od visokega Po-
černega orla. Priletel je
Primeri še sanskritsko dh sko dharma jus offici tia.
latinsko terra, sanskrit
sacriíicium
?
dalj
m slav., trt ba
lužiško ť/rběti
indigen
horja
toka

ter se skital dalj časa okoli nekega mlinskega po
i
kjer so ga mikale race,
tamkej po vodi plu
ogersko
9
terbeti, miissen, litv. řwrreti inrfž'rbti, gotiško tharb
>
in nemško durfen
CDalj
sledi.)
Ozir po svetu

V
Cer no morje.
Ker se dan današnji po časnikih veliko bere in govori od cernega morja, po kterem rusovski in turski brodovi ladjajo in kamor se angležko-francozke barke
skaje so plavale. Ravno pa, ko na eno je planiti hotel zadela ga je smertna krogla. Prav velikan je. Visok je 2 in pol čevlja, razpete perute njegove pa merijo do 7 čevljev. Izpolnili so truplo njegovo, ter ga postavili v prirodnivnico tukajšnega gimnazija
Zares vesela novica nam je bila, da na stroške presvitlega gg. kneza in škofa Ljubljanskega bo Vodnikov slovár beli dan zahledal. Naznanite nam kdaj in kako? Tudi jez imam precej be sedí nabranih, ki
manjkajo v dozdanjih rećnikih ali pa so napčnoraz
Ce Varn so všeč
/	W	W	y
Vam jih rad izročim	J. Š.
lože n e.

in je še čas jih vverstiti,
velelo? Kato pripoveduj
da
plemena. Jeziko
jadranski Veneti trojanskega
V	t ,	fci/id Í hl À
Zeleznikov 5. jan. Danes smo pervi letošnji
razjasniti!
i
zgodovinoslovci dajte nam to prikazen
) Dr. Vollmer Myth. str. 417
2
B
list „Novic" přejeli ter pozdravili jih s serčnim

ŽIVIO
u
fey v (jîruberovi in Ersovi Real. Encyclop. pod člankom
Bourn of Commentaire sur le Yacna I. 475.
r>
4
Indien" Dr. \
Z veseljem vidimo, da so se verli pisatelji in rodoljubi
njih vstopili, kar nam je
naši sopet kaj možko krog
6
Myth. Lex. p. 417
5
Eichlioff 122
Safařik, Abkunft der Slaven 175 in 176
Prosimo lepo. Več od fcesednjaka lbodemo naznanili ob svo jem času.	'	Vred.
16
epet porok za marsikak dober nauk in marsikako ve- njih pozvan, jih mora ubogati, sicer se pa tudi oni ne?
selo in kratkočasno oro

více" vprihodnje. Slava Î
ki nam jo bojo donašale „No
smejo proti nikomur nepoatavno obnašati.
Po razpisa
i
V sredi preteklega leta se ministerském pridejo 1. j u 1 i a tega leta tudi nemske pa
je osnovalo pri nas bravno družtvo

