Naročnina: Za tu-zemstvo: z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60, za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — O-glasi po dogovoru.
SOCI
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE
Izhaja vsak četrtek dopoldne. — Uredništvo Ljubljana, Šelcnburgo-va 6/II. — Upravništvo: Maribor, Ruška cesta 7. — Nefrankirana pisma in dopisi brez podpisov se ne sprejemajo.
St. 8.
Ljubljana, četrtek, 4. oktobra 1923.
1. leto.
Po strankinem kongresu.
Strankin kongres je sklenil z ozirom na razmere v slovenskem delu SSJ važno resolucijo, ki jo prinašamo na drugem mestu te številke.
Vsak, kdor delavski pokret v državi natančneje pozna in kdor je zasledoval potek strankine krize v Sloveniji, je vedel v naprej, da strankin kongres ne bo mogel napraviti drugih sklepov, kakor jih je. Sedaj je strankin kongres v resnici spregovoril. Noben resen človek ne more govoriti več o zelenili mizah, ko je potrdilo sklepe 100 delegatov z vso svojo avtoriteto.
Nastane vprašanje, kako postopati sedaj?
Sedaj je čas, da se organizirajo naši sodrugi tudi v krajih, kjer postojajo organizacije, ki so pretrgale vezi s Socialistično stranko Jugoslavije, — čeprav nosijo še vedno njeno ime, — neposredno pri zakonskem predstavništvu stranke. V takih krajih naj se o-snujejo poverjeništva, ki naj obračunavajo našemu pokrajinskemu tajništvu v Celju.
Pri agitaciji naj pa nastopajo naši somišljeniki tako, da ne bodo sejali sovraštva med delavstvom, ki je samo za peljano in presoja položaj tako, kakor mu ga slikajo slabi voditelji. Mi ne napovedujemo boja sodrugom iz jeseniškega okrožja in mežiške doline, ker vemo, da je popolnoma nemogoče, da bi vstrajali ti sodrugi trajno na poti, po kateri danes gredo. Internacionala, državne in svetovne zveze so tem sodrugom svete in prišel bo čas, ko bodo u-videli, kam jih zapeljuje nekdanji »Mirov« urednik in ko bodo iskali poti nazaj. (Op. ured.: »Mir«, je bil glasilo klerikalcev na Koroškem.)
Takrat bodo videli, kako drugačna je resnica, kakor to zadnji čas eitajo. Mi smo bili vedno proti temu, du bi odločale denarne mahinacije v delavskem pokretu. Čeprav smo zato, da naj odločajo o vseh vprašanjih poučeni zaupniki, ne pa nepoučena masa, ki jo lahko vleče demagogija in nepoštenost poljubno za seboj — smo vendar ved-
no le na to delali — da se bo moral vsak, ki bo hotel v stranki, kaj pomeniti, s svojim delom vedno iznova truditi za zaupanje stranke. V tem je princip demokracije. Formalnih virov moči ne zahtevamo zase, a jih tudi nikomur dovoljevali ne bomo. Za delo pa ni pri nas premalo polja; preveč ga je, in vsi delavci so pozdravljeni, ki trpe poleg sebe še koga druzega in ki hočejo na teh podlagah delati.
To je pot, po kateri skuša iti stranka in vsi njeni predstavniki po celjskem kongresu.
l isti, ki očitajo, da se je ustanovila v Celju reakcionarna tvorba, naj vedo, da so se za to mnogi težko odločili in šele v tem trenotku, ko jim je postalo popolnoma jasno, da grejo razbiti drob ci naše nekdaj močne oficielne pokrajinske organizacije v odkrit boj proti sklepom celotne stranke in internacionale.
V težkem nortanjem boju smo se odločili za višjo zvestobo. Danes je že popolnoma jasno, kdo je predstavnik zakonitosti, in kdo je rebel proti delavski disciplini.
Nobenega dvoma ni, da bode končna zmaga tu na strani predstavnikov zakonitosti. In naj se dejanski položaj še tako zavija, naj se postavlja v tisku in agitaciji resnico še tako na glavo, rebeli ne bodo zmagali, laži pa se bodo po časi same razkrinkale. Zagnalo se je krik o izdajstvu našega predsednika s. Bračinca,— danes stoje vsi, ki so ta krik ponavljali osramočeni pred delavsko javnostjo. Oče laži pa molči. Kolone lažnjivih vesti krožijo o Ljudski tiskarni, razglas v eni prih. številk ii-sta pa odgovoril na to enkrat za vselej. S polnim podpisom se očita tatvina in osebno koristolovstvo sodrugom, ki so vrgli na tehtnico ponovno in povsod, kjer je bilo treba celo svojo eksistenco. A vse to bo prošlo, na laž in obrekovanje zgrajene stavbe se bodo zrušile. Za vse sodruge, ki se bodo vračali, pa o-hranjamo v naši organizaciji prosto mesto.
Resolucija strankinega kongresa o slovenskem
vprašanju.
Komisija za razpravljanje o notranjem sporu v slovenskem delu stranke se je sestala 21. t. m. ob 8 uri zvečer.
Prisotni so bili v tej komisiji: Nedeljko Divac, Sreten Jakšič, Dr. Milan Korun, Josip Petejan, Franjo Koren, a od strani skupine okrog »Napreja« Baraga. Drugi delegat skupine okrog »Na preja« Martin Umek, ni hotel sodelovati v komisiji. Ko je vzela komisija v pretres cel razvoj, skozi kojega je^ šel socialistični pokret v Sloveniji, počen-ši od ujedinjenja pa do pokrajinskega kongresa, ki se je vršil 12. avgusta t. 1. je komisija ugotovila:
1. Da je bil Glavni strankin odbor prisiljen sklicati pokrajinski kongres za Slovenijo, ki se je vršil 12. avgusta v Celju.
2. Da bi se privedel socialistični strankin pokret v Sloveniji, da ni do-šlo do tega kongresa, ki je stvoril v pokretu vendar nekak red, v popolno razsulo.
3. Da se je odločil G. S. O. za sklicanje kongresa šele, ko je napravil zaman vse poskuse, da bi izravnal spore v organizacijah potom nasveta in intervencije.
4. Da se je sklical kongres na povsem taktičen in smotren način v nameri, da se odpravijo na njem spori, ki so dovedli naš strankin pokret v Sloveniji do razsula in da se temu pozivu ni hotela odzvati samo skupina okrog »Napreja«, — med tem ko so vse ostale organizacije došle in delo kongresa vsestranško podprle.
da povsem upropastijo socialistični strankin pokret v Sloveniji.
3. Kongres SSJ smatra za svojo ofi-cielno strankino organizacijo v Sloveniji le ono, ki je izšla iz pokrajinskega kongresa, ki se je vršil 12. avgusta t. 1. v Celju.
4. Kongres ne more odobriti, da bi se sprejela v stranko le ena oseba ali ena organizacija pod kakimi posebnimi pogoji, ki bi bili v nasprotju z od-
redbami in duhom strankinega štatuta.
5. S tega razloga odloča kongres, da more pristopiti pod temi občimi pogoji, ki jih predpisuje strankin štatut tudi v Sloveniji vsaka organizacija, ki se nahaja izven stranke v stranko.
6. Izvedbo vseh daljnih konkretnih ukrepov v teh vprašanjih prepušča kongres v okviru štatuta Izvrševalnemu odboru, odnosno G. O., pristojnim oblastnim in krajevnim organizacijam.
Debata o reškem vprašanju.
5. Da se je skupina okrog »Napreja«, ki se je smatrala vse do kongresa z dne 12. avgusta za zakonitega predstavnika našega pokreta, stvarno od pokreta oddaljila, deloma ker ni spoštovala strankinega štatuta, temveč je izdelala poseben štatut, ki v več točkah nasprotuje strankinemu štatutu, deloma zato, ker se ni ravnala po ostalih sklepih G. S. O.
6. Da je skupina okrog »Napreja« jasno pokazala gotove težnje, ki so ne-izmirljive z osnovami, na katerih je postavljen naš pravi strankin pokret.
7. Da je ostala skupina okrog »Napreja« še dalje na stališču, da mora u-živati strankina organizacija v Sloveniji izjemno stališče in da mora biti od celine strankinega pokreta v vsakem pogledu popolnoma nezavisna.
Iz tega in iz vsega onega, kar se je moglo posneti iz referata s. Korača in iz debate o njegovem poročilu, se jasno vidi, da grupa okrog »Napreja« za enkrat ne želi biti v sestavu Socialistične stranke Jugoslavije pod občimi pogoji, koje predpisuje strankin štatut, temveč predpisuje posebne poboje.
