309ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) Stanislav Ju‘ni~ Fiziki Erbergi* Uvod Erbergi so bili dve stoletji med najpomembnej{imi plemi~i na Kranjskem. Tesno so se povezali z ljubljanskimi jezuiti. Pri njih so se {olali, gmotno podpirali kolegij in pogosto vstopali v jezuitski red. [tevilni jezuiti iz rodu Erbergov so se posebej izkazali v matemati~nih znanostih. Erbergi so bili v sorodu z drugimi kranjskimi plemi{kimi dru‘inami pomembnimi za ljubljanske jezuite: s plemi~i Jentschizi (Jenschiz, Jentschitsch, Jen~i~), Dinzli, Angerbur- gi, baroni Apfaltrerji, Reigersfeldi, Tauffererji in Hallersteini ter grofi Hohenwarti. Zato je smiselno podrobneje obravnavati najvidnej{e dose‘ke jezuitov Erbergovega rodu v mate- mati~nih znanostih, {e posebej na ljubljanskem kolegiju. Med letoma 1688 in 1734 je k jezuitom vstopilo deset sinov plemi~ev in plemkinj iz Erbergovega rodu, {e enkrat toliko drugih jezuitov pa je bilo z njimi v tesnih sorodstvenih vezeh: Poleg Erbergov poznamo pomembne jezuite tudi iz drugih ko~evskih dru‘in. Med njimi je bil Kri{tof Ziegelfest (Zigelfest, Cigelfest, Sigelfestius, * 1563 Ko~evje; SJ 15. 6. 1586 Dunaj; † 4. 7. 1640 Ljubljana), eden prvih kranjskih jezuitov. Bil je ve{~ sloven{~ine in je deloval v Pragi in v Dobrli vasi na Koro{kem. Maja 1602 se je vrnil na Kranjsko in postal vicerektor v Ljubljani.1 Ohranjene so tri zbirke izpitnih tez, ki so jih baroni Erbergi objavili kot dijaki v prvem desetletju vi{jih {tudijev v Ljubljani. Teze so branili: Volbenk Adam Erberg (Wolf, Volf, * 1693 Ko~evje; † 1754 Novo mesto) ob koncu pouka logike leta 1709 pri profesorju Janezu Reusnerju (* 11. 6. 1671 Gradec; SJ 29. 11. 1691 Dunaj; † 12. 2. 1720 Eger), Volbenkov bratranec, poznej{i duhovnik Janez Ernest Erberg (* 1692 Ljubljana; † 1717 Ljubljana), ob koncu pouka fizike leta 1709 pri profesorju Janezu Krstniku Thullnerju (* 24. 6. 1668 Toren- bach; SJ 17. 10. 1687 Leoben; † 21. 8. 1747 Krems) in brat Janeza Ernesta, Janez Benjamin Erberg (* 3. 11. 1699 Ljubljana; SJ 27. 10. 1716 Ljubljana-1725; † 15. 10. 1759 Dol) ob koncu pouka fizike leta 1716 pri profesorju Sebastijanu Stainerju (* 2. 7. 1679 Wels; SJ 9. 10. 1696 Tren~in; † 12. 6. 1748 Gradec). Iz dru‘ine Erbergov sta iz{la dva znamenita misijonarja. To sta bila Inocenc Volfgang Anton Franc Erberg (* 7. 10. 1694 Ljubljana; SJ 6. 1. 1714 Gradec; † 1766 redukcija sv. Ane med rekama Paraná in Urugvaj) v Paragvaju in Urugvaju ter sin njegove sestre Suzane Eliza- bete Erberg (* 1681 Ljubljana; † 1725 Ravbarjev grad pri Meng{u) Ferdinand Avgu{tin Hal- ZGODOVINSKI ^ASOPI • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 309–346 Vstopi Erbergov 1688 1696 1698 1712 1714 1716 1721 1723 1732 1734 Vstopi Dinzlov, Apfaltrerjev, Tauffererjev, Hohenwartov 1695 1713 1718 1735 1738 1744 1747 1747 1748 1754 * Za pomo~ se zahvaljujem dr. Jo‘etu Grasselliju in dr. Lojzetu Kova~i~u. 1 Dolinar, 1976, 187; Kova~i~, 1998, 50. 310 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI Jezuiti Erbergi s sorodniki. Izpis ne vsebuje zakoncev. Datumi in kraji se nana{ajo na rojstvo, vstop med jezuite za ~rkama »SJ« in smrt. Vsa krstna imena so zapisana v slovenskih oblikah. Le 311ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 2 Umek, 1991, 13. 3 Gestrin, 1972, 280, 311. 4 AS, Stan.I, fasc.312 a, {k.556, 785–788. 5 SBL, 1: 162; Umek, 1991, 13. ler pl. Hallerstein (* 27. 8. 1703 Ljubljana; SJ 27. 10. 1721 Dunaj; † 29. 10. 1774 Peking), ki je bil predsednik astronomskega urada v Pekingu. V dru‘ini Erberg so se kot fiziki izkazali predvsem: Sigmund Jentschiz (* 24. 4. 1679 Poljane ob Kolpi; SJ 10. 10. 1698 Gradec; † 22. 4. 1718 Ljubljana), sin Marije Erberg (* Ko~evje; † 1687 Ko~evje) in Matije Jentschiza (* okoli 1645 Ko~evje; † med 1709 in 1712 Poljane), je pou~eval v Ljubljani med letoma 1701–1705 in 1713–1718. Franc Ksaver Anton Erberg (21. 10. 1695 Dol pri Ljubljani; SJ 27. 10. 1712 Ljubljana; † 3. 10. 1746 Ljubljana) je delal na ljubljanskem kolegiju med letoma 1720–1724 in 1744–1746. Bernard Ferdinand Erberg (* 20. 5. 1718 Ljubljana; SJ 27. 10. 1734 Gradec; † 1773 Krems) je bil na Ljubljanskem kolegiju leta 1741, 1751–1758 in 1772–1773. Erbergi v Ko~evju Erberji, pozneje preimenovani v Erberge, so ‘iveli v Ko~evju v zadnji tretjini 16. stoletja. Kot plemi~i niso pla~evali dajatev po urbarju iz leta 1574. Adam Erber, sin Janeza, je bil leta 1578 cesarski carinik in je umrl leta 1626 ali dve leti pozneje v Ko~evju. Njegovega brata, ko~evskega ‘upnika Alberta Janeza Erberja, je 2. 6. 1638 ustrelil Franc pl. Moscon iz ribni{ke gra{~ine. Baje je tragi~ni dogodek povzro~ila verska vnema. Protestanti Mosconi so bili v tem ~asu izgnani s Kranjske. Mitnica na Ko~evskem je bila {e od celjskih ~asov v Kne‘ji Lipi (Graflindten). Da bi prepre~ili tihotapstvo, so 8. 4. 1676 v Travi (Obergrass) na zahodu Ko~evske ustanovili {e drugo mitnico. Imeli so korporala in ve~ objezdnikov. Tod so tovorili predvsem sol in vino, pozneje pa tudi ju‘no sadje in olje s Primorja. Podru‘ni~ni mitni~ar v Travi je postal Adamov sin Lenart pl.Erberg (Leonard, * 1606; † 1691 Ko~evje). Skupaj z najstarej{im sinom sta postala viteza 27. 5. 1665.2 Lenartovo plemstvo je bilo potrjeno 5. 5. 1668, kranjski patricijat pa je dobil 16. 2. 1685. Lenart se je prvi~ poro~il z Rozino Kosler iz znane ko~evske trgovske dru‘ine. Njuni sinovi so bili de‘elni svetnik in vicedomov knjigovodja Franc Jakob (* 1630 Ko~evje; † 20. 1. 1690 Ljubljana), Martin in Matija. Po Rozinini smrti se je Lenart leta 1647 poro~il z Elizabeto Peer pl. Pernburg († 1683). Ko~evarji Peeri so bili tudi v poslovnem pogledu zelo blizu Erbergom, saj bili prav tako trgovci, uradniki in mitni~arji. Trgovci Peeri se omenjajo ‘e v 16. stoletju, ko je 9. 5. 1594 Mathe Peer tovoril 2 kadana soli in pla~al 17 kr 1 den mitnine pri mitnici sv. Vida nad Reko. Leta 1643 je bil Luka Peer mestni sodnik v Ko~evju, leta 1651 pa je imel v zakupu mitnico v Kostelu3 na Av‘laku pri dana{njih Pir~ah. 17. 5. 1697 je Johann Peer(ssia) s te mitnice »na Brodu« poslal dopis, ki ga je tri dni pozneje v Ljubljani sprejel in podpisal Henrik Matej Schweiger pl.Lerchenfeld, sin Henrika Mateja Schweigerja pl.Lerchenfelda († 1681).4 Lenartov in Elizabetin najstarej{i sin je bil ljubljanski advokat in de‘elni tajnik Janez Danijel Erberg (* 14. 12. 1647 Ko~evje; † 5. 3. 1716 Dol ali Ljubljana).5 Pod nadimkom »Fidus« (zvesti) je ‘e ob ustanovitvi leta 1693 postal ~lan Akademije Operozov. Leta 1702 se 312 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI je akademiji pridru‘il Maksimilian Leopold pl. Rasp (* 1673 [kofja Loka; † 1743), ki je bil v Kamniku blizu Erbergovega Dola od leta 1699 do smrti ‘upnik in nekaj ~asa gorenjski arhidiakon.6 Polbrata Franc Jakob Erberg in Janez Danijel Erberg sta bila ~lana Dizmove bratov{~ine ustanovljene 12. 3. 1689.7 Mlaj{i brat Janeza Danijela Erberga je bil Janez Adam Erberg (* okoli 1668 Ko~evje; † 1721 Dol).8 Janez Adam je, podobno kot pozneje njegov sin Bernard Ferdinand Erberg, {tu- diral filozofijo v Gradcu in tam objavil izsledke iz celotne filozofije.9 Leta 1698 je postal glavni cesarski carinik in je po o~etovi smrti 9. 7. 1691 prevzel podru‘ni~no mitnico v Travi. 6. 4. 1699 je podru‘ni~no mitnico v Travi prevzel Martin Kaltenpacher.10 Brata Janez Adam in Janez Danijel Erberg sta 6. 3. 1711 kupila gra{~ino Tr‘i~, 16. 1. 1714 pa jima je bil po- deljen naslov barona. Njuna brata sta bila kapucin in pozneje protestant Janez Matev‘ (* 1657 Ko~evje; † Nürnberg) in jezuit Jurij. 