ki
si je
na
pirnate desetice ob veljavo.
Ogerske papirnate
ročilo
viditi
5)
9
Novice" in „Danico44 tudi zanaprej. Veselo je šestice in desetice ostanejo začasno še veljavne. Mesca kako udje te družbice, priprosti delavci, te ča- listopada leta 1851 je bilo vsega papirnatega drobiža
sopise vselej težko pričakujejo in kaj marljivo, prebe- za 18y4 milionov íl. med ljudstvom, ki se je do 30. li
kar je živ dokaz, da se giblje naš slovenski na- stopada lanskega leta že v vsem na Sl . mil. gold, po
4
rajo,
rod in	drami od dné do dné bolje* Krajcarji, ki jih	manjšal in nadomestil s krajcarji in srebernimi šesticami.
člověk	za časopise vloží, so pa resnično tudi dobro na-	— Po banknem naznanilu je znesla konec preteklega
loženi,	ker dobri časopisi so studenci, iz kterih človeški	leta gotovina v srebru 44 mil. in 881.334 fl.. banknotov
rod zajema neizrekljivo veliko naukov in omike.
pa je bilo za 188 mil. in 309.317
med ljudstvom.
Dragina tudi pri nas pritiska slednji dan huje, ljudjé Lánsko leto je po vsih cesarskih železnicah deialo le tarnjajo: kaj bo, kaj bo? Čudno je res to, saj ven- 18.000 delavcev. — Nek kmetovavec je predloži! dar po Krajnskem in tud drugje v obče ni bila tako silno ministerstvu nasvèt: naj bi se vse poštue ceste po obéh
, Iter
C. k. vojna
slaba letina , in vendar cena vsih reci nahaja od dné do stranéh zasadile z drevjem, z murbinim in drugim dné
VISJI
Pregovor: da ljudjé sami dragino delajo : to bi bilo v velik prid deržavi in ljudém.
nam že to uresničuje, ker se tù in tam sliši od silnih sodnija v Pragi je obsodila 10. dan t. m. 8 večidei mla
žitnih
zalog
cov
i
Ne mislim s tem napadati poštenih tergov-	dih ljudi zavolj hudodelstva velike izdaje k smerti
pa najde se jih, ne le po mestib, tudi po kme-	na vislice, 2 sokrivca tega hudodelstva v tožko ječo,
tih dosto takih, ki žito prekupujejo in potem na kupe	enega pa k delanju okopov; smertno kazen osmerih je
spravljajo, kakor da bi mislili, da nikdar več ne zerna žita	g. deželni vojni poveljnik milostno spreir.enii v ječo.
zrastlo ne bode. To tudi zamoremo z izgledom skazati	Iz Turčije so sledeće zadnje novice: II vsegase kaže,
blizo nas, kjer sta dva prekupca hotla en dan vse žito	da pri Ka la fat u bode velika vojska, toda oe pred,
od tukajnih tergovcov pokupiti

in
?
se vé da potem ga dokler prednja straža Osten-Sakenove armade, 15.000
sama prodajati, da bi ljudém kri spod nohtov cuzala. Pač mož močna, ne pride tje. V Kal a fat u in 80 vaseh, dobro je enerau teh nek tergovec odgovoril: „vém da ne ktere so Turki v mali Valahii obsedli, znese nek turska
H ^^^^^^HI^^H	WĚ
razgled
kupuješ žita, da bi zgubil pri njem; ako pa bode kaj do- armada 80.000 mož. Rusi pošiljajo na bička kazalo, ga bom že sam rad spravil.44 Take pre- vsaki dan nekoliko stražuikov, kteri se večkrat vdarijo
kupce
po vsi pravici postavili v litanije, da bi ubogo s Turki, toda to je le kavsanje prednjih straž, ktero nič
ljudstvo molilo: Gospod Ie4
i)
Reši
nas prekupcov odertnikov,
J. Levičnik.
o
ne zdác Rusi imajo zdaj težavno potovanje, ker je južno vreme še slabeja pota napravilo. Iz Odese se sliši, da
Iz Ljubljane ll.jan. Prečastiti gospod Ven- vsaki dan pričakujejo careviča K onsta nti na tje. Število
iz mnozih dežel, ki se ponujajo sul-
ceslav Hanka, vitez reda sv. Vladimira, knjižničar političnih begunov
českega narod, muzeuma, ud mnozih učenih društev itd. tanu za vojsko, se množi vsaki dan. Tudi v Bosni, Al
Macedonii in Romanii nabira turska vlada pronto
s kterimi misli na spomlad Omei-pašatovo armado
i
banii
voljce