Iz tega razloga predlaga komisija kongresu v tej stvari sledeči odlok:
1. Kongres odobrava postopek G.
S.	O., ki je sklical pokrajinski kongres v Sloveniji, ki se je vršil 12. avgusta t. 1. v Celju.
2. Kongres smatra, da je to bila pra vica in dolžnost G. S. O., ko so notranji spori šli že tako daleč, da so pretili
Dne 24. septembra t. 1. se je vršila v Narodni skupščini velika debata o reškem vprašanju. Celokupna meščanska opozicija je napadla vlado radi njene popustljivosti napram Mussolinijevi politiki ter zahtevala od nje, naj proti Italiji ostreje nastopi.
Tudi socialistični poslanci niso mogli dati tej vladi zaupnice: Ona je brez-dvomno grešila. A ne zato, ker v tem trenotku ne misli na vojsko v Italijo. Pač pa zato, ker je sedanja vlada tipičen reprezentant one tajne politike, ki nosi važne odločitve in probleme po žepih in zato tudi javnosti ne informira nikdar o pravem stanju stvari. Ako pa sili potem neinformirana in napačno vedena javnost v napačne odločitve, si umivajo ti diplomati roke, češ, javnost je kriva, ne mi. Tak je bil v zbornici zagovor g. Pašiča. Razven tega se socialisti dobro zavedajo, da je italijansko nasilje akt pijanega militarizma, kojega reprezentant je tudi Pasiceva vlada. Socialisti vedo, da je razven Mussolinijeve Italije, miroljubna delavska Italija, ki še živi, čeprav je danes potlačena. Z njo v soglasju bo treba enkrat reševati mednarodne probleme, v smislu mednarodne pravičnosti. Ker zato Pašičeva vlada ni zmožna, ji socialisti tudi zaupati ne moremo. Tem mislim je dal v debati izraza naš poslanec s. Divac.
Meščanska opozicija pa je rožljala s sabljo, hujše kakor Pašičevi generali. To nas pri demokratih ni osupnilo. Njihova »Orjuna« je itak že zasedla vrh Triglava in bila na las na tem, da nas spelje v grško-italijanskem konfliktu podobno pustolovščino. Zato so imeli demokrati vsaj malo pravice za tako opozicijo. A kdo je dal našim klerikalcem pravico, da učijo Pašičeve generale s sabljo rožljati? Z rožnimi venči in ška-pulirji se ne preliva krvi. Kmečki fantje, ki jih dr. Hohnjeci zastopajo, pa jim svoje krvi tudi niso zapisali. Drugače je govoril dr. Hohnjec, ki je včasi že kaj boljšega povedal, v tej debati kakor kak Žebot, Zato ga Žebot in Žeboti po svojih listih zelo hvalijo. Seveda je mogel odgovoriti na take govore stari Pa-šič z delnim uspehom. Pašič je odgovoril opoziciji nekako tako-le:
Naši zavezniki so že prej hoteli sporazum med našo državo in Italijo, toda naša država tega ni hotela. Mi nismo hoteli osvojiti znanega ultimata Cle-menceaua in Lloyd Georgesa. Po tem predlogu bi mi mnogo bolje prošli, ker se je približeval predlog zaveznikov znani Wilsonovi liniji. (Op. ured. Mi bi bili dobili po tem predlogu Postojno in železnico Ljubljana—Št. Peter—Reka.) Ta predlog se je glasil na zamenjavo Reke s Skadrom, — in bili so ljudje, ki
so mislili, da bomo Reko dobili, ako odklonimo Skader in predlog zaveznikov.
Tedaj smo šli po napačni poti in smo še ranili naše zaveznike, da se ne brigajo niti za nas, niti za Reko. Ko so poklicali potem mene v Rappallo, sem rekel, naj gredo tja oni, ki so to dose-daj delali. Vkljub temu rapallsko pogodbo sedaj branijo. Mi od izvršitve pogodbe ne odstopimo in se bomo pogajali le na podlagi te pogodbe.
Ne vemo, ali bo mogoče priti do sporazuma, ali pa bomo morali iti pred razsodišče in pred Zvezo narodov. Odločbo Zveze narodov pa bomo morali na vsak način sprejeti, ker nočemo vojne proti Zvezi narodov.
Žal mi je, da se ugovarja, da smo se brigali za Solun bolj, nego za Reko. Konvencija radi Soluna je bila sklenjena že pred balkansko vojno. Grki so se njeni izvršitvi vse dosedaj upirali, — sedaj pa so radi svojega neugodnega i mednarodnega položaja, ki se ne da primerjati z mednarodnim položajem Italije, morali svojo obvezo izpolniti. —
Glede Reke bomo branili do skrajnosti našo pravico, vojne pa radi nje ne bomo začeli.
Kdor pa hoče vojno, naj prevzame za njo odgovornost. —
Ne moremo trditi, da je dr. Hohnjec Pašiča v tej debati premagal, — zlasti, ker se po svojem bojevitem govoru ni imel koražje javiti in povedati, da bo šel na vojsko. Pašič se pa tudi ni opral. Kajti vkljub vsem izgovorom stoji to, da zvoni Pašič po toči in da o pravem času tega ni nikomur povedal, ne javnosti in tudi ne odgovornim ljudskim zastopnikom. On je nosil svojo modrost v žepu. Zato se lahko trdi, da je bila v žepu modrost. Taki vladi socialisti ne morejo zaupati, — tudi če bi ne vedeli, da ji že zato ne morejo zaupati, ker ni zmožna za iskreno politiko miru in soorazuma med narodi — ampak ji narekuje njeno mirovno politiko le za-I vest, da je začasno na italijanski strani [ več kanonov.
Zato so se socialisti pridružili pred-| logu opozicije, da se izreče vladi neza-| upnica, — čeprav njihova opozicija ni I bila in ni podobna meščanski opoziciji. Pri glasovanju se je izkazalo, na kako šibkih nogah stoji naša vlada. Proti vladi je glasovalo 92 poslancev, za njo pa 113. Državoohranjajoči stranki sta bili to pot le radikalci in Turki. Nemški na-cicnalci so se zopet kujali in niso glasovali. Med tem pa jih je Pašič že potolažil in vlada države Radikalov, Nemcev in Turkov je za enkrat rešena.
Radovedni smo, kaj bi bilo, ako bi prišli v parlament Hrvatje, ki se še vedno držijo z radikalci sklenjenega Markovega protokola, na podlagi kojfega — ne smejo v Beograd.
Rajska valuta.
Med »Glasnikom presvetega Srca Jezusovega«, ki izhaja v 40.000 izvodih v Mariboru in med »Pravico«, glasilom krščanskega delovnega ljudstva, ki izhaja v Ljubljani, se je začela prav zanimiva polemika.
Glasnik Pravico zbada in ji pred-očuje verne francoske delavce, ki se vsak dan obhajajo, goreče molijo in gredo celo po 10 ali 12 urnem delu ra-
dostno spat, nepreklinjajoč trdega dela, dobro vedoč, da zanj dobe plačilo v nebesnih demantih in briljantih rajske valute. Glasnik vzklika: To je delavstvo, to je možatost in značajnost, to je dokaz iskrenih krščanskih načel, taj je življenje, kakor se spodobi za tistih' par let na zemlji, ki so vendar priprava na večnost!
Ta zbadanja so končno tudi Pravico
tako razjezila, da vprašuje urednika Glasnika presvetega Srca Jezusovega: Zakaj ni Glasnik še v eni sami številki napadel s tako vnemo bogatinstva, kapitalizma in izkoriščanja, kakor napada one, ki se za siromake potegujejo? Kako, da on ne svetuje nikoli bogatinom, naj se zadovoljujejo z rajsko valuto?
Pravica dostavlja: Nasprotniki krščanstva komaj čakajo, da morejo delavstvu dokazati, da je krščansko ua-boženstvo nasprotno njegovim upravičenim socialnim zakonom. Kdor hoče delavstvo z železnim kolom iz cerkve poditi, bi si ne mogel izbrati primernejše poti, nego one, ki jo ubira Glasnik presvetega Srca Jezusovega.
Mi smo to zanimivo polemiko priobčili. Pa ne zato, ker bi hoteli poditi delavstvo z železnim kolom iz cerkev, proti kateri ne moremo tako dolgo nič imeti, dokler ni proti socialni pra-
Politični
NOTRANJE POLITIČNI POLOŽAJ,
Pretekli teden je imel naš parlament svoj »veliki« dan. Razpravljalo se je o interpelaciji demokratov glede rešitve reškega vprašanja. Radikalska vlada je branila svojo politiko v tem vprašanju proti napadom demokratov in klerikalcev, ki so za »enrgično« akcijo, kar bi se po slovensko reklo koncem koncev tudi za vojsko. V debati je s. Divac začrtal v daljšem ,temeljitem govoru socialistično stališče v tem vprašanju. Podčrtal je nenasitnost laškega imperializma ter pokazal na ogromno vojno nevarnost, v katero nas hočejo spraviti tudi domači kapitalistični krogi. Vsi slični problemi, posebno reški, je koncem koncev v kapitalistični družbi le rešljiv potom orožja, za mirno rešitev takih problemov je kapitalistična družba nesposobna, sposobna zato je edino le socialistična družba. S. Divac je svaril pred vojsko, ki si jo niti en delaven človek v državi ne želi,
Vlada se je bala, da ne bo dobila večine pri plasovanju za zaupnico. Odkar so namreč klerikalci postali zavezniki demokratov (pri nas tega seveda ne upajo povedati!) in ker so se današnji radikalski zavezniki Nemci in Turki začeli malo puntali, so nastali za starega Pašiča težki dnevi. Ali stari lisjak si je Nemce in Turke zopet kupil in tako ima svojo večino, ki mu je izglasovala zaupanje, odobrila proračunske dvanajstine za okober, november in december ir; ki mu bo pomagala spraviti pod streho tudi železničarsko pragmatiko.