19. 9. 1688 je Janez Danijel Erberg kupil gra{~ini Sostro in Dol pri Ljubljani. Dol so njegovi potomci obdr‘ali skoraj dve stoletji. Bili so med najpomembnej{imi zbiralci knjig v de‘eli. Leta 1798, 1810 in posmrtno {e 1846 so popisali knji‘nico barona Jo‘efa Kalasanca Ferdinanda Avgu{tina Erberga (* 28. 8. 1771 Ljubljana; † 10. 7. 1843 Dol), ki jo je leta 1810 iz Ljubljane preselil na svojo gra{~ino Dol. Leta 1880 je bil ve~ji del dolske knji‘nice odku- pljen za De‘elni, danes Narodni muzej v Ljubljani, ki ga je tisti ~as vodil Karel De‘man. Jo‘ef Kalasanc je bil vnuk Franca Mihaela (* 27. 9. 1679; SJ 6. 10. 1696 Gradec – 1706; † 1760),11 starej{ega brata jezuita Antona Erberga. Franc Mihael je bil novic v Gradcu med letoma 1697 in 1698. Na Dunaju je pou~eval v vi{jih razredih gimnazije in {tudiral filozofijo med letoma 1699 in 1702. Naslednje leto je pou~eval ni‘je razrede gimnazije v Kremsu in nato v Ljubljani, kjer je bil tudi katehet. Leta 1706 je med {tudijem teologije v Gradcu izsto- pil iz Dru‘be in se tri leta pozneje poro~il z Marijo Renato Gall baronico Gallenstein (* 1684; †1729 Dol). Jentschiz Skupaj z Erbergi so se v Ko~evju uveljavili tudi njihovi sorodniki Jentschizi. Kranjski Jentschizi so bili potomci viteza Matije I. Jentschiza (* 1614 Eisenerzu pri Erzbergu na [tajer- skem; † 1669), ki je trgoval z ‘elezom. [olal se je pri jezuitih v Leobnu in je v odro~ne kranjske kraje pribe‘al pred vihrami tridesetletne vojne. Podobno je ob istem ~asu tudi Atha- nasius Kircher (* 2. 5. 1601 Geisa; SJ 1618 Paderborn; †1680 Rim) zapustil nemirne nem{ke de‘ele. Matija I. Jentschiz je postal grajski pisar v Ko~evju, njegovi potomci pa so bili ~uvaji ‘itne ka{~e v mestu Ko~evje, mitni~arji na Brodu v Kostelu, upravitelji kostelske ‘upnije ter upravitelji Auerspergovih gradov Poljane ob Kolpi in Mala vas. Njegov sin Matija II. Jent- schiz je bil postal leta 1674 upravitelj gradu Poljane. Gra{~ina Poljane je postala 6. 11. 1677 del fidejkomisa Auerspergov skupaj s Ko~evsko, Vi{njo goro, Belajem, @u‘emberkom in kne‘jim dvorcem v Ljubljani. 6 Kova~i~, 2002, 107. 7 Kova~i~, 2001, 98–99. 8 Umek, 1991, 13, 54. Po SBL (1: 160) umrl 3. 3. 1723. 9 Erberg, 1687; SBL, 1: 160. 10 Widmer, 2001, 48, 52–53. 11 Kova~i~, 2001, 99. 313ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) Matija II. Jentschiz in Marija Erberg sta imela {est otrok. Najmlaj{i Anton Danijel Jent- schiz (* 23. 3. 1685 Poljane; † 11. 8. 1756 Mala vas) se je 3. 10. 1705 v ljubljanski stolnici poro~il z Marto Ano pl. Standler, h~erjo Janeza Jakoba pl. Standlerja. Obenem se je poro~ila tudi njegova sestra Elizabeta Jentschiz (* 18. 2. 1677 Poljane) z bratom njegove neveste Sigmundom pl. Standlerjem. Pri~i na dvojni poroki sta bila Janez Adam pl. Erberg in Janez Danijel pl. Erberg. Bila sta strica mladoporo~encev Antona Danijela in Elizabete Jentschiz, brata njune matere Marije Erberg. Anton Danijel pl. Jentschiz je postal preiskovalec in pozneje prejemnik sredstvenine na mitnici Brod v Kostelu.12 Po prevzemu o~etove uprave v Poljanah je dol‘nosti prejemnika v Kostelu prepustil najstarej{emu sinu Francu Jo‘efu Jentschizu (* 7. 1. 1709 Ko~evje). Franc Jo‘ef Jentschiz je med decembrom 1735 in 21. 7. 1736 upravljal ‘upnijo Kostel.13 Podedova- no funkcijo upravitelja Poljan je kot tretji in zadnji v dru‘ini obdr‘al do leta 1752. Sigmund Jentschiz je bil ~etrti otrok Matije II. Jentschiza in Marije Erberg. Ni‘je {ole je kon~al na jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Kot sin visokega Auerspergovega uslu‘benca je imel dostop do bogate knji‘nice v Auerspergovem kne‘jem dvorcu v Ljubljani. Devetnajstle- ten je vstopil k jezuitom v Gradcu in tam ostal dve leti v noviciatu. V Ljubljano se je vrnil med letoma 1701 in 1705 kot gimnazijski profesor, knji‘ni~ar in voditelj kongregacij. Pot ga je ponovno zanesla v Gradec na {tudij teologije. Od tod je od{el na duhovno leto v Leoben, kjer je pred njim slu‘boval mlaj{i brat njegovega deda Kri{tof Jentschiz (* 3. 10. 1616 Eise- nerz; SJ; † 28. 10. 1667 Leoben), pozneje pa Sigmundov ne~ak Matija Jentschiz (* 16. 10. 1701 Ko~evje; SJ; † 1736 Leoben) kot rektor. Sigmund Jentschiz je bil leta 1711 misijonar v Budi, kjer je {tiri leta pozneje njegov stric Jurij Erberg na{el smrt med ku‘nimi vojaki. Naslednje leto je Sigmund Jentschiz pou~eval v vi{jih razredih dunajske gimnazije, vodil kongregacije in objavil dve zbirki pesmi. Med leto- ma 1713 in 1718 je pou~eval filozofijo in kazuistiko v Ljubljani, kjer je kolegiju daroval dedi{~ino po umrlemu o~etu. Leta 1713/14 je pou~eval logiko, 1714/15 fiziko, 1715/16 me- tafiziko in 1716/17 moralno teologijo. Umrl je med pripravami za vrnitev v misijon na Ogr- sko, kamor je pozneje leta 1731 od{el Avgu{tin Hallerstein, sin njegove sestri~ne. Drugi sloviti kranjski misijonar Friderik Irenej Baraga (* 29. 6. 1797 Mala vas; † 19. 1. 1868 Mar- quette) je bil pravnuk Sigmundovega brata Antona Danijela Jentschiza. Sigmund Jentschiz je objavil dve teolo{ki knjigi. Petdeset peripateti~no oblikovanih filo- zofskih tez s predavanj v Ljubljani je dal leta 1716 natisniti na Dunaju in jih vezati pred svojo knjigo o filozofiji in ‘ivalih. Knjigo je posvetil mecenu Ljubljan~anu Janezu Gregorju Thal- nitscherju (Dolni~ar, * 10. 3. 1655 Ljubljana; † 3. 10. 1719), ~lanu Akademije Operozov in ne~aku Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681).14 Teze so bile trditve dolge 3 do 10 besed, objavil pa jih je na dveh straneh. Za~ele so se z logiko, sledile so teze o prirodoslovju in kon~no {e metafizi~ne teze. Zadnje teze iz logike so bile: 25. »Trajanje je vedno nedeljivo.« 26. »Mo‘nosti je neskon~no mnogo.« 27. »Telesa je mogo~e deliti v neskon~nost.« 28. »Vesoljna mo~ je ve~na.« 29. »Ustvarjeno se prej ali slej pokon~a.« 30. »Dovr{ene stvaritve so zapletene.« 12 AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 135; Umek, 1991, 319. 13AS, Vicedomov arhiv, {k.101, str. 281, 285, 318. 14 Jentschiz, 1716, 2. 314 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI 31. »Bistvo ni uni~ljivo.« Jentschizevi ljubljanski {tudentje so morali zagovarjati nekaj prirodoslovnih tez: 32. »Zemlja stoji, zvezde se gibljejo zaradi zunanje naravne sile.« 33. »Nara{~anje je enakomerno.« 34. »Podobnosti se ne privla~ita.« 35. »Ponekod je snov redkej{a.« 36. »Akcija povzro~i reakcijo.« 37. »Elementi obdr‘ijo lastnosti v zmeseh.« 38. »V naravnih polo‘ajih telesa ne padajo in se ne dvigajo.« 39. »V to~kah odboja ni mirovanja.