mi je poslal 30 naročenih stisov Ostromirovega evangelija po zmanjšani ceni 40 kr. Tem je pa
pridjal se en stis Ostromira, en stis „Bo že st ve naj a	poinuožiti za 30 do 40.000 vojakov. Sultan je serb
služba" (Divinum officium) z glagoliškimi pismeni, in	skemu knezu poslal dve pismi (fermana), v kterih je
en stis Sazavo-emavskega evangelija
5
to je
tisti
poterdil vse pravíce in privilegije serbski koežíi in je
přeslavní slovenski evangeli, ki so nekdaj francozki kralji izrekel, da varstvo rusovsko je overzeno. Takosepri
o slovesném venčanji v Remu na-nj prisegali, in tene- poroča sultan na vse straní. 2. dan t. m. je gore.o v precenljive darove mi preslavni gosp. Hanka zročuje s Carigradu na 3 krajih; naj večji oginj je bil v ger-
temi besedami: „Prosim to od mene dobrovoljno přejeti ški četertini, kjer je pogorelo 400 (lesenih) bajt, —
, dan t. m. so stale angležko-francozke barke se mim»
v spomin starega znanja; poznam Vas namreč že 27
let po Vaši slovnici". Dalje je še přiložil 10 stisov pred Carigradom. Francozka in
„Počátky posvátného jazyka slovanského44, novi naberi vojakov, ktero ste razpisale, resno priprav
angležka vlada se po
~ ~ " * ™ J r " " T - * « ~ " « J - » J n. « d.V.wwoo.^». vr , " • • ------ ' "J-----? ............r----- 7-----W W
10 stisov „Pravopis česky44 in 10 stisov „Právo- Ijate za vojsko ; naša vlada in pa pruska razodevate terdno
naj jih med učence, ki se - voljo se ne vtikati v ta razpor. Vládni Dunajski časopis
da
pis rusko-česky44,
želé českega učiti, zastonj razdelim. Na zadnje pa še „Oest. Corr." je vnovič te dní razglasil, da Austria hoče svoje želje izreče: da bi se lepa staroslovenšcina, ostati neutralna, in čeravno je sedanji stan na Turškem
zlo nevařen, vendar, kolikor je člověku dano v příhodnost.
tako dolgo zanemarjena, med Slovenci spet oživila. Bog ga usliši !	Metelko.
Novičar iz mnogih krajev
gledati. zdaj se ni previd ir i, da bi se Austria zapletla v vojsko.Radovedno se tedaj pričakuje o d g o v o r cara rusov skeg:a, ki ima po telegrafu 16. dan t. m. na Dunaj priti.

Da v p
lova
or «
nihče ne sega

nima pravice za to, je c. k. ministerstvo ukazalo
j
ki da
Stan kursa na Dunaji 11. januaria 1854.
se imajo za gojzdno varstvo postavljene osebe za celi njim izročeni lovski okraj v posebuo prisego vzeti. Za gojzdno varstvo iu za lovsko službo ali edíno le za lov-sko službo v prisego vzete osebe imajo tudi v lovski službi veljati kot javni stražniki ali čuvaji ; onivživajo v ti službi vse postavne pravice in smejo tudi v lovski službi nositi navadno orožje, kterega pa ae smejo poslužiti le ob prisiljeni brambi. V službi imajo služno obleko, ali pred pisano
Obligacije
deržavnega dolga
/
\
5
±1 U
4
3 2«/
Of
I
/
O
» » 55
2 55
91
soy
72
55
46
i ti
fl. I Esterhaz. srečke po 40 fl. 77
i
fl.
8
i
4
Oblig. 5% od letal851 B 111 Oblig, zemljis. odkupa 5°/0 88 Zajemi od leta 1834 . . 227 V
55 55
55
55 55
Windisgrac. Waldšteín. Keglevičeve Cesarski cekini.
m
5} 5}
« 20 „ » 20» » 10„
S B
• •
26	V
27	7/
/s î)
10'/
1U i i r>
5 fl. 44
ii il
Napoleondor (20frankov) . 9 il.
Suverendor.......16 fi.
Nadavk (agioj srebra :
rt
r)
1839
1303
4 V
na 100 fl. . 22 fl. \L
Loterijne srečke :
in po dotični okolici na znanje dano pokri
na Dunaj u
v Gradcu
11. januaria 1854 :
4. 32. 04. 37. 83
7.
i2. 30.
13
valo na glavi ali prevezo na roki; vsakdo, službino od Prihodnje sreckanje bo na Dunaju in v Gradcu 25. januaria 1854
Odgovorni vrednik
Dr
Janez Bleiweis
Xatiskar in záložník
Jo

Hlasnik