Naše notranje politične razmere so slej ko prej žalostne. Koruptna vlada, ki se drži s pomočjo reakcionarnih Nem cev in turških begov (lepa Jugoslavija
Zgodovina internacionale
Zgodovina od prve do druge internacionale,
(Ameriški družinski koledar 1917.)
V ameriški javnosti je dobila Internacionala hitro velik vpliv — reči se mo ra, da celo prevelik. V nekem članku o delavskem gibanju v Zedinjenih državah je dejal F. A. Sorge, da je postala Internacionala takrat moda v Ameriki. Časopisje, ki se posebno v tej deželi rado bavi s senzacijami in z vsem, kar se zdi čitateljem iz kakršnega koli vzroka pikatno, eksotično, je posvečalo Internacionali veliko prostora, O njenih načelih so razpravljali vsakovrstni shodi in zbori. Celo na kongresu v Washingto-nu so bili pozorni nanjo. Tako je kongresnik Hoar, poznejši Clevelandov generalni državni tajnik, kakor poroča M. Hillquit v svoji knjigi o ameriškem socializmu citiral dolge odstavke iz neke resolucije, sprejete od generalnega sveta, in kongres, ki je razpravljal o imenovanju komisije za proučevanje delavskega položaja, je glasno pritrjeval.
Ali za tako veliko pozornost je bila Internacionala v Ameriki še premlada in prešibka. Zaradi svoje popularnosti je začela rasti — na svojo škodo.
Na svetu menda ni dežele, kjer bi bilo toliko raznovrstnih sektovcev, reformatorjev, utopistov in špekulantov, kolikor v Ameriki, kjer se še dandanes snujejo nove vere, socialne kolonije, reformatorske družbe itd. Povsod so se oglašali ljudje, ki so imeli kakšne »ideje« v glavi in hoteli dobiti zavetišča v
vičnosti. Mi vemo, da delavstva z rajsko valuto ne tolaži cerkev kot taka, ampak samo razni prismojeni uredniki. Po našem mnenju bo Bog Pravico milejše sodil, kakor Glasnikovega urednika, ker je mnogo pametnejša. V enem oziru pa se vendarle moti. Pravica misli, da mora biti delavska politična in strokovna organizacija s takimi ljudmi kot je urednik Glasnika pod eno streho. Mi smo pa mnenja, da delavska bojna organizacija ne sme vlačiti za seboj ba lasta, ki je zmožen tako pisati. Na drugi strani pa smo zopet mnenja, da je škoda, če se organizira delavstvo na takih podlagah, da bi ne moglo biti v eni organizaciji tudi z delavci drugih prepričanj in drugih ver,' ki so ravno takrat lačni, kakor mi, — kar se o ured niku Glasnika menda ne more trditi, ker mislimo, da bi drugače vedel, da se žalibog za samo rajsko valuto ne da kupiti — niti ene žemlje.
pregled.
je tol), jalova opozicija, Radičeva pustolovščina, vse to je, kakor je bilo. In nikjer ni upanja na zboljšanje. Govorilo se je o tem, da se hoče Pašič umakniti iz političnega življenja, kar bi bila največja sreča za državo. Kajti stari, ki-masti Pašič je danes največja ovira, da se že enkrat razčisti notranja politična situacija. Pašič, s svojim balkanskim na-zirom politiziranja in vladanja, je naj-jačji predstavnik nesrečnega kurza v državi, pod katerim trpimo vsi. Kdo in kaj pride sicer za njim se danes ne da prorokovati, eno pa je gotovo: Situacija se bo potem bistveno spremenila. Bližje bomo rešitvi vprašanja notranje ureditve države, ki danes gloda na našem življenju kot rak, odpadle bodo pa tudi marsikatere druge metode, ki so špecielno Pašičeve. Takoj naj uvedejo naši klerikalci po cerkvah molitve za srečno rešitev države od Pašiča? Še mi bi zmolili en očenašek za to stvar!
ZUNANJI POLITIČNI PREGLED. NEMČIJA.
Nemčija je v boju proti Francozom podlegla. Njen poraz leta 1918. na bojnem polju je pretečeni teden dobil poraz na politično-gospodarskem polju... Da reši, kar se še rešiti da, je Nemčija opustila takozvani pasivni odpor v Porurju in se brezpogojno na milost in nemilost podala Franciji. Strašna je katastrofa Nemčije, svarilen je vzgled, kam privede imperializem mogočno in bogato državo.
Francoska stoji danes močna v Evropi, zmage pijan narod, ki ne občuti potrebe biti uvideven, ki se ne zaveda, da se more jutri njenemu zgoditi to, kar se je danes pripetilo Nemcem. Težak
Internacionali. Toda vsakdo izmed njih je prihajal z željo, da vcepi organizaciji svoje iluzije in nazore. Tako je postala tupatam kakšna sekcija pravi dom raznih konluzionistov.
Tako je imela Internacionala kmalu več posla v svojih lastnih vrstah, kakor v boju z nasprotniki, za katerega ji je ostalo premalo časa in premalo sil.
V 12. sekciji sta si znali priboriti ves vpliv dve sestri, Viktoria Woodhull in Tennessee Claflin. Socializem teh dveh žena, ki sta izdajali list »The WoodhuIl and Claflin s Weekly« je bil skrajno fantastičen: delavsko vprašanje ni igralo v njem nobene vloge, o zakonih družabnosti in o razredih v družbi sta imeli premožni dami komaj nekoliko bledega pojma. Pri srcu pa jima je bilo žensko vprašanje; ali tudi o tem sta imeli dokaj zmedene nazore, v kateri so se pa etne misli mešale s pravimi absurdnostmi.
Sčasoma se je njiju vpliv razširil tudi na 9. sekcijo, in ko sta čutili zaledja, sta hoteli dati vsemu gibanju »ameriško barvo« ter sta pričeli v organizaciji boj proti tujem. Sekcija št. 12. je naposled izdala poseben oklic do vseh angleško govorečih ameriških državljanov.
Federalni svet Internacionale je pisal o tem oklicu, da je bil »zlgolasen zaradi smešnega poizkusa, da bi vcepil v program Internacionale vse fantastične reformne načrte, ki jih je le mogoče izmisliti, izvzemši zadeve dela, katerega ime menda ne harmonira s pojmi te sekcije o blagoslovju, ker je v dolgem oklicu komaj omenjeno«.
je položaj Nemcev in nemške vlade. Na eni strani reakcionarna, monarnistična desnica, ki grozi z nasiljem uvesti v Nemčiji monarhizem in ž njo imepria-lizem, na drugi strani pa komunistična levica, ki poskuša pristaviti k žrjavici svoj revolucionaren ionček. In zato vidimo, da si reakcija iz leve in desne podajata roko, da pahneta Nemčijo v revolucijo, državljansko vojsko, ki grozi u ničiti še to, kar je. Nemška vlada se krčevito trudi obdržati v Nemčiji mir in zatreti vsak revoiuionaren poskus. Ce se ji bo to posrečilo je danes še negotovo. Prihodnji dnevi prinesejo odločitev. Ker ni za nas nikakega dvoma, da bi vsak revolucionaren poskus v Nemčiji koncem koncev pomenil le zmago militaristične in monarhistične reakcije, nikakor pa ne zmage komunistične levice, zato želimo, da se posreči ohraniti v Nemčiji notranji mir, ki naj omogoči rešitev milijonov nemškega delavstva od belega terorja in gladu.
BULGARIJA.
Bulgarija se ne more umiriti. Po revoluciji nacionalistov, makedonstvujo-čih, ki je vrgla zemljoradniško vlado, je pretekle dni divjala znova kratka državljanska vojska po tej nesrečni državi: Komunisti so po diktatu iz Moskve skupaj z ostanki zemljoradničke stranke poskušali vreči Cankovo koalicijsko vla do. lzgleda, da se jim to ne bo posrečilo in beli teror bo vladal še naprej . . . Iz daljave sploh ne moremo dobro pregledati in razumeti bulgarske razmere, eno je pa jasno: niti današnja vlada, niti komunistično-zemljoradniška revolucija niso blagoslov za to zemljo.