« Zagovarjali so geocentri~ni sistem, ~eprav so v knji‘nici ljubljanskega kolegija ‘e od leta 1696 lahko prebirali {tirideset let starej{e kopernikansko delo Pierra Gassendija (* 1592 Champtercier; † 1655 Pariz). V drugi prirodoslovni tezi (33) so Jentschizevi u~enci opisali Leibninzovo in poznej{o Bo{kovi}evo prepoved skokov v naravi. V {tiriintrideseti tezi so pojasnili odboj enakih polov magnetov. Dve vrsti elektri~nih nabojev je za~el razlikovati {ele direktor pari{kega botani~nega vrta Charles-François de Cisternay du Fay (1698–1739) pol- drugo desetletje po Jentschizevi smrti. V petintrideseti tezi so opozarjali na razlike v gostoti snovi, ki so omogo~ale delovanje vakuumskih ~rpalk in {e vedno modne razprave o obstoju vakuuma. Kemijske spojine so obravnavali v sedemintrideseti tezi. Opisali so prvi in tretji Newtonov zakon (36, 38), ne pa drugega. V zadnji prirodoslovni tezi so obravnavali »to~ke lahkega odboja« podobne Newtonovim idejam. Newtonovo Optiko (1704) so v ljubljanski knji‘nici baronov Erbergov nabavili {ele v francoskem prevodu, ki je iz{el v Amsterdamu dve leti po smrti Sigmunda Jentschiza.15 Jedrnate Jentschizeve izpitne teze komaj dajejo slutiti, kak{na so bila njegova fizikalna prepri~anja. Za njimi je objavil dvainosemdeset vpra{anj o ‘ivalih. Poleg anti~nih raziskoval- cev je citiral tudi jezuite, med njimi Schottovo (1608–1666) knjigo o zanimivostih fizike in Kircherjevo pismo florentinskemu nadvojvodi Ferdinandu II. (1610–1670) iz leta 1659 o glasovih papig in psov. Kircherjeve ugotovitve je dopolnil z Aldrovandijevim raziskovanjem pti~ev.16 Jentschiz je posebne skupine vpra{anj posvetil konjem, psom, majhnim {tirino‘cem, pe- rutnini, ribam in ka~am. Njegova klasifikacija ‘ivali je bila v duhu dobe, ki jo je za~el ~lan londonske Kraljeve dru‘be Angle‘ John Ray (1628–1705) leta 1693 in v sodobni obliki zapi- sal Boerhaavejev u~enec Carl Linné (1707–1778) iz Uppsale leta 1735. Jentschizova razde- litev ‘ivalskih vrst je tako sledila razvoju tedanjih raziskav. V petin{tirideseti tezi je Jentschiz obravnaval nauk {kotskega fran~i{kana Johannesa Dunsa Scotusa (1266–1308), poglavitnega nasprotnika Italijana sv. Toma‘a Akvinskega (1225–1274). Skotizem je dosegel vi{ek v 17. stoletju, njegovi pomembni zagovorniki pa so bili Bernhard Sannig (1638–1706), Amand Herrmann (1693–1764) in drugi fran~i{kani na ̂ e{kem. Ekspe- rimentalni in matemati~ni u~benik, ki ga je napisal skotist fran~i{kan Fortunatus Brixianus (a Brixia, Girolamo Ferrari, * 1701 Brescia; † 1754), so nabavili ljubljanski avgu{tinci. V Licejsko knji‘nico so pozneje od ljubljanskih avgu{tincev dobili tudi obse‘no delo na 360 in 380 straneh, kjer sta avtorja De Melduca in De Catani prav tako po Scotovem nauku nasprotovala Aristotelovim idejam. Brixianus u~benik sta sestavljali dve knjigi o splo{ni in ena o posebni fiziki. Pozneje je knjige dobila licejska knji‘nica, kjer je del njenih listov ostal {e do konca 1990-ih let deloma 15 AS, GrA, I Gospostvo Dol, knjiga 18, stran XCIX. 16 Jentschiz, 1716, 6, 11. 315ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) neprerezan in gotovo tudi neprebran. Tako si lahko mislimo, da posebno vnetih skotistov v Ljubljani ni bilo. Brixanus je obravnaval {tevilne sodobne raziskovalce, med njimi Pietra van Musschenbroeka (1692–1761) in Hermanna Boerhaava (1668–1738). Brixanus je naravne pojave raziskoval s poskusi, ne da bi se posebej oziral na mnenje Aristotela in teologov.17 V obse‘nem poglavju o vakuumu ni opisoval poskusov.18 Objavil je dva bakroreza Koperniko- vega sistema, vmes med njima bakrorez Tychovega sistema,19 medtem ko je Ptolomejev nauk ‘e opustil. Bo{kovi}u naklonjen skotist je bil pozneje kapucin Ambrozij Redeskini (1746–1810) iz Ajdov{~ine, ki je bil v Zagrebu predlagan celo za {kofa. Bo{kovi}u se je pribli‘al preko skotizma, za razliko od jezuitov, ki so ga sprejeli preko Francisca de Suáreza (* 1548 Grana- da; SJ 1564 Salamanca; † 1617 Lizbona). Redeskini je svojo filozofijo utemeljil na fiziki 20 Anton Erberg in vrh peripateti~ne fizike v Ljubljani Anton Erberg je bil prvi kranjski avtor fizikalnega u~benika. Njegov starej{i brat Inocenc je {tudiral v Ljubljani, kjer je bil leta 1708 najbolj{i v latin{~ini.21 Noviciat je opravil leta 1716 v Gradcu. Leta 1717 je pou~eval vi{je razrede gimnazije v Leobnu, leta 1718 in 1719 ni‘je razrede v Ljubljani in leta 1720 znova vi{je v Pasauu. Med letoma 1721 in 1724 je {tudiral teologijo na Dunaju. Po duhovnem letu v Judenbur-gu je v Sópronu (Ödenburgu) na Ogrskem, 50 km ju‘no od Dunaja, vodil kongregacije in zapisoval zgodovino kolegija. Leta 1727 je odpotoval v {panski Cádiz in od tam z ladjo v Ju‘no Ameriko. 15. 2. 1727 je pismu Christophu Dietellu iz Seville v [paniji prilo‘il zemljevid de‘ele Paragvaj in dragoceno mi- sijonsko pismo, ki ga je pozneje natisnil Stöcklein.22 [e istega leta so jezuiti velik zemljevid Paragvaja dostavili svojemu generalu Michelangelu Tamburiniju v Rim.23 Leta 1738 je Ino- cenc Erberg postal predstojnik paragvajske jezuitske redukcije sv. Luisa Gonzage ob reki Urugvaj v dana{nji Braziliji. Sedem let pozneje je napredoval v predstojnika vseh misijonov v Urugvaju in se zavzemal za pravice Indijancev.24 Antonova mlaj{a brata sta {tudirala pri Thullnerju in Stainerju v Ljubljani. Mlaj{i od obeh Janez Benjamin Erberg je kot Steinerjev {tudent leta 1716 v Ljubljani objavil knji‘ico o teoriji son~ne ure. V Ljubljani je ostal {e dve leti kot novic. Med letoma 1719 in 1722 je na Dunaju nadaljeval v Ljubljani za~ete {tudije filozofije in pou~eval v vi{jih razredih gimna- zije.25 Naslednji leti je pou~eval ni‘je razrede gimnazije v Linzu in Steyrju. Nato se je vrnil na Dunaj k {tudiju teologije. Ob polnoletnosti je {tudij prekinil, izstopil iz Dru‘be, prevzel podedovano gra{~ino Dol in postal justi~ni svetnik. Anton Erberg je bil rojen v dru‘ini Janeza Daniela (* 1647 Ko~evje; † 1716 Ljubljana) in Suzane Margarete Dinzl pl. Angerburg (* 1661 Turn pod Novim gradom v vasi Poto~e pri Preddvoru; † 1699). Mati Suzana je umrla nekaj mesecev po nakupu gra{~ine Dol. Bila je h~i Adama Dinzla pl. Angerburga († 1696). Sin njenega brata Franca Benedikta je bil Ignacij 17 Sodnik-Zupanec, 1943, 24; Lind, 1992, 73, 374. 18 Brixianus, 1751, 1: 50–56. 19 Brixianus, 1752, 3: table XVI–XVIII. 20 Sodnik-Zupanec, 1943, 25–26. 21 Historia Annua, 494. 22 Hounder, 1904, 31. 23 Aimé-Martin, 1838, 2: 214. 24 Kova~i~, 2001, 99. 25 Lukács, 1988, 2: 294. 316 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI Dinzl (* 30. 7. 1679 Turn pod Novim gradom; SJ 20. 10. 1695 Ljubljana; † 19. 6. 1743 Ljubljana). Ignacij je bil pred svojim bratrancem Antonom Erbergom rektor ljubljanskega jezuitskega kolegija med 21. 11. 1728 in 25. 11. 1731.26 Stric Antona Erberga, Anton Kri{tof Dinzl pl. Angerburg († 1727), je bil poro~en s teto Inocenca Tauffererja (* 19. 1. 1722 Turn pri Vi{nji gori; SJ 28. 10. 1738 Dunaj; † 14. 1. 1794 Ljubljana), ki je leta 1760 pou~eval fiziko na ljubljanskem kolegiju.27 Anton Erberg je skoraj do petindvajsetega leta ostal v Ljubljani. Tu je obiskoval ni‘je {tudije, {tudiral filozofijo, vstopil v Dru‘bo, opravil noviciat, predaval v vi{jih in ni‘jih gim- nazijskih razredih ter vodil kongregacije. Tako je dodobra spoznal kolegij, ki ga je pozneje vodil. Matematiko mu je leta 1710/11 in 1711/12 predaval Franc Schmelzer (* 27. 6. 1678 Dunaj: SJ 9. 10. 1695 Dunaj; † 26. 1. 1738 Dunaj), fiziko pa Jo‘ef Teiss (Theiss, * 30. 9. 1673 Celovec; SJ 8. 10. 1691 Dunaj; † 4. 6. 1745 Dunaj) v drugem letniku leta 1711/12.28 So{olec Antona Erberga Ljubljan~an Leopold Friderik pl. Breckerfeld je ob koncu Schmelzerjevih matemati~nih predavanj sestavil kratek u~benik. Schmelzer je predaval o aritmetiki, o prera~unavanju koledarjev in o izdelovanju in uporabi son~nih ur po Kircherjevem zgledu. 7. 9. 1712 je Breckerfeld napisal veliko dalj{i rokopis o fiziki po Teissovih predavanjih v drugem letniku vi{jih {tudijev v Ljubljani. Po o~etovi smrti 16. 1. 