Bivša zemljoradnička vlada je bila teroristična, o tem ni dvoma. Nastopala je tudi proti komunistom. Ko je padla, so vse stranke razun komunistov šle v novo vlado. Tudi desno krilov socialistov — čeprav mi nemoremo razumeti, kaj imajo socialisti opraviti v taki vladi. Komunisti so v tem boju med zemljorad niki in novo vlado izpočetka proglasili svojo nevtralnost, dobro vedoč, da bi
LJUBLJANSKO OKROŽJE.
Ljubljana. Napočili so dnevi naše slavnoznane ljubljanske mejile. Dopoldne megla in zgodaj zvečer že zopet megla tako, da solnce pogleda le za par ur na dan na kisle obraze Ljubljančanov. — Tudi politika in društvene prireditve so postale meglene. Vrše se zapored vinske trgatve in prihodnjo ne deljo priredi tudi moščanska »Svoboda« svojo vinsko trgatev, kjer bodo zapirali tatove in plesali, da se bo kar megla delala. — Naši čevljarski pomoč niki, ki so dobro organizirani v Osred. društvu usnjarjev so pretekli teden stopili v stavko in sicer zato, ker so že
Nastop te sekcije je povzročil mnogo razburjenosti v Internacinali. Druge organizacije z oddelkom št. 1 na čelu so zahtevale njen razpust, medtem so so se nekatere postavile na njeno stran.
Internacionala v Ameriki se je razcepila. Obe strani pa sta poslali pritožbo generalnemu svetu v London, ki je razsodil, da se sekcija 12. razpusti. Vodstvi obeh strank je pozval naj se provizorično združita do prihodnjega kongresa, ki naj sklepa o poslovanju ameriških sekcij. To se je zgodilo. Sekcija 12. je še nekaj časa samostojno uganjala vsakovrstne smešnosti, izgubila je pa ves vpliv in je razpadla.
Prvi ameriški kongres Internacionale je bil 6. julija 1872. v New-Yorku. Zastopanih je bilo 22 sekcij, ki so sprejele naslov »Severo-ameriška federacija mednarodne delavske asociacije«. Za eksekutivo je bil izvoljen federalni svet devetih članov. Prvo leto so bili v njem trije Nemci, dva Francoza, dva Irca, en Šved in en Italijan.
Nekoliko pozneje, mesca septembra je kongres v Hagu sklenil, da se prenese sedež Internacionale v New-York in je izvolil v generalni svet dvanajst članov: Štiri Nemce, tri Francoze, dva Irca, enega Američana, enega Šveda in enega Italijana.
Internacionala v Ameriki.
Za ameriško gibanje in za Internacionalo se je pričelo novo poglavje.
Ameriško socialistično gibanje se je s preložitvijo generalnega sveta v New-York oplodilo. Internacionala sama ni s
vsako njihovo vmešavanje v ta boj za vlado škodoval le njim in delavskim masam. Toda Moskva s tem ni bila zadovoljna. Diktirala je bulgarskim komunistom, da poskušajo skupno z zemljo-radniki protirevolucijo in komunisti so morali ubogati! Uspeh — pojačanje belega terorja!
Vpričo nejasnih razmer na Balkanu, posebno vpričo sodelovanja dela socialistov v sedanji bulagrski, brez dvoma izrazito meščansko-teroristični vladi, bo treba nam jugoslovanskim socialistom na vsak ničin poskušati najti potov, da se vse balkanske socialistične frakcije najdejo na skupni balkanski socialistični konferenci, ki naj končno u-stvari jasno sliko, kje so res socialistične stranke na Balkanu in ki naj precizira enotno socialistično stališče do raznih balkanskih problemov!
ITALIJA.
Konflikt med Italijo in Grško radi umora italijanske delegacije v Albaniji je poravnan. Italija, ki je zasedla grški otok Krf, dokler ne dobi zadoščenja za umor, je Krf že izpraznila, Grška pa je plačala Italiji 50 milijonov lir odškodnine za rodbine umorjenih. Ali preiskava je dognala, da niti grška vlada niti Grki niso zakrivili umora, temveč Albanci sami. Pa se vprašamo mi, ki te visoke diplomacije in politike ne razumemo: Kako je mogoče, da je ostala Italija kljub temu nekaznovana zaradi nasilne zasedbe Krfa, zakaj mora Grška kljub temu plačati odštkodnino? To je kapitalistična politika. Udari malega, ker veliki je tvoj zaveznik!
ŠPANIJA.
T udi Španija je »revolucionarnim potom« prišla do svoje fašistovske diktature generalov, na čelu jim general Ri-vera. Eno prvih dejanj »nacionalne« vla de je bil dekret, s katerim se odpravlja v Španiji osemurni delovnik, češ, da je osemurni delovnik vzrok današnje draginje na Španskem? V resnici lep izgovor za uvedbo reakcije na Španskem!
vesti.
; marca meseca vložili spomenico za zvi
! šanje plač, pa mojstri spomenici še do danes niso ugodili. Stavka je popolna, stoje vsi obrati, stavkujočih je približno 150. Organizacija je izdala lep letak v katerem natančno poroča, kako je do stavke prišlo. Stavkajoči so razdelili letak med občinstvo, kar je zelo ugodno vplivalo. -— Po vsesplošnem polomu ki so ga doživeli naši komunisti se sedaj tolažijo s tem, da bodo njihovi brat ci v Bolgariji zmagali. Celo »Glas Svobode« prinaša »senzaeionelno« poročilo da so vjeli bolgarski komunisti vlado in kralja ravno v trenotku, ko so hoteli pobegniti v eroplanu. Vsak otrok
tem ničesar pridobila; zanjo je bila preselitev iz Evrope v Ameriko začetek zadnjega poglavja.
Dejali smo že, da se je v letih izza pru sko-francoske vojne po mnogih evropskih državah pričelo preganjanje socialistov, ki je dobivalo zlasti v nekaterih deželah take besne oblike, da je postalo skoraj vsako javno socialistično delovanje nemogoče. V takih razmerah bi bilo redno vzdrževanje zveze s centralo Internacionale težavno, če bi bila imela svoj sedež v Evropi; preselitev centrale v Ameriko je pa potrgala skoraj vse vezi. Za delavsko gibanje v Evropi je bila Internacionala takorekoč le še ime.
Leta 1875. je bil nameravan kongres Internacionale. Priprave pa so pokazale tako neugodno sliko, da so ga rajši opustili.
Ameriške sekcije so imele svoj drugi kongres dne 11. aprila 1874. v Filadelfiji. Ta se je sešel izza dokaj burnih dogodkov, ki so morali vzbujati pozornost po Ameriki in hote ali nehote izzivati zanimanje za delavsko vprašanje. Leto 1873., ki je porodilo v Evropi, zlasti na Dunaju strahovite gospodarske po lome, je tudi v gospodarski zgodovini Ameriki zabeleženo s črnimi črkami.
Tukaj je bankrotirala severna, pacifistična železnica, in ta krah je potegnil celo vrsto podjetij in bank za sabo v brezdno. Industrija je zabredla v hudo krizo in delavstvo je zadela strašna mora brezposelnosti. V sami državi New-Yorku so cenili, da je bilo tisto zimo 180.000 delavcev brez zaslužka.
(Dalje prihodnjič.)
ve, da je komunitični puč v Bolgariji u-dušen, naši komunisti pa prihajajo s takimi poročili. Vidi se, da trpe na živčni bolezni. Iz tega vzroka začno tudi povsod z akcijami tako kot bi ne smeli in ko jih dobe po glavi se pa zgovar-jajo z vsemi mogočnimi izgovori.
Moste. Tu smo imeli v pondeljek sestanek Udruženja delavskih rediteljev. Posetila nas je tudi četa iz Šiške, ki nas je s svojim discipliniranim nastopom zadivila. Ne bo dolgo, da bomo imeli tudi v Mostah tako četo.
Doslednost »Neodvisnih«. Kako žalostno revolucionanio-kleče-plazko taktiko zavzemajo naši ultra »neodvisni komunci«, je razvidno iz sledečega slu čaja. Kakor že v časopisju omenjeno se vrši spor zaradi nove zastave med socialističnimi in neodvisnimi steklarji v Zagorju, za zastavo so zbrali nasi sodr.
39.000	K, neodvisni pa 2800 K. Navzlic temu dejstvu pa so si hoteli »neodvisni« popolnoma zastavo osvojiti. Kar je imelo za posledico, da so se naši so-drugi temu uprli, na kar je prišla cela zadeva pred sodnijo, katera bo končno o tem odločala. Ali »neodvisni« zaveda joč se svojega nečastnega dejanja, so se zbali pravične razsodbe sodnika, so se v svojem obupu spozabili celo tako daleč, da so šli prosit predstavnike srbske radikali je g. Stefanoviča in druge v Ljubljani, češ, vi ste vsegamogočni v korupciji, za božjo voljo pomagajte nam sedaj, da dobimo mi zastavo in ne prokleti socialisti. Za uslugo zato vam bomo zvesti hlapci in razdiralci delavskega pokreta pod firmo: nepomirljiva klasna borba.
MARIBORSKO OKROŽJE.
Zakaj so klerikalci zagovarjali kiav niškega ravnatelja Kerna? Kakor znano, so klerikalci letošnji proračun mest ne občine mariborske skozi tri mesce obštruirali, dokler končno ni bila ob-štrukcija zlomljena. S tem so seveda občino občutno oškodovali. To seveda klerikalnih korifej ni nič oviralo, da ne bi iskali raznih koristi. Vire občine so hoteli na vsak način zapreti in prisiliti občinsko upravo, da bi pred njimi na kolena padla. Med tem je dr. Leskovar pridno vodil razne tožbe in procese; kot pravni zastopnik je hodil točno in-kasirat honorarje ; drugi klerosi so hodili ravnatelja klavnice pridno prosit, da jim preskrbi svinjske masti, drugi zopet in to so klerikalni posestniki, po ceni gnoja za svoje njive itd. Eden sam generalisimus si je dal po ravnatelju Kernu dobaviti tekom stodvajset dni nič manj kot stodeset kilogramov masti: razume se — »schones Fett«! Ugotovljeno imamo, da je Kern mast po 30 kg kar vzel in rekel: »Das wird schon bezahlt«! To mast je potem dobavil onim, ki so z njim držali, ni je pa nikoli plačal. Ali so odjemalci mast nje mu plačali, se ne ve. Drugi so zopet pri šli po gnoj, katerega je Kern dal po 20 kron cel voz. Za to ni čudno, da je za leto 1922 bilo postavljeno v proračun celih 100 dinarjev! Radi takšnih beneficij so klerosi radi ogrnili Kerna s plaš čem krščanskega usmiljenja in prizanesljivosti. Radi tega so klerikalci iskali drugod korupcijo, kjer je ni, po devizi: držite tatu! Klavnice, kot največje mestno podjetje ne le niso pri svoji zločinski obštrukciji kritizirali, marveč je niti omenili niso. Kerna se je vse balo, ker se ga je na magistratu sploh smatralo, da je čarovnik, s katerim je najbolje nič opraviti imeti. Ampak klerikalci so prijatelji tnagari s hudičem, sa tno če jim gre na roko. In kakšno je bilo gospodarstvo v mestni klavnici, to se šele sedaj vidi. Hladilnica vsebuje 48 celic, katere imajo mesarji v najemu. Najemnina za te celice je z ozirom na današnje stroške za vzdrževanje in hla denje, naravnost smešna, to je letno 600 kron. Toda to ni glavno, ampak to je glavno, da mesarji sami ne vedo, kdaj so zadnjič najemnino plačali! Tako se je na tozadevno vprašanje: kdaj da je najemnino plačal, odrezal: »jaz sam ne vem, jaz mislim za leto 1920!« Ravnatelj Kern je sicer nekaj mestni blagajni odračunil, kako je to on z mesarji imel še še ne ve. Kern je, kakor je tozadevno več zapisnikov napravljenih, jemal, da celo izsiljeval nagrade v vsakršni obliki, to se pravi: ne le v denarju, marveč v najrazličnejšem blagu. Na tak način je Kern silno obogatel in za to ravno so imeli klerikalci do njega takšno spoštovanje. Klerikalci se kot je to v obče znano, vaškemu bogatinu
Vsem naročnikom »Socialista"!
Zadnji številki lista smo priložili položnice. Vsi naročniki, ki naročnine še niso plačali, naj to nemudoma store! — Vsem zamudnikom bomo list sicer takoj ustavili.
Uprava »Socialista«.
radi klanjajo, pa naj bo že kristjan, jud, mohamedan, Nemec, ali Madžar, samo, da ima pare. Zato je tudi doktor Leskovar grajal Iiinterlechnerja, ki je neko »ugledno« stranko naznanil rekoč: »Kaj, take ljudi vi naznanjate, ki imajo denar?!« Ze do sedaj se je na-gromadilo silno veliko nerednosti v tej nesrečni klavnici in razumljivo je, da se je dr. Leskovar v zadevi njegovih smrdljivih prašičev izrazil: »Ako zvedo o tem tdruge stranke, nas uničijo.« Zato so klerosi porabili priliko na »Katoliškem« shodu in so ministra doktor Jakoviča prav lepo prosili, da bi vlada razpustila mariborski občinski svet. Saj bi tedaj cela umazana klavniška a-fera zginila s sveta in bi si dr. Leskovar lahko oddahnil, danes pa visi Damoklejev meč v obliki državnega prav-dništva nad njegovo glavo. Klerikalci bi obenem z mesom štiridesetih prašičev, ki se še nahajajo v Kernovi kleti, pokopali celo preiskavo in bi Kerna na »tron« postavili! Leskovar bi morda zo pet postal gerent, ker je že »vajeti« in zopet vlekel družinske doklade, kakor pred tremi leti. Tega bi Mariborčanom še trebalo! Ampak klerikalna drevesa ne bodo do neba rastla, če tudi jim prid no gnojijo!
Klerikalna industrija. Kakor je splošno znano, so klerikalci silni nasprotniki industrije. Industrije se oni branijo kakor hudobec križa. Zakaj to, ni težko uganiti. Kjer je le ena tovarna, tdm je že nevarnost za klerikalizem. Najraje imajo klerikalci kmečko ljudstvo: »to je naše verno ljudstvo«, pravijo in to je res. Le poglejmo n. pr. samo naše Slovenske gorice, tu vlada naj večja revščina, tu vlada najbolj črni klerikalizem. Neumnost je sestra revščine, obe so klerikalcem neobhodno potrebni. Zato proč s fabrikami! Če pa že nikakor ni mogoče preprečiti tovarn, tedaj se klerosi vržejo na delavstvo s »strokovnimi« organizacijami. Razni Zeboti, Krajnci in Krepeki se našemijo s pavovim perjem, pa gredo med delavstvo kaline lovit. Ko je leta 1921, prišla prva prošnja nekega podjetja v obč. svet mariborski, da naj občina proda stavbišče, so klerikalci zagnali hrup, najbolj se je Žebot odlikoval, kaj boste kapitaliste podpirali, »mi ne potrebujemo fabrik,« in so proti glasovali. Ampak motil bi se, kdor bi mislil, da so klerikalci proti vsaki industriji, ne! Ta-kozvana industrija za izdelovanje cerkvenih predmetov jim je dobro došla. V Mariboru imamo veliko in moderno livarno zvonov. Ta pa ni sama. V Ljubljani sta kar dve, v Zagrebu, Subotici in v več drugih krajih imajo teh tovarn že več kot dovolj. Toda naši klerosi vedo, da je sedaj konjunktura takšna kot je zopet dolgo ne bo več. Zato so klerosi na hitro roko ustanovili v Mariboru družbo, h kateri je pristopilo nekaj bolj težkih kler. magnatov, pod vodstvom dveh Italijanov in enega Nemca, in so začeli zidati — zvonarno. Kšeft je kšeft! Toda tovarna je postavljena na pesek in upamo, da jo bo voda vzela. Občinski svet je v svoji seji dne 29. avgusta soglasno sklenil, da ne pusti v bližini Ljudskega vrta tovarn graditi. Sicer pa zvonarn ne potrebujemo več.
Jr. Leskovar proti alkoholizmu? Kakor izhaja iz poročila o katolišk. shodu v Ljubljani, je tam med drugimi nastopil kot govornik vodja mariborskih klerikalec dr. Leskovar, ki je govoril proti alkoholizmu, Ne vemo, ali je to bil samo slučaj ali pa se je to zgodilo namenoma, da je dobil ta referat ravno zastopnik mariborskih klerikalcev, ki so zagrizeni zagovorniki alkoholizma. Lani v oktobru je bil hud boj in proti alkoholu v mariborskem občinskem sve tu. Socialistični občinski svetniki so stavili predlog, naj bi se v svrho kritja za povišane draginjske doklade občinskih uslužbencev in delavcev zvišala doklada na vino. To pa je dalo klerikalcem povod, da so vehementno nastopili proti nadaljnem obdavčenju vina, češ: to bo imelo za posledico, da se bo manj pilo in s tem bodo najbolj prizade-
»ubogi« viničarji! Pri tem so se ravno najbolj odlikovali Žebot, duhovnik Je-rovšek in dr. Leskovar. Sicer pa naj klerikalce sam hudič razume. Njim ni nič, da igrajo sočasno dve ali celo več ulog! Oni zagovarjajo kapitalizem, ter ga obenem pobijajo, oni zagovarjajo alkoholizem in ga hkrati pobijajo, saj z — besedo! Če je torej dr. Leskovar res govoril proti alkoholizmu, tedaj je to bilo samo tako za parado, ker če bi on to za resno mislil, tedaj bi se v prvi vrsti klerosom samim zameril, ki ga, kakor znano, najbolj žajfajo. Kaj bi rekli n. pr, mariborski fančiškani, ki ga samo enkrat imajo 15.000 litrov za obdavčiti. Pri tem pa moledujejo za odpis davka, češ: to je samo za lastno potrebo! Dr. Leskovar menda tudi ni kupil pred kratkim za 2 milijona K vinograda, da bi hotel z njim uničevat alkoholizem? Da, da, praksa in teorija, to so dve različni stvari. Ne glejte, kaj mi delamo, temveč kaj učimo!!