1716 je Anton Erberg svoj del dedi{~ine v znesku 20.000 fl podaril ljubljanskemu kolegiju, kjer je tedaj pou~eval na ni‘jih {tudijih.29 Enako je storil tudi njegov brat Inocenc, ki je kot novic v Gradcu daroval 2000 fl za postavitev oltarja Marijinega vnebo- vzetja pri sv. Jakobu v Ljubljani.30 Anton Erberg je med letoma 1720 in 1723 {tudiral teologijo v Gradcu in obenem skrbel za knji‘nico. Po tretji aprobaciji v Judenburgu se je znova vrnil v Gradec in tam med letoma 1725 in 1728 pou~eval etiko in nato triletni te~aj filozofije. Obenem je bil tudi katehet, spo- vednik in zapisovalec zgodovine kolegija. Po tedanji navadi se je najprej uveljavil kot promotor priljubljenih knjig, da bi pozneje lahko izdajal lastna dela. Pred odhodom iz Gradca je kot promotor objavil topografije vseh treh de‘el notranje Avstrije, ki so jih naseljevali tudi Slovenci. Uporabil je izvle~ke patra Josepha Ritterja (* 1698 Bavarska; SJ; † 1761 Passau), spovednika portugalske kraljice Ma- rije Ane Habsbur‘anke († 14. 8. 1754), povzete iz avstrijske topografije, ki jo je leta 1701 objavil jezuit Karl Granelli.31 Granellijev opis Ljubljane je leta 1765 ponovno izdal ljubljan- ski profesor fizike Janez Krstnik Pogrietsnig (* 6. 11. 1722 Radi{e na Koro{kem; SJ 31. 10. 1745 Tren~in; † po 1773). Leta 1727 je Anton Erberg dal v topografijo [tajerske vezati izpit- ne teze in seznam dvaindvajset promoviranih bakalavrov. Knjigo je {est let pozneje nabavil baron Maximilian Anton Ignac Taufferer (* 1698 Vi{nja Gora; † 11. 1. 1758), o~e poznej{ega ljubljanskega profesorja fizike Inocenca, in vanjo vpisal svoj ekslibris.32 Leta 1728 je Anton Erberg kot promotor izdal Ritterjeve izvle~ke iz Granellijeve topografije Koro{ke in Kranjske s kratko zgodovino Ko~evja,33 Idrije34 in drugih krajev. Za knji‘ico sta bili vezani dve izpitni 26 Smole, 1982, 640–641; Kova~i~, 1998, 57. 27 AS, 1075, {t. 56. 28 Diar., I./37r, 872/20; Lukács, 1988, 2: 294. 29 Sommervogel, 1892, 3: 403. 30 Kova~i~, 2002, 117. 31 Murko, 1974, 33; Stoeger, 1855, 120. 32 AS, 1075, {t, 257; Bu~ar, 1998, 412–413. 33 Erberg, 1728, 126–129. 34 Erberg, 1728, 133–135. 317ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) tezi po Aristotelu, ki ju je branilo devetintrideset promoviranih doktorjev popisanih na {tirih straneh. Izpit sta avgusta 1728 vodila profesorja Anton Erberg in teolog Sigmund Posch.35 Triletni te~aj filozofije je Anton Erberg ponovno predaval na Dunaju med letoma 1729 in 1731. Nato je bil do leta 1735 spovednik, prefekt in dekan profesorjev filozofije. Njegov rektor je bil Thullner, ki je pred tem pou~eval matematiko v Ljubljani in sodeloval z Antono- vim ne~akom Avgu{tinom Hallersteinom na Dunaju. Thullner je med letoma 1710 in 1713 pou~eval matematiko na Dunaju in leta 1711 objavil znamenito geometrijo. Kot rektor kole- gija med 4. 12. 1718 in letom 1740 je vplival na fizikalna raziskovanja Antona Erberga. Dunaj je bil v tem ~asu pomembno matemati~no sredi{~e. Znameniti matematik Christian Goldbach (1690–1764) iz Königsberga (Kaliningrada) je v dunajskem jezuitskem kolegiju stanoval med 6. 8. 1714 in 18. 9. 1714, s presledki pa je med svojimi potovanji na Dunaju bival {e med 15. 12. 1720 in 23. 4. 1724. Obiskal je ljubljanski kolegij, ko je z Dunaja 15. 5. 1721 odpotoval proti Benetkam in se vrnil 29. 12. 1721 na Dunaj. 5. 3. 1722 je popotoval po Donavi do Srbije in se 28. 5. 1722 vrnil na Dunaj. 15. 10. 1722 je obiskal ^e{ko in Moravsko in se 19. 1. 1724 vrnil na Dunaj. 24. 3. 1724 se je v Pragi nastanil v jezuitskem kolegiju in se 35 NUK-7047 privezano NUK-7048; NM-15484; NM- 2331; Pivec-Stele, 1969, 112; Umek, 1991, 68. Jezuiti Dinzli pl. Angerburgi. Izpis ne vsebuje zakoncev. Datumi in kraji se nana{ajo na rojstvo, morebitni vstop med jezuite za ~rkama »SJ« in smrt (AS, 1075, {t. 56). 318 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI So ro dn ik i je zu ito v Ta uf fe re rj ev 319ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) tam sestal s svojim bratom Henrichom. Iz Prage je 5. 4. 1724 odpotoval v Berlin in nato v Sankt Peterburg, kjer je leta 1725 postal akademik skupaj z Nikolajem II Bernoullijem (1695–1726) in Jakobom Hermannom (* 1678 Basel; † 1733).36 Goldbach je z Dunaja pisal {tevilnim matematikom. 29. 1. 1721 je pisal Hermannu v Frankfurt na Odri o izra‘anju {tevilskih vrst z drugimi vrstami in o poskusih z magnetno dekinacijo Johanna Gabriela Doppelmayerja (Doppelmaier, 1677–1750). Doppelmayer je po {tudiju pri Johannu Christophu Sturmu (* 1635; † 1703) v Altdorfu37 pou~eval matema- tiko na gimnaziji v Nürnbergu. Leta 1731 je Doppelmayer objavil eksperimentalno fiziko, v kateri se je zgledoval po svojemu u~itelju Sturmu in po Wolffu.38 Doppelmayerjeva dela so uporabljali tudi na kolegiju v Ljubljani. Ob novem letu 1721 je Goldbach poro~al Doppelmayerju z Dunaja o podobnosti med re~nim sistemom Donave in pretokom krvi v ‘ivalih. Junija 1721 mu je poro~al iz Benetk o severnem siju, vplivu magnetne deklinacije na merjenje zemljepisne dol‘ine, izpopolnjevanju teleskopov, za‘iganju z le~ami in uporu zraka, ki ustavi delovanje perpetuum mobila.39 30. 7. 1722 je Nikolaja II. Bernoullija obvestil o re{evanju ena~be bene{kega grofa Jaco- pa Francesca Riccatija (1676–1754).40 28. 8. 1721 in julija 1728 je o vsotah vrst in »Leibni- zovi vrsti« pisal profesorju matematike Friderichu Koesu (1684–1766) z univerze v Kielu ter knji‘ni~arju Christianu Sebastianu M. Kortholtu (1670–1769).41 Septembra 1722 je Goldbach pisal Tirolcu Paolu Giuseppeju Pasqualinu o svojih pogo- stih sre~anjih z Marinonijem, ki je dve leti prej na Dunaju postavil najsodobnej{i observatorij v Evropi. Johann Jakob Marinoni (* 1676 Videm; † 10. 1. 1755 Dunaj) je svoj observatorij opisal v pismu Goldbachu, poslanem v Sankt Peterburg. Marinoni je bil znan po svojih opa- zovanjih Sonca s projiciranjem na papir.42 Ukvarjal se je s Keplerjevimi rokopisi, po Goldba- chovem posredovanju pa se je dopisoval tudi z Leonhardom Eulerjem.43 Razgibano znanstveno ‘ivljenje na Dunaju je vzpodbudilo Antona Erberga k pisanju. Seveda se je moral dr‘ati omejitev svojega stanu in je v peripateti~ni razpravi leta 1730 in 1731 na Dunaju kriti~no presodil kartezijanski nauk. Vztrajal je pri Aristotelovi fiziki, zato ni sprejel Descartesovih in Leibnizovih novosti. Z Dunaja se je Anton Erberg za devet let vrnil v Gradec in postal kancler univerze. V Gradcu je objavil teolo{ka pisma francoskega jezuita Guilelma Baila, ki jih je v latin{~ino prevedel Francoz Henrik Lamormaini (* 1570; SJ; † 1647/8) v Nijmegenu (Nimwegen) na Nizozemskem. Erbergova lastna knjiga o teologiji je iz{la posmrtno. Zadnji dve leti je bil Anton Erberg rektor v Ljubljani, od 8. 12. 1744 do smrti. Po smrti objavljeno Logiko, Splo{no in Posebno fiziko ter ve~krat ponatisnjeno Dialekti~no filozofijo je verjetno sestavil ‘e med pou~evanjem filozofije na Dunaju in v Gradcu med letoma 1725 in 1735. Z objavo je odla{al v pri~akovanju terezijanskih reform, ki so v petdesetih letih zahtevale nov pristop k pouku fizike. Umrl je, preden se je za~ela reforma pouka fizike v Ljubljani in na drugih kolegijih v monarhiji. Erbergovo Dialekti~no filozofijo so v Ljubljani nabavili ‘e kmalu po natisu. Po ekslibrisu sode~ so jo darovali uspe{nemu dijaku kot nagrado 36 Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 31–34, 46–48, 213. 37 Cantor, 1901, 502; Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 192–193. 38 Lind, 1992, 96, 352, 372. 39 Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 53–54. 40 Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 47. 41 Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 45, 48. 42 Mädler, 1873, 525. 43 Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 50, 52, 90, 102. 320 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI ob koncu {olskega leta.44 Anton Erberg je v tem delu razpravljal o pravilih filozofiranja in silogizmih, na koncu pa je objavil bakrorez s shemati~nim prikazom pravilnega filozofiranja. Nekaj let pozneje je Bernard Ferdinand Erberg nabavil {tevilne fizikalne knjige, ki so bile sodobnej{e od posmrtne izdaje fizike njegovega bratranca Antona.45 Antonova fizika je iz{la kot drugi in tretji del te~aja filozofije. Splo{na fizika je bila tiskana s cesarskim privilegijem 4. 11. 1750, posebna pa naslednje leto. Takoj za tem je cesarski dekret iz leta 1752 zapovedal delitev predavanj fizike na splo{ni in posebni del. Tako naj bi u~benik z avtoriteto pokojnega rektorja Antona Erberga podkrepil uvajanje novosti pri pouku fizike. Knjigo so sestavljali naslednji »pogovori«: Razprava Pogovor Strani I. Logika 1–475 II. Splo{na fizika46 I. O svetu in nebu 1 II. O nastajanju in propadanju 128 III. O splo{nih lastnostih 150 IV. O posebnih elementih, med njimi o meteorjih47 312 V. O du{i48 373 Dodatek: O Aristotelovi metafiziki 460–466 III. Posebna fizika I. O naravi, lastnostih in podro~ju fizike 3 II. O notranjih principih naravnih teles 22 III. O substanci49 87 IV. O obliki 136 V. O zdru‘evanju, sestavljanju in nadome{~anju 202 VI. O vzrokih nasploh 252 VII. O posebnih vzrokih 329 VIII. O kraju, ~asu in vakuumu 455 IX. O neskon~nem in zveznem 510–586 Po Aristotelovih naslovih pogovorov v Erbergovi Splo{ni fiziki so konec 17. stoletja pre- davali tudi na Rimskem in drugih jezuitskih kolegijih. Le vrstni red poglavij je bil nekoliko spremenjen.50 Anton Erberg je na{tel mo‘ne fizikalne »sisteme« Gassendija, Descartesa in kemikov- atomistov.51 Ob kartezijancih je citiral predvsem Honorata Fabrija (Faber, * 1606/7; SJ; † 1688),52 med kemi~nimi sistemi pa je opisal ideje Niccolòja Cabeoja (* 1596; SJ; † 1650)53 44 Rokopis na notranji strani platnic »anno 1752 Premia« in do nerazpoznavnosti pre~rtano domnevno ime obdarjenega je zapisano levo in desno od naslovnice. Na zunanji strani temno rjavih okra{enih usnjenih platnic ni mogo~e opaziti jezuitskega {tevil~enja ob popisu leta 1775. 45 Zenko, 1983, 112. 46 Zaradi tiskarske napake sta bili naslovnici zamenjani, tako da so drugemu delu pomotoma pripeli naslovnico tretjega dela o posebni fiziki, tretjemu delu pa naslovnico drugega dela o splo{ni fiziki. 47 Wallace, 1984, 142, 144. 48 Wallace, 1984, 17. 49 Wallace, 1984, 17. 50 Wallace, 1984, 60. 51 Erberg, 1751, 3: 43, 50, 66. Podobne »sisteme« je navajal tudi Khell (1751, 67, 75, 79, 89). 52 Erberg, 1751, 3: 59, 60, 61. 53 Erberg, 1751, 3: 69; Rossi, 1997, 235. 321ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) Naslovna stran Erbergove Splo{ne fizike (1750), prve fizikalne knjige kranjskega avtorja. 322 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI Matemati~ne skice k poglavju o neskon~nosti in zveznosti v Erbergovi Posebni fiziki (1751. 323ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) in Keneliusa Digbaeusa.54 Razpravljal je predvsem o anti~nih raziskovalcih in peripatetikih, ne pa o Galileju ali Newtonu, saj njunega dela ni imel za »sistem«. V prvem delu razgovora O nastajanju in propadanju je Anton Erberg navajal svoja lastna in Magnijeva dela.54 Kapucin Valeriano Magni (Magnani, * 1586 Milano; † 1679) je ‘e leta 1646 samostojno opravil Torricellijevemu podoben poskus na dvoru Ladislausa IV (1585–1648, kraljeval 1632–1648) in Louise-Marie de Gonzaque princese Nevers (1611–1667, kraljica od 1646) v Var{avi. Kralji~in tajnik Pierre Des Noyers (1608–1693) je o dogodku takoj obve- stil francoske fizike. Zanimanje za znanost se je nadaljevalo tudi pod oblastjo Jana Kazimierza (Jean-Casimir, 1609–1672, kraljeval 1648–1668). Jan Kazimierz je bil pred poroko s polbrato- vo vdovo Louise-Marie de Gonzaque kardinal in jezuit, po abdikaciji pa je umrl v Franciji.56 Leta 1654 je Magni na Dr‘avnem zboru v Regensburgu opisal svoj poskus magdebur{kemu ‘upanu Ottu Guericku (1602–1686), katerega o~e je pred leti {e kot mladeni~ opravljal po- slansko slu‘bo za poljskega kralja. Guericke ni povsem verjel Magniju, saj je medtem ‘e nekaj sli{al o Torricellijevih uspehih. Magni je prvi natan~no opisal prehajanje svetlobe skozi zrak in skozi vakuum,57 njegova kritika Aristotelovega zavra~anja obstoja vakuuma pa je bila najhuj{i izziv jezuitom tistega ~asa. V tem ~asu je bil Magni na vi{ku svoje ‘ivljenjske poti in je celo sku{al priti do kardinalskega klobuka. Kot fran~i{kan je bil tudi sicer neprijeten sogo- vornik jezuitom. Aleksander VII. (pape‘ 1655–1667) je leta 1661 izdal ukaz za aretacijo Magnija na Dunaju in njegovo privedbo v Rim.58 Anton Erberg se je {e stoletje pozneje jezil na davno umrlega Magnija. V drugem delu razgovora O nastajanju in propadanju je Anton Erberg obravnaval spre- membe snovi.59 Pri obravnavi vakuuma je navedel poskuse Torriciellija, Huygensa, Boyla in Guerickeja, ne da bi se otresel Aristotelovih dvomov o mo‘nosti gibanja kamna skozi vaku- um. Mo‘nost obstoja vakuuma je raz~lenil v II. razpravi in v drugem delu osmega razgovora III. razprave. V nasprotju z Magnijem je menil, da v naravi telesa ne morejo biti v vakuu- mu.60 Mnenje je bilo dokaj raz{irjeno v ~asu mladosti Antona Erberga, vendar je bilo ob izidu knjige ‘e zastarelo. Anton Erberg je citiral Kopernikova, Galilejeva (1610) in Huygensova (1665) astronomska dela. Po jezuitih Giambattisti Riccioliju (1598–1671) in Schottu je raje sprejel Tychov si- stem, izgovarjajo~ se na stali{~e Vatikana do Kopernikovih idej v letih 1616 in 1633.61 Ob Koperniku je zavrnil tudi kartezijance.62 Anton Erberg ni podrobneje obravnaval Newtonove fizike. V naslednjih sto letih je Po- sebna (eksperimentalna) fizika63 dobila povsem druga~no vsebino od tretjega dela Erbergove 54 Kenelm Digby (1603–1665), ki mu je Pierre Borel leta 1657 posvetil razpravo o {tevilnosti svetov (Erberg, 1751, 3: 70; Rossi, 1997, 179–180). 55 Erberg, 1751, 3: 151. 56 Targosz, 1971, 137–142. 57 Guericke, 1986, 92–93, 108. 58 Gorman, 1994, 19, 21. 59 Erberg, 1751, 3: 161. 60 Erberg, 1751, 2: 47, 351–353, 3: 492–497. 61 Erberg, 1751, 2: 47–50. 62 Erberg, 1751, 3: 52. 63 Pozneje v 19. stoletju so v »Splo{ni fiziki« obravnavali mehaniko, v »posebni fiziki« pa: pnevmatsko kemijo, optiko, termiko, kemijo, elektriko in magnetizem. Astronomijo, fizikalno geografijo in meteorologijo so predavali na koncu pouka fizike. Problem je bil predvsem pri obravnavi plinov, katerih elasti~nost in gostoto so obravnavali ob koncu splo{ne fizike, barometer in plinske zakone pa v »pnevmatski kemiji«. Zato so v 19. stoletju naziv »Splo{na fizika« nadomestili z naukom o te‘nostnih snoveh (ponderabli, wägbare Stoffe) in mu priklju~ili kemijo in aerodina- miko. Posebno fiziko (Particularis) so preimenovali v brezte‘ne snovi (imponderable, unwägbare Stoffe), kon~na 324 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI knjige; v tej je bilo {e veliko teolo{kih citatov, razprav o idejah anti~nih raziskovalcev, pred- vsem peripatetikov.64 Anton Erberg je opisal meritev velikosti, hitrosti in oddaljenosti nebes- nih teles s pomo~jo paralakse. Tak{ne meritve so v naslednjem desetletju postale zelo po- membne pri opazovanju prehodov Merkurja in Venere ~ez ploskev Sonca. Obravnaval je komete, magnetizem, elektriko, potrese, plimo in oseko. Pri filozofskih vpra{anjih o podstati je zastopal stali{~a »u~iteljev na{e Dru‘be« predvsem {panskega jezuita neosholastika Suáreza. Tako »materia prima« za Antona Erberga ni ~ista mo‘nost, razlika med bistvom in bitjo ni realna, materija pa ni po~elo individualizacije.65 S {tevilnimi drugimi jezuiti je vztrajal pri