Članski sestanek kraj. org. SSJ mariborske se vrši vsako sredo točno ob 8. uri v »Ljudskem domu«. — Udeležba dolžnost.
Sestanek vseh obratnih zaupnikov in funkcijonarjev vseh podružnic strokovnih organizacij v Mariboru bo v torek, dne 9. oktobra ob pol 8. uri zvečer. Dolžnost vsakega zaupnika in funkcionarja je, se točno in zanesljivo sestanka udeležiti.	Srok.	tajništvo,
PTUJSKA KRONIKA.
Demisija župana. Na zadnji občinski seji je prišla na dnvni red v obliki nujnega predloga, ki ga je predlagal demokratski odbornik dr. Fermevc, pogodba »Dramatičnega društva« glede prevzema v najem mestnega gledališča in sicer za dobo deset let. Župan s. Lo-zinšek je zastopal mnenje, da se mora pogodbo predložiti v pretres upravnemu odseku in to tembolj, ker se mu je zdela predložena pogodba pomanjkljiva in za mestno občino neugodna. Občinski odbor je pa skoro soglasno sprejel pogodbo, vsled česar je župan po zaključitvi tajne seje podal demisijo.
Kdo bo župan? To vprašanje je sedaj v Ptuju na dnevnem redu in vsi u-gibajo, kdo bo vreden časti župana. Demokratje upajo,’ da so se narodni so cialci spametovali in da bodo glasovali za demokratskega župana, zato so še isti večer po Lozinškovi demisiji telefonirali »Jutru«, da je podžupan g. Blažek »vrl narodnjak«, čeravno je bil pred dvemi leti, ko so volili župana, še med tistimi, ki so izročili občino »nem-čurjem«. Ker niso tistikrat narodni so-cialci glasovali za demokrata, so bili narodne izdajice, setiaj pa, ko se »demokratom zopet cedijo sline po županskem stolčku, so na mah postali »vrli« narodnjaki. Pristaši drugih strank pa pravijo, da naj bo župan inagari hudič, le demokrat ne. Kakor izgleda bo zopet »hec«, ker niti vrag ne ve, kdo je bolj naroden, demokratje, ali narodni socialci. Mi pravimo, da so najbolj narodni klerikalci, ker so pisali v ^Slovencu«, da sedanji občinski svet ne predstavlja volje meščanov, češ, da so volitve v narodno skupščino pokazale drugo lice. Ker bi po rezultatu skupščin skih volitev postal župan Nemec so torej klerikalci najbolj narodni. Sodr. Lo-zinšek še ni razrešen od strani vlade, zato vodi še županske posle, glede volitve novega župana pa naša stranka še ni zavzela stališča.
Auf biks ali narodnjaško boksanje. Ker niso imeli nekateri narodnjaki in orjunci drugje priliko pokazati njih »na rodnost«, so se v nedeljo kar med seboj zboksali. Posetniki kavarne »Balkan« so bili priča krasnemu prizoru, ko je neki gospod pritisnil zvenečo zaušnico drugemu, ki ni nič manj »naroden« od prvega. Eni in drugi so pristaši demokratske stranke oz. Orjune, zato je bil ta prizor res pikanten. To so pa res »in teligenca«.
Stanovanjski urad. Na zadnji občinski seji je bil na mesto odstopivšega predsednika dr. Brumena izvoljen sodr. Ivan Šegula. Sprejemanje strank v stanovanjskih zadevah se vrši izključno ob sobotah od 14. do 16. ure.
Vlom In tatvina. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v trgovino g. Beraniča v Strnišču. Vlomilec je odnesel nekaj denarja, obleke in drugih stvari. Ker ga je orožništvo že dan po vlomu izsledilo, se je uzmovič zastonj trudil. Ukradene stvari so našli deloma pri
njem, deloma v nekem gozdu, kjer jih je skril. Kot osumljenega soudeležbe pri tatvini so v pondeljek aretirali še nekega druzega, ki pa odločno zanika soudeležbo pri ponesrečenem podjetju.
Kozarec si nalijmo — tudi ob 3. uri zjutraj. Kovač Holc Ivan v Savcih je v pondeljek zjutraj, dne 24. septembra razbijal po svoji kovačnici, ker je moral nujno napraviti orodje za nekega kmeta, ki se mu je mudilo orat. To je tako razburilo v bližnjem vinotoču nahajajoče pijance, da so prišli v kovačnico in Holca napadli. Pretepli so ga s kovaškim orodjem ter mu vso glavo zbili, poleg tega pa so ga še z noži obdelali, tako da je žena mislila, da je že mrtev, ko ga je spravila v stanovanje. K sreči je vrata dobro zaprla, ker pijnci so hoteli vdreti še v sobo in pogledati, čc je Holc še živ. — Pripominjamo, da so Savci vrl krščanski kraj, kjer ljudje delajo od rane ure do pozne noči — tudi v vinotočih. Vprašali pa bi pristojno o-blast, od kdaj je dovoljeno imeti vinotoče odprte cele noči. Drugod je navada, da se sme točiti vino le do 8. ure zvečer, tudi gostilne niso na deželi dalje odprte nego do 10 ure.
MEŽIŠKO OKROŽJE.
Prevalje. Občinska seja je bila zadnji teden nekoliko burna, Ker je klerikalna stranka pretila, da odloži vse mandate v posameznih odsekih ako se ji ne odstopi odborniška mesta v okrajnem šolskem svetu in ako se blagajnikom ne izvoli prejšnji gerent g. Lahovnik, se je najprej prečitala tozadevna izjava gospodarske stranke (združeni klerikalci, demokrati in Nemci). Po daljšem prerekanju, v katerim se je dognalo, da g. Lahovnik sam niti ne mara prevzeti blagajniškega mesta, dalje da so klerikalci sami, na čelu jim državni poslanec Kugovnik, v prejšnji seji glasovali za izvoljene socialiste v šolske in druge odseke, je g. Lahovnik kljub temu stavil predlog, da se naj v vse odbore in odseke izvrše nove volitve, ker pri zadnji seji on ni bil zraven. Na tako otročje stališče se seveda nismo ozirali ter smo socialisti odklonili tak predlog? Nasprotna stranka je seveda položila definitivno zgoraj omnejene mandate, pa obenem hotela zapustiti dvorano. Ker je razmerje glasov 13 : 12 v naš prid, bi lahko prišlo do onemogočenja vsakega občinskega dela. Sicer bi prišlo ali pa bo prišlo najbrže tudi do tega, kajti deveta briga je klerikalcem občinska avtonomija, ako sami niso gospodarji položaja, — Vendar smo izvolili mesto odstopivših klerikalcev v vse odseke naše sodruge. Ponudili smo gospodarski stranki enega odbornika in enega namestnika, tako, da bi šolski svet sestavljali 3 naši sodrugi kot odborniki in 2 odbornika od klerikalne strani, ter 2 njihova namestnika. Ker so to seveda odklonili, smo bili na jasnem, da jim ni za nobeno delo, temveč za razbijanje. Nadaljni potek seje je bil miren. V občinsko zvezo se je sprejelo nekatere, oziroma druge odklonilo, ker podatki niso popolni. Občinski reveži dobijo nekoliko zvišane podpore po predlogu, ki ga bo izdelal do prihodne seje ubožni odsek. Prošnji paznika I. D. (naš list je o tem že pisal) za občinsko podporo, se ne more ugoditi z ozirom na to, da je dolžnost premogovnika se pobrigati za svoje nastavljence ne samo tedaj, ko še delajo, ampak tudi pozneje, ko so v penziji. Sklene se obenem predložiti prošnjo okrajnemu glavarstvu, da vpliva na pravično rešitev te zadeve. Glede kategorizacije ceste Prevalje— Leše se je beseda »kategorizacija« kritizirala a cesta ostane najbrž brez gospodarja. Izvolila sta se s. župan Čop in g. Lahovnik, da pregledata pravno stran te zasebno-javne ceste. Občinskim uslužbencem se zvišajo prejemki. Kon-štatira se, da je bila blagajna v redu oddana po prejšnem gerentu.