obrambi Aristotela kot temelja teologije sv. Toma‘a Akvinskega. V ~asu posmrtne izdaje Erbergove fizike je leta 1749/50 pater Onuphrius napisal splo{no in posebno fiziko po predavanjih dunajskega profesorja filozofije Josepha Koesslerja (Kessler, * 1711; SJ; † 1771). Rokopis so uporabljali na ljubljanskem kolegiju. Koessler je bil Bo{kovi}ev sodobnik. Leta 1749/1750 {e ni citiral Bo{kovi}eve fizike; ta je v naslednjem desetletju prevladala na Dunaju. Obravnaval je kartezijanski sistem. Glede vakuuma je primerjal Descartesovo mnenje s peripatetiki. Opisal je uporabo sifona za relati- vno dolo~anje specifi~nih te‘ snovi, barometer, te‘o zraka in Guerickovo ~rpalko, ne da bi citiral Torricellija ali Boyla. Koessler je, v nasprotju z Antonom Erbergom, ‘e dopu{~al ob- stoj vakuuma v barometru in v podobnih napravah.66 V poglavju o zveznosti in deljivosti delcev je Koessler opustil dele peripateti~ne tradicije Antona Erberga. Menil je, da je mogo~e telesa zvezno deliti na sestavne dele67 in se tako pribli‘al Bo{kovi}evim idejam. V posebni fiziki je Koessler opisal sisteme Pitagore, Aristotela, Ptolomeja, Kopernika in Tychoja. Najdalj{o poldrugo stran dolgo razlago in kritiko je posvetil Kopernikovemu siste- mu; sprejel pa je Tychovega,68 ki je {e nekaj let prevladoval v katoli{kih de‘elah. Koessler je uporabljal anti~ne ideje o {tirih elementih, sodobna dognanja kemije pa je sku{al opisati z me{anicami elementov.69 Opisal je tri vrste mineralov: kamne, polkovine in kovine. Nazivi niso bili v skladu s sodobnimi, saj so Koesslerjevi kamni tvorili kristale in jih je bilo mogo~e namagnetiti.70 K polkovinam so tedaj {teli ‘ivo srebro, antimon, bizmut in cink, ki jih zaradi nizkih tali{~ te‘ko kovali. Koesslerjeva razdelitev je bila povezana z indu- strijsko uporabo mineralov, med lastnosti kovin pa {e ni {tel dobre elektri~ne prevodnosti. Pojem elektri~ne prevodnosti je dve desetletji pred Koesslerjem razvil veliki mojster london- skih prostozidarjev in Musschenbroekov prijatelj John Théphile Désaguliers (1683–1744) na temelju poskusov Angle‘a Stephena Graya (1696–1736) iz leta 1729. Francoski prevod Dé- saguliersove Eksperimentalne fizike so nabavili v Ljubljani leta 1754 in 1755, kmalu po Koesslerjevem rokopisu. poglavja pa v »Naturerscheinungen im grossen«, npr. v {esti izdaji u~benika Andreasa Baumgartnerja (1793–1865) iz leta 1839. V 2. izdaji iz leta 1826 Baumgartner {e ni delil fizike na tak na~in. Delitev pa najdemo tudi pozneje v prvi slovenski fiziki benediktinca Karla (Lucasa) Robide (1804–1877) iz leta 1849, kjer najdemo slovenske izraze »Va‘itelnine«, »Neva‘itelnine« (2) in zadnje (3.) poglavje »Od vesolniga sveta. Nazivi so bili v recenziji knjige v B~eli (1850, 31) nadome{~eni z »Vagljiva telesa«, »Nevagljiva telesa« in »Postave vesolniga sveta«. Ko je pojem etra postal dvomljiv v drugi polovici 19. stoletja, so imponderable sicer opustili, delitev in vrstni red panog fizike pa se ni spreminjala razen vklju~itve kvantne mehanike in teorije relativnosti v zaklju~na poglavja.. 64 Erberg, 1751, 3: 151, 2: 50. 65 Erberg, 1751, 22–241; Zenko, 1983, 107; Sodnik-Zupanec, 1943, 22. 66 Koessler, 1749, 12, 101v, 106v, 109v; Koessler, 1750, 177r (tezi 11 in 12), 177v (teza 24); Grmek, 1963, 300–301. 67 Koessler, 1749, 131v; Koessler, 1750, 177r (teza 13). 68 Koessler, 1750, 11v, 12v, 177v (teza 33). 69 Koessler, 1750, 72v–82r. 70 Koessler, 1750, 112r–120r. 325ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) Splo{no fiziko je Koessler po tedanji navadi nadaljeval z opisom rastlinskega in nato {e ‘ivalskega ‘ivljenja, ki jima je posvetil skoraj tretjino razprave.71 Na zadnjih dveh listih je dodal {e petdeset izpitnih tez iz filozofije brez omembe Aristotela. Spremembe pouka fizike v 1750-ih letih Zaradi po‘ara leta 1774 ne poznamo vseh u~benikov, ki so jih v Ljubljani uporabljali v prvih desetletjih pouka fizike. V zagreb{ki akademiji, kjer so s poukom filozofije za~eli ‘e 6. 11. 1662, so konec 17. stoletja uporabljali peripateti~no filozofijo Franje Jambrehovi}a (* 1631 Vinica; SJ Po‘un; † 1703 Zagreb).72 Podobne knjige so uporabljali tudi v Gorici in Celovcu. Kljub Ratio Studiorum vsi jezuiti seveda niso zastopali enotnih stali{~ v fiziki in filozofiji. V~asih je pri{lo celo do sporov. Leta 1726 je zagreb{ki profesor fizike Italijan Anton Terzi iz Gorice s pomo~jo profesorja logike Josipa Novoseli}a iz Vara‘dina {e lahko nasprotoval karte- zijancem. Z javno obrambo tez in prito‘bo pri generalu Dru‘be Tamburiniju je zavrnil Descar- tesovo domnevo o akcidentih, ki naj bi ostajali v sv. evharistiji. Kartezijansko stali{~e je zago- varjal zagreb{ki profesor metafizike Luka Bakranin (* 2. 10. 1692 O{tarije pri Ogulinu; SJ 16. 19. 1712; † 4. 7. 1627 Cadiz). Po posegu avstrijskega provinciala Maksimilijana Gallera je general spor zgladil tako, da je okrcal obe strani. Terzija je zavrnil z ugotovitvijo, da Descartesa ni dal na popis prepovedanih naukov v generalski poslanici 15. 6. 1706. Ljubljanski jezuiti so leta 1696 nabavili {tiri desetletja starej{e Gassendijevo posmrtno tiskano astronomsko delo. Vendar s tem {e niso opustili peripateti~nih idej, ki so se v filozo- fiji in fiziki jezuitskih kolegijev obdr‘ale do srede 18. stoletja. Na zagreb{ki akademiji je do sprememb pri{lo po ostrih bojih med zagovorniki in nasprotniki mehanike Descartesa in Gassendija. V polemikah so sodelovali {tudentje in profesorji. Spori so trajali nekaj mesecev leta 1746; v ~asu smrti zadnjega pomembnega predstavnika peripateti~ne fizike v Ljubljani Antona Erberga. Leta 1753 je deset {tudentov v Zagrebu ‘e javno branilo teze s sodobnej{imi nauki, ki so jih imenovali »la‘je«.73 Nove ideje Boerhaavejevih u~encev v fiziki in filozofiji je v habsbur{ki monarhiji zasto- pal jezuit Josip pl. Zanchi (* 23. 8. 1710 Reka; SJ 1. 11. 1725 Dunaj; † 1786). Rodil se je v senatorski dru‘ini, v noviciat pa je vstopil na Dunaju. Pou~eval je na kolegiju v Gorici in tam objavil knjigo z zgodovinsko-sholasti~no vsebino.74 Med letoma 1741 in 1752 je pou~eval matematiko, logiko, fiziko, metafiziko in etiko na Terezijani{~u in na dunajski univerzi. Leta 1747 je ob promociji bakalavra grofa Ivana Peta~i~a pl. Zajezda v latin{~ino prevedel ko- mentar Voltairove priredbe Newtonovega dela, ki ga je v francoskem jeziku objavil Noël Regnault (* 1683; SJ; † 1762). Zanchi {e ni sprejel nove Bo{kovi}eve dinami~ne filozofije in fizike. Na svoj na~in je obnovil Aristotelov nauk o materiji in formi v dvojnem, metafizi~nem in fizi~nem pomenu. K prvi knjigi »splo{ne fizike« na 380 straneh je dal vezati {e drugo knjigo »posebne fizike« z lastno naslovnico in {tevil~enjem strani, vendar skupnimi slikami na koncu. Prve slike so kazale magdebur{ke in druge poskuse z vakuumom. Svojo razlago je utemeljil na Musschen- broekovi ina~ici Newtonove fizike. Splo{no fiziko je delil na splo{ne principe teles75 in pojavne 71 Koessler, 1750, 124v–176r. 72 Vanino, 1987, 145–147. 73 »Amoenior philosophia« (Vanino, 1987, 150; Zenko, 1983, 117). 74 Lovato, 1959, 135; Korade, 1990/91, 26. 75 Zanchi, 1748, 1: 1–121. 326 vrste teles. V drugi knjigi je opisal vse tri astronomske sisteme: Ptolemejevega,76 Koperniko- vega77 in Tychovega78 v vrstnem redu po starosti nastanka. Sledila je obravnava vloge vode79 in ognja80 pri spreminjanju vremena. Obravnaval je severni sij,81 metalurgijo in alkimijo.82 Po vrsti je obravnaval pojave zunaj mehanike: ogenj in mraz,83 elasti~nost84 ter magnetno in elektri~no silo.85 Knjiga je bila pozneje {e ponatisnjena.86 Med 26. 11. 1756 in 28. 11. 1756 je bil ravnatelj re{kega konvikta Zanchi skupaj z re{kim naravoslovcem Augustinom Miche- lazzijem (* 14. 9. 1732 Reka; SJ 17. 10. 1750 Dunaj; † 20. 5. 1820 Dunaj) in dvema drugima gori{kima profesorjema gost kolegija v Ljubljani. Tam sta se sre~ala s pozneje znamenitim fizikom Biwaldom, Dillherrom in Bernardom Ferdinandom Erbergom.87 Michelazzi je nare- dil dober vtis na Ljubljan~ane in je bil leta 1786 in 1787 predlagan za profesorja astronomije na vi{jih {tudijih v Ljubljani. Bernard Ferdinand Erberg, ljubljanski profesor matematike in fizike (1751–1758) Bernard Ferdinand Erberg je bil mlaj{i bratranec Sigmunda Jentschiza, Inocenca, Antona in Janeza Benjamina Erberga. Bil je sin Ko~evarja Janeza Adama Erberga, ki je pred njim {tudiral filozofijo v Gradcu. Janez Adam je bil od leta 1698 glavni cesarski carinik, {estnajst let pozneje pa sta skupaj z bratom Janezom Danielom dobila naslov barona. Stric profesorjev Bernarda Ferdinanda Erberga, Sigmunda Jentschiza in Antona Erberga je bil jezuit Jurij Erberg (* 20. 9. 1670 Ko~evje; SJ 6. 4. 1688 Gradec; † 25. 5. 1715 Budim). Leta 1690 je pou~eval v ni‘jih razredih ljubljanske gimnazije. Filozofijo je {tudiral v Gradcu med letoma 1691 in 1695 in jo nato predaval v Gorici med letoma 1702 in 1706. V Ljubljani je bil profesor teologije, prefekt in vodja kongregacij leta 1711 in 1712. Enake dol‘nosti je imel naslednji dve leti v Linzu, kjer je objavil dve knjigi o pravnih znanostih.88 Kot rektor je v Budi stregel ku‘nim vojakom princa Evgena Savojskega (1663–1736) na pohodu proti Beogradu in umrl. Polbrat Bernarda Ferdinanda Erberga je bil ljubljanski kanonik in novome{ki pro{t Anton Gothard Erberg (* 1700 Ljubljana; † 1755 Novo mesto). Polbrat Volbenk Adam je bil gra{~ak v Stari Loki od leta 1706 in prvi okro‘ni glavar v Novem mestu od leta 1748. Gra{~ino je nasledil najmlaj{i brat Maksimilijan Franc Gotfrid Erberg (* 1719 Ljubljana; † 1. 4. 1760 Novo mesto), ki je po polbratu Volbenku Adamu podedoval {e polo‘aj dolenjskega okro‘ne- ga glavarja. Erbergov Dol je le dvajset kilometrov vzhodno od Apfaltrerjevih Grma~. Ob pogostih dru‘abnih sre~anjih med gra{~akoma so se med dru‘inama spletle kar tri poroke. Mati Ber- S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI 76 Zanchi, 1748, 2: 15. 77 Zanchi, 1748, 2: 18. 78 Zanchi, 1748, 2: 22. 79 Zanchi, 1748, 2: 106. 80 Zanchi, 1748, 2: 113. 81 Zanchi, 1748, 2: 140. 82 Zanchi, 1748, 2: 219. 83 Zanchi, 1748, 2: 318. 84 Zanchi, 1748, 2: 342. 85 Zanchi, 1748, 2: 335. 86 Sodnik-Zupanec, 1943, 22–23; Martinovi}, 1992, 88, 90; Vanino, 1987, 183. 87 Diar., I./40r, 1713r. 88 Reisp, 1990, 52; SBL, 1: 160; Kova~i~, 2001, 99 327ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) narda Ferdinanda Erberga je bila Jo‘efa Leopoldina baronica Apfaltrer (* ok. 1691 Grma~e; † 1764 Dol). Njena teta Marija Ana Apfaltrer (* ok. 1667 Grma~e; † 1728 Dol), vdova Rasp, se je nekaj let pred njo poro~ila z Janezom Danijelom, starej{im bratom mo‘a Jo‘efe Leopol- dine. Ivana Elizabeta Erberg (* 1696 Ljubljana; † 1750 Ljubljana), starej{a polsestra Bernar- da Ferdinanda Erberga, se je poro~ila z gospodarjem ^e{enika Sigmundom Ferdinandom baronom Apfaltrerjem, bratom Jo‘efe Leopoldine in stricem Bernarda Ferdinanda Erberga.89 Oton Henrik baron Apfaltrer, bratranec o~eta Jo‘efe Leopoldine, je podedoval Grma~e leta 1698. Njegov sin Ernest baron Apfaltrer (* 26. 6. 1701 Grma~e; SJ 27. 10. 1718 Dunaj; † 14. 10. 1767 Steyr) je {tudiral filozofijo v Gradcu med letoma 1722 in 1727. Med letoma 1735 in 1737 je predaval triletni te~aj filozofije v Ljubljani. Fiziko je pou~eval leta 1736 v Ljubljani ter leta 1739 in 1740 na Dunaju. Po treh letih pou~evanja fizike je na Dunaju izdal svoje fizikalne teze. Kot promotor je skupaj s {tudenti dal teze vezati ob dve razli~ni knjigi. Prva je podrobno opisovala in ilustrirala oboro‘itev dunajskih me{~anov, druga pa je bila bibliografija dunajskih jezuitov od ustanovitve kolegija do leta 1463 kot nadaljevanje biblio- grafije natisnjene leta 1664. Podobno bibliografijo celotne avstrijske province za obdobje med letoma od leta 1551 do leta 1764 je sestavil Bernard Ferdinand Erberg, vendar jo je zapustil v rokopisu. Popis ‘ivljenjepisov in objavljenih del ~lanov avstrijske prov-ince Dru‘be Jezusove je skoraj stoletje pozneje objavil Stoeger. Z Dunaja se je Ernest Apfaltrer vrnil v Ljubljano kot profesor teologije. Bogoslovje je nato predaval {e v Gradcu, Trnavi in v Passauu. Med letoma 1747 in 1748 ga ponovno sre~amo v Ljubljani kot vodjo seminarja. Med letoma 1749 in 1750 se je zopet vrnil k filozofiji in fiziki kot dekan profesorjev filozofije na Dunaju. Odtlej je opravljal vodilne funkcije v Grad- cu, Gorici, Mariboru, Sópronu in Steyrju. V ~asu reforme pouka fizike je bil v Ljubljani vodja seminarja med letoma 1755 in 1757 ter rektor kolegija med 28. 5. 1759 in 2. 1. 1763.90 Ernestov ne~ak je bil Leopold baron Apfaltrer (* 16. 10. 1731 Grma~e; SJ 1. 11. 1747 Dunaj; † 9. 12. 1804 Györ), profesor matematike in eksperimentalne mehanike v Celovcu med letoma 1766 in 1773. V Celovcu je od leta 1765 vodil obrtno {olo, podobno kot Gruber {tiri leta pozneje v Ljubljani. Tudi Leopoldov mlaj{i brat Ernest Apfaltrer (Apfaltern, * pri- bli‘no 1735 Grma~e; † 1815 Ljubljana) je bil duhovnik.91 Bernard Ferdinand Erberg je bil v noviciatu na Dunaju leta 1735 in 1736. Ni‘je {tudije je kon~al v Leobnu leta 1737, kjer je malo pred tem umrl rektor Matija Jentschiz, sin njegovega bratranca. Filozofijo je {tudiral na Dunaju med letoma 1738 in 1740. Ob koncu njegovega {tudija se je iz Male Azije na Dunajsko univerzo vrnil sloviti astronom, raziskovalec elek- trike in zgodnjega telegrafa Joseph Franz (* 23. 2. 1704 Linz; SJ Avstrijska provinca; † 12. 4. 1776 Dunaj),92 ki je vplival na Erbergovo nabavo elektri~ne naprave za zbirko ljubljanskega fizikalnega kabineta leta 1755. V Ljubljani je Bernard Ferdinand Erberg pou~eval gramatikalne razrede leta 1741. [tudij matematike je nadaljeval najprej v Gradcu leta 1742 in nato na Dunaju leta 1743. V Gradcu je leta 1744 pou~eval gramati-kalne razrede in naslednje leto v Gorici humanitetne. Teolo- gijo je {tudi-ral v Gradcu med letoma 1746 in 1749. Duhovno leto je imel v Judenburgu. V Ljubljani je bil med letoma 1751 in 1758 profesor matematike in filozofije, katehet in zgodo- 89 AS, 1075, {t. 12; AS 730, Dolski arhiv, fasc. 119–225: 673–674. 90 Kova~i~, 1998, 58–59. 91 Smole (1982 , 581) ga omenja kot jezuita, vendar ji jezuitski viri ne pritrjujejo. 92 Poggendorff, 1898, 1: 994. 328 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI Jezuiti Apfaltrerji (Apfaltern). Izpis ne vsebuje zakoncev. Datumi in kraji se nana{ajo na rojstvo, morebitni vstop med jezuite za ~rkama »SJ« in smrt.) 329ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) vinopisec. Tu je delal tudi zadnje zaobljube 2. 2. 1752. Po ukazu cesarice 25. 6. 