Žalostno Pokojninsko zavarovanje. Prejeli smo ta-le dopis iz Prevalj: V pokrajinski zavod za nameščence v Ljubljani plačuje ogromna množica privatnih nastavljencev. Ker je današnja plača Statutom zavoda primerno visoka, vplačujejo skoro vsi nameščenci po 90 Din mesečno z delodajalcem. Isto je vplačeval po nam došlih poročilih tudi paznik premogovnika na Lešah I. Doberšek. Dne 1. maja je vstopil v pokoj ter čakal od kod pridejo pokojnine. Prva je prišla običajna renta od bratovske skladnice, koji je vplačeval 54 let,
in sicer 33 K 33 vin. Služil je neprenehoma čez polstoletja na istem mestu. Potem se je zglasil Pokrajinski pokojninski zavod ter naznanil, da ne dobi nobenih doklad od tam. Po 5 mescih pa je prišel »Zavod za nameščnce« ter mu naznanil, da dobi 28 Din 60 para mesečne doklade. Pri tem zavodu je vplačeval I. Doberšek od časa njegove u-stanovitve, torej 14 let. Slišali smo, da izplačuje ta zavod tudi izredne podpore, a tu v tem slučaju ni priznal še nobenih. Vprašamo, če si more še človek po tako dolgem službovanju drugače zaslužiti svoj kruh? Sedaj smo izvedeli, da je I. Doberšek vložil na domačo občino prošnjo za podporo.
Nemčije. Toliko je imela članov ob koncu leta 1922, urad nemške delavske mladinske zveze poroča iz Berlina, da se je število njenega članstva v tem letu zelo pomnožilo.
Nemška socialistična mladinska zveza ima za članstvo socialistično mladino, ki spada v veliki večini tudi k strokovnim organizacijam, medtem ko spadajo k nemški social, ligi, tisti ki niso pri strokovnih organizacijah; k slednji pripada dijaštvo, kmečka mladina in razni mladi delavci, za katere ni strokovnih organizacij. Na kongresu prvo imenovane zveze mesca maja je bilo zaključeno, da se bo uvedlo več kooperacije z zadnje imenovano ligo.
Iz stranke.
Vs\ e organizacije Socialistične Stran ke Jugoslavije in »Kmečko-delavske zveze« se opozarjajo z ozirom ne sklepe pokrajinskega kongresa, z dne 12. avgusta v Celju in državnega kongresa, z dne 21,, 22. in 23. septembra v Beogradu, da ima Socialistična Stranka Jugoslavije svojo pokrajinsko tajništvo za Slovenijo v Celju. Z ozirom na to, naj se vse organizacije nemudoma obrnejo na pokrajinsko tajništvu po potrebne tiskovine za reorganizacijo stranke in po druga pojasnila. Vse tiste organizacije, ki so bile na zadnjem kongresu v Celju zastopane, naj takoj prično obra- j čunavati podpisanem tajništvu. Organi- j zacije, ki žele poročevalce o kongresu v Beogradu, naj se istotako obrnejo na podpisano tajništvo, da jim istega pošlje.
Pokrajin, tajništvo Socialistične Stranke Jugoslavije (SPJ) v Celju.
Seja pokrajinskega načelstva SPJ
bo v soboto, dne 6. oktobra 1923 ob 20. uri v Celju. Vsi člani naj se seje sigurno udeleže! Posebna vabila se ne bodo raz pošiljala.
Književnost.
Kulturno gibanje.
JOŽE TOMC:
Naloga DTE in njih pomen v socialističnem gibanju.
Delavske Telovadne Enote so si stavile za nalogo skrbeti za telesni, duševni in nravni dvig slovenskega delavstva brez razlike starosti in spola, da bo zmožno urediti si usodo človeške družbe v smislu socialističnih idealov. Telesno povzdigo dosegamo z gojenjem telesnih vaj in to s članstvom, naraščajem in deco obeh spolov, s prirejanjem izletov, nastopov, telovadnih akademij in z vzgojo vaditeljev, ki naj vodijo njim zaupano mladež. Predavanja, članski razgovori, širjenje čitanja knjig in listov, izleti in poučni izprehodi pa nudijo sredstva za duševno in nravno povzdigo. Zdravje, moč in lepota so končni cilj vsakršnega delovanja, v kojem se telovadna delavnost spaja z delom, stremečim zanravno, duševno in socialistično vzgojo.
Del. tel. enote delujoč sestavni del stranke, zato uvajajo mladino v program in strankina načela, vzbujajo v mladih dušah razumevanje za borbe de-lovskega razreda, za čitanje listov in knjig, izdanih od stranke. Iz mladine zbrane v enotah vstaja nova generacija prepričanih pristašev socialistične misli in socialističnih načel.
Gibanje socialistične omladine.
Pod vodstvom socialistične mladinske internacionale se je vršilo v tem polletju ogromno zborovanje socialistične omladine v Sundu na Švedskem, katerega se je udeležilo nad 10.000 oseb
Zastopana je bila socialistična delavska mladina iz Nemčije, Norveške, Ni zozemske, Danske in Švedske. Zborovanje je nagovoril med drugim Hjalmar Branting, vodja švedske socialno-de-mokratične stranke.
Mesca maja se je vršil v Gorlitzu redni kongres nemške socialistične o-mladinske zveze, ki ima 105.000 članov v 1600 podružnicah v raznih krajih
Slovenska Matica. Pravkar je izšla izdaja Matičnih knjig za leto 1922. Ker so stroški tiska in papirja teh knjig: zadnji zvezek »Slovenskih narodnih pesmi« in tretji zvezek »Dr. Mencingerjevih izbranih spisov«, visoko narast li, je »Slovenska Matica« primorana svojim članom oddajati te dve knjigi proti doplačilu Din 10 in pošiljalnih stroškov k dosedanji članarini. Nečlani dobijo knjigi pri upravi »Slovenske Matice« po 30 Din za posamezen zvezek. Za tekoče leto je članarina neobvezno 30 Din. Za to leto se pripravljata četrti zvezek »Dr. Mencingerjevih izbranih spisov« in zadnji zvezek »Slovenske zemlje«, to je Štajerske in Pre-murja v zgodovinskem in prirodopis-nem oziru. Obednem naznanja »Slovenska Matica«, da je zvišala cene knjig, kar jih ima v zalogi, posebno pa opozarja, da oddaja zemljevid slovenskega ozemlja skupno s kazalom za 100 Din.
nega ruskega revolucionarca Salon-wiehfa pri atentatu na carja Aleksandra drugega. Po atentatu je bil od policije zasačen, ter so ga po 8 mescih preiskovalnega zapora internirali v Sibiriji. Po velikih mukah se mu je posrečilo pobeg niti iz Sibirije v London, kjer je bil sprejet v takratno angleško delavsko stranko. Aron Sundelevich je bil židovske vere ter eden prvih prijateljev Arona Liebermana in njegova desna roka pri ustanovitvi prvega židovskega lista socialistične stranke »Ha Emeth«. Mnogo zasluženja si je pridobil z razširjeva njem socialističnih idej med ruskim ži
da že čez pol ure se je skesal, ter je odgovoril Verderberju, da mu tega pre skrbeti ne more, tedaj tudi za 100.000 kron ne. Ker je pa Verderberju postala stvar sumljiva, je prijavil policiji in državnemu pravdništvu, ktero je povzročilo, da se ima vršiti takoj hišna preiskava pri obeh bratih in pri Mariji Krajnc, t. j. nevesti Antona Hlebša. In res večji del teli ukradenih knjig se je našlo pri vseh treh. Pri razpravi 1. t. m. sta brata lilebš trdila, da sta dobila knjige od nekega delavca na posodo. Radi tega je bila obravnava preložena, da se bo izvedlo kteri delavci so bili
Socialna politika.
Državna borza dela. Pri vseh »Državnih Borzah Dela« v Ljubljani, Mariboru, Ztuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 16. septembra do 22. septembra 1923 dela 248 moških in 128 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 148 moških in 114 ženskih delavskih moči. Posredovanj se je izvršilo 125. Promet od 1. januarja do 22. septembra 1923 izkazuje 36.329 strank in sicer 16.607 delodajalcev in 19.722 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo 10.958.
dovskim delavstvom. Umrl je siromašen mesca maja 1920. leta pri spedicijski in zapuščen v starosti 73 let. Njegov tvrdki. Ivan Hiebš je tudi zasledovan duh pa in njegovo delo živita v srcu j zato, ker si je pridržal najdeno blago mnogo današnjih ruskih socialistov. Sa- j za obleke. (Brata lilebš sta bila vrla mo žalostno je, da je moral umreti drug, »Orjunaša«, oz. sta še, ker še nista iz-ki je -posvetil celo življenje sociali j ključena.)
stičnemu pokretu tako siromašen, da ga ; Kraljeve besede. Kakor znano, se je morala pokopati londonska občina na ne loči od sveta noben vladar, ki količ-občinske stroške.	kaj drži na to, da ga bodo po smrti sla-
Znamenit dvojni zakon. Sedaj 47- ! 7^ ne da ,bi Pust^ sv0>™ Podanikom letna delavka Marija Dvoršakova, ro- zapuščino kako značilno besodo. jena Trentura iz Jelovcev pri Mako- : Tako >e rekel rimski cesar Neron, pred-lah v mariborskem okraju, se je poro- ' no se "asadl1 na bodalo: »Kako velik čila 7. februarja 1900 z Valentinom imetnik bo z menoj umrl!« Celo Karl Dvoršakom. Njihov zakon je bil takorc- Zadnji je imel svoje poslovilne besede koč srečen, kajti skoraj 70-letni Dvor- j nf ustnih, ko je umrl,^ in zgodovino-šak se ni mnogo zmenil za ženske muhe P\S.C1 o dvoru Habsbužanov si zdaj lo-svoje žene. Seveda je imela ta vso pro-	Ž,av*-	kake	so	Me	zadnje besede
stost in radi tega ji je bilo tudi mogoče , Karla Zadnjega Kralj Konstatin Grški imeti ljubimske, tudi neljubinske raz-i flcer se f}1 un?r j. ^en ar Je zc .,me dva" mere z drugimi moškimi. Prišlo je celo | krat Pnllko !?citl ,sf xod sv.°>eŽa ‘>ud-do tega, da je njegova žena, spoznavši j stva- K° mu je mimster prinesel od-se s samskim delavcem Jakobom Selin-! s,	da	s,?	"?u	zahvaljuje gr-
škom sklenila sporazum s svojim mo-!	ljucistvo ter zeli, da jo čimpre, po-
žem poročiti se z njim, kar sta tudi sto-1 bere z Grške, je Konstantin svečano
Razno.
Novi list. Te dni bodo ponovno izšle »Delavske Novice«, glasilo desnega krila Neodvisne delavske stranke. S tem bo delavski pokret zopet za en časopis bogatejši. List bo iskal svoje čitatelje v vrstah neodvisnega delavstva. Mi bomo izrekli o listu svojo končno sodbo šele ko bomo videli pisavo in smer lista. Zdi se nam pa že v naprej, da se z novimi listi delavski pokret vznemirja, cepi in no konsolidira. Vsi listi, ki jim je cepljenja dovolj, se bodo oklenili trdno Socialistične Stranke Jugoslavije, ki je ostala sredi razsula v delavskem pokretu edini kader, ki je soliden in zdrav. Mi bomo svoj tisk še konsolidirali, število naših listov zmanjšali in skrbeli, da bo lahko pri njih vsakdo sodeloval, ki hoče pomagati. Tako se bodo združili okrog njih vsi, ki jim je dovolj cepljenja sil.
Prvoboritelj ruskega revolucionarnega gibanja umrl. V Londonu je umrl pred nekaj dnevi že pozabljeni prvoboritelj ruskega socializma Aron Sundelevich. Bil je eden zadnjih mohikancev, prvega socialrevolucionarnega gibanja »Narodnaja volja«. Rodil se je leta 1850. v Vilni. Star 20 let se je moral že skrivati pred rusko policijo, ko se je priklopil prvi ruski revolucionarni stranki radi razširjevanja revolucionarnih spisov. Vkljub temu je organiziral skrivne tiskarne in tiskal ilegalne propagandistične knjige. Kasneje se je priklopil revolucionarni stranki »Narodna ja volja« in je podpiral indirektno zna-
rila dne 11. februarja t. 1., ko sta bila kot rimsko-katoliška vernika poročena v Magdalenski cerkvi v Mariboru. Seveda jima je bilo treba preskrbeti si potrebnih listin, katere sta pa neo-virno dobila. Nje prvi mož, Valentin Dvoršak je seveda privolil, da se njegova žena poroči z drugim, toda le pogojno, in sicer je on zahteval, da bi njen drugi mož njega vzdržaval, s katerim pogojom je bil tudi Selinšek zadovoljen in stvar je bila gotova, vzela sta se. Mladi mož si je mislil tudi svoje in hrepeneč po drugih mladih srcih, je izginil nekega dne iz stanovanja svoje žene. To seveda tudi ženi in njenemu prvemu možu ni bilo milo in radi tega je stvar prišla na dan. O tem je izvedlo tudi državno pravdništvo in radi tega sta bila obtožena skoraj komaj poročena zakonska in sta se morala zagovarjati po § 208 pri glavni razpravi dne 1. oktobra t. 1. radi bigamije pri okrožnem sodišču v Mariboru. Pri vršeči se razpravi je Marija Dvoršak-Selinšek, sto-pivši v sodno dvorano, pokleknila pred sodnike ter jih prosila milosti. Predsednik ji je rekel naj vstane in odgovori na stavljena vprašanja. Med razpravo je žena dolžila Selinška, ta pa njo. Ker je žena predlagala, da bi se preiskalo njeno duševno stanje ter je ta svoj predlog podpirala s tem, da je povedala, da je bila pred 15 leti v noriščnici v Studencu pri Ljubljani. Državni pravd-nik dr. Jančič je odobril njen predlog in radi tega je sodni dvor preložil razpravo ter sklenil, da se ima Marija Dvoršak-Selinšek preiskati z ozirom na njeno duševno stanje.
100.000	kron nagrade ni hotel sprejeti. Zmagoslav Verderber je služboval 18 let v Mariboru in sicer zadnji čas kot prvi državni pravdnik, toda po prevratu je bil pa odpuščen iz državne služ be radi česa se je moral tudi preseliti v Gradec, ker ga je Avstrija sprejela v službo. Za prevažanje svojega pohištva je dal Spedicijski tvrdki »Balkan« nalog, ktera je velela svojim uslužbencem da preskrbe vse potrebno. To prevažanje sta imela nadzirati brata Ivan in Anton Hlebš, ktera sta bila tudi pri nakladanju pričujoča. Verderber je dobil sicer svoje pohištvo, toda zvoje dragocene knjižnice ni dobil. Zato se je Verderber vrnil v Maribor ter je tu obljubil Ivanu Hlebšu 100.000 kron, ako mu dobi njegovo knjižnico. Ta mu je ta koj obljubil, da mu bo to preskrbel, to-
izrekel: »Saj ste me vsi poznali 2e med vojno je moral Konštantin na zahtevo entente zapustiti Grčijo, tedaj pa so začeli njegovi privrženci s propagando med Grki za kraljev povratek. Tako je pred prazen kraljevi dvorec prišla nekoč množica ljudi in vpila: »Nočemo kruha, dajte kralja.« In kralja so dobili ter ga bili ravnotako kmalu tudi siti. Koliko je pri tem delovala ljudska razsodnost, si lahko vsak sam misli.
Lastnik In izdajatelj Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo. — Odgovorni urednik Jože Golmajer. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru.
Poslano.
»Delavstvu in županu Vič-Glince.«
Tako se glasi notica v nedeljski številki »Orjune« pod oddelkom »Teror«. V nji ona odklanja vse eventuelne posledice, in delavstva z grožnjo in pretnjo, da se obrača »Orjuna« do viškega župana ki bi lahko nastale povodom razvitja »orjunskega« prapora. Za vso vsebino te notice pa tiči le viška Orjuna, ker ne kateri njeni člani gotovo nimajo čiste vesti in so se radi tega zatekli po pomoč v centralno glasilo, ki jim daje poguma, meni podpisanemu in pa našemu delavstvu pa vsiluje nauke in svarila, kar pa vse hvaležno odklanjam in odvračam ter obenem ugovarjam, da se del tukajšnjega delavstva psuje kot »viški fakinaši». Uredništvo »Orjune« pa uljudno prosim, da blagovoli seznaniti vse viške orjunce s programom »Orjune«, ki je gotovo lepši kakor pa so dejanja, ki jih uganjajo nekateri viški člani Orjune. Tako se n. pr. po mojem osebnem prepričanju ne sklada s pravili Orjune neumestno nočno streljanje; ne razgrajanje; ne podiranje ograj; ne pobijanje oken; ne poseganje po tuji lastnini; ne nemoralno, pohujšljivo obnašanje! Vse to bolj odgovoraja pobalinstvu in ne pravilom Orjune. Ako vsega tega ne bi bilo, tedaj bi tudi ne bilo nobenih varnostnih odredb, ki imajo samo ta namen, da preprečijo pobalinstvo. Priznam pa odkrito, da mi je žal in me kot Slovenca boli, da nosi viški orjun-ski prapor po terorju z nemško zaplato zašit neizbrisljiv madež. Končno pa se zahvaljujem vsem občanom in tudi Vam Orjunaši, da ste se lepo obnašali in ni bilo povoda, da bi bile nastopile varnostne odredbe dejanja. Zdravo za naciju! Ivo Gale, župan občine Vič,
« V LJUBLJANI, ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice, obresti po dogovoru. — Vse bančne posle izvršuje najkulantnejše.
Delniški kapital 10,000.000 K. *............. Brzojavni naslov: Zadrubanka. ............ Telefon	št.	367.