1752 je moral v drugem letniku predavati razli~ne naravoslovne predmete. Bernard Ferdinand Erberg je bil med letoma 1759 in 1763 knji‘ni~ar v Terezijani{~u in nato na dunajskem kolegiju. Na Dunaju je 1760 izdal Popis zemljepisno-krajepisnih del o slavnem ~e{kem kraljestvu. Podobnega dela o Kranjski ni kon~al. ^e k tema zbirkama pri{tejemo {e neobjavljeno bibliografijo avstrijskih jezuitov, dobimo podobo zelo sistemati~- nega in delovnega raziskovalca. Med letoma 1765 in 1766 je postal pomo~nik predstojnika in spovednik na kolegiju v Trnavi. Naslednje leto je pomagal predstojniku Terezijani{~a. V Kremsu je vodil semeni{~e za ubo‘ne dijake med letoma 1768 in 1771. Nato so ga znova potrebovali v Ljubljani. Kot pomo~nik predstoj-nika in spovednik je skrbel tudi za du{ni blagor obetavnega gimnazijca Jurija Vege. Kon~no je ostareli Bernard Ferdinand Erberg od{el nazaj v Krems in tam kmalu umrl. Predavanja o fiziologiji V rokopisu o fiziki93 je Erberg opisal fiziologijo ~loveka. Vzporedno je razpravljal o fi- zikalnih vpra{anjih toplote v telesu ter svetlobe v o~esu. Zato je pozneje zapisani naslov »Fizika« s sodobnega stali{~a napa~en, ustreznej{e bi bilo: »Fiziologija«. K fiziologiji je dodal veliko fizike in kemije pri obravnavi zra~nega tlaka, vakuuma, flogistonske teorije, akustike ter optike le~.94 Tekst je bil pozneje o{tevil~en na vsaki drugi strani. Prvih {tirinajst poglavij rokopisa se ni ohranilo. Tako se rokopis danes za~enja s petnajstim paragrafom o zraku in zra~nem tlaku. Nato je obravnaval vakuum in problem straha pred njim.95 Ta vpra{anja so bila zelo priljub- ljena sto let prej, ko je Torricelli odkril barometer in njegovo delovanje pojasnil z zra~nim tlakom. V Erbergovem ~asu je zra~ni tlak ‘e povsem izpodrinil starej{e Aristotelove ideje. Tekst se je nadaljeval z opisom arterij, ven,96 plju~ in kro‘enja zraka v krvi.97 Gorenje zraka v ‘ilah, krvi in plju~ih98 je opisal s teorijo flogistona ter njegovega izlo~anja iz zraka.99 Flogistonsko teorijo je ob za~etku stoletja razvil nem{ki kemik in zdravnik Georg Ernst Stahl (1660–1734). Uporabljali so jo do Lavoisierovih poskusov z goren-jem in teorijo kalo- rika v 1770-ih letih. Zagreb~an Josip Franjo Domin (1754–1819) je zagovarjal flogistonsko teorijo {e leta 1784,100 Kant leta 1787,101 Priestley in drugi pa {e pozneje. 93 V AS (rokopisi 242 r) hranijo 129 popisanih in vezanih strani polovi~nega A4 formata. O{tevil~ena je vsaka druga stran teksta. Na naslovni strani je poznej{i zapis »Erberg: Fizika«. Tekst je nem{ki v gotski pisavi. Zato domnevamo, da ni nastal na kolegiju v Ljubljani, kjer je nem{~ina komaj sredi osemdesetih let izpo-drinila latin{~ino. Na Dunaju in v Gradcu se je nem{ki jezik prej uveljavil v znanosti. Rokopis ima pe~at Erbergove knji‘nice. V kazalu in na platnicah je kot avtor naveden Erberg. Rokopis ni datiran. Naslednji rokopis v AS (143 r) ima letnico 1744, kar je pribli‘ni datum nastanka Erbergove fizike. V tem ~asu bi rokopis lahko napisal Bernard Ferdinand Erberg. Med letoma 1738–1740 je {tudiral na Dunaju, leta 1741 pa je predaval na ni‘jih {tudijah v Ljubljani. 94 Erberg, 1740, 1, 2, 8–11, 55–58. 95 Erberg, 1740, 1, 2. 96 Erberg, 1740, 3. 97 Erberg, 1740, 8. 98 Erberg, 1740, 9. 99 Deflogistonische Luft (Erberg, 1740, 8–11). 100 Dadi}, 1982, 1: 356. 101 Rouseau, 1955, 337. 330 V nadaljevanju je Erberg pisal o zvokih, glasbenih instrumentih102 in modulaciji tonov.103 Od akustike je pre{el na fiziologijo in razpravljal o ~ustvih,104 vonju,105 sluhu,106 elasti~nosti zraka in drugih teles.107 Podrobno je obravnaval svetlobo in vid.108 Oko je ponazoril s camero obscuro, ki jo je Erberg pozneje leta 1755 nabavil za novi kabinet ljubljanskega kolegija.109 Na sodoben na~in je opisal kratkovidnost, druge o~esne napake in vrste le~. Izpit pri Bernardu Ferdinandu Erbergu leta 1754 Bernardin Hohenwart (Hohenwarth, * 14. 5. 1734 Ljubljana; SJ 28. 10. 1754 Dunaj; † 3. 10. 1779 Ljubljana) je bil leta 1751 najbolj{i v latin{~ini med {tudenti ni‘jih {tudijev v Ljub- ljani.110 Ob koncu {tudijev fizike v drugem letniku pri sorodniku Bernardu Ferdinandu Er- bergu je septembra 1754 v Ljubljani dal vezati svoje izpitne teze ob poskuse z magneti zna- menitega nizozemskega fizika Musschenbroeka.111 Izdajo je posvetil sv. Ignaciju Loyolske- mu. Pri zagovoru so sodelovali: so{olec Karel Frére, {tudenta prvega letnika (logike) baron Schmidhoffen in Bonaventura Pilgram ter {tudenta tretjega letnika (metafizike) Ga{par Branko in Sigmund Kappus pl. Pichelstein.112 Kappusi so bili fu‘inarska dru‘ina iz Kamne Gorice na Gorenjskem iz katere so iz{li {tevilni jezuiti; med njimi nekaj let prej umrli Zaharija Kappus (* 23. 11. 1673 Kamna Gorica; SJ 26. 9. 1690 Dunaj; † 9. 9. 1751 Steyr), ki je bil leta 1708/09 eden prvih profesorjev fizike v Ljubljani.113 Hohenwartov zagovor Erbergovih tez ob ponatisu Musschenbroekove knjige je v veliko dvorano kolegija privabil kar 340 gledalcev. Ljubljana takrat {e ni dosegla deset tiso~ prebi- valcev; zato je bil tolik{en obisk dogodek, ki so ga {e dolgo pomnili. Pri{li so gostje iz razli~nih meni{kih redov, {tirje grofi, dvanajst baronov in {tirinajst ni‘jih plemi~ev. Jezuitski kronist je razpravi o Musschenbroekovem delu upravi~eno pripisal velik pomen za napredek filozofije na Kranjskem. Sovpadala je z gmotno podporo stanov pri nakupu 51 fizikalnih in matemati~nih u~nih pripomo~kov,114 ki jih je 17. 9. 1755 popisal profesor matematike Er- berg. Odli~no obiskana razprava o delu vodilnega zagovornika Newtonove fizike Musschen- broeka pri~a o zavidanja vredni veljavi znanosti v tedanji kranjski visoki dru‘bi. Ob koncu Hohenwartovega {tudija so ljubljanske vi{je {ole skraj{ali s treh na dve leti; zato se na{i absolventi niso ve~ mogli neposredno vpisovati na univerzo. Bernardin Hohenwart je dober mesec po slavnostnem izpitu v Ljubljani vstopil k jezuitom na Dunaju in tam opravil leto noviciata. Nato je utrjeval u~no snov z gimnazijci na kolegiju v Györu (1757) in s {tu- denti zgodovine na Dunaju (1758). V ~asu nove ma{e svojih bratov 4. 10. 1759 je dve leti S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI 102 Erberg, 1740, 13, 17. 103 Erberg, 1740, 19, 51. 104 Erberg, 1740, 39. 105 Erberg, 1740, 42. 106 Erberg, 1740, 44. 107 Erberg, 1740, 48. 108 Erberg, 1740, 53–63. 109 Schmidt, 1963, 148. 110 Historia Annua, 496. 111 Bernardin Hohenwart ni bil jezuitski seminarist v Ljubljani (Ljubljanski klasiki, 1999). 112 Historia Annua, 284. 113 Kova~i~, 2002, 111–112. 114 Historia Annua, 284–285, 300. 331ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) Hohenwartovo posvetilo sv. Ignaciju in prve teze njegovega izpita pri Erbergu (1754). 332 pou~eval gramatikalne razrede ljubljanskega jezuitskega kolegija. Teologijo je {tudiral v Gradcu med letoma 1761 in 1764. Nato so ga znova poklicali v Ljubljano. V doma~em kole- giju je pou~eval v vi{jih razredih gimnazije ter vodil kongregacije med letoma 1766 in 1768. Kot profesor filozofije in spiritual v Gorici je med letoma 1769 in 1771 koristno uporabil matemati~ne vede, ki jih je spoznal na ljubljanskih predavanjih Bernarda Ferdinanda Erber- ga. Naslednje leto je v Ljubljani ponovno sodeloval z Erbergom, ki so ga ‘e zapu{~ale mo~i. Hohenwart je pou~eval logiko in metafiziko do prepovedi Dru‘be. Nekaj mesecev pred pre- povedjo mu je umrl o~e. Ko je moral sle~i jezuitsko kuto se je podredil ljubljanski {kofiji. Kot znamenit pridigar je ‘ivel pri ovdoveli materi Mariji Ani Charlotti rojeni Leo baronici Loewenberg († 1781).115 Plemi~i Hohenwarti so bili zelo pomembni za ljubljanske jezuite. Gospodarili so na Ra- vbarjevem gradu (Hoffmannsburg, Zgornji grad) v Meng{u in {tiri stoletja na bli‘njem Kolo- vcu pri Rovtah blizu Kamnika. Ravbarjev grad je postal skupaj z de‘elno in dvorno pravdo dota stare matere Avgu{tina Hallersteina Marije Rozalije Hohenwart, ki se je poro~ila s Fer- dinandom Ignacom Hallersteinom. Janez Ferdinand Hallerstein, o~e Avgu{tina Hallersteina, je Ravbarjev grad podedoval ob poroki leta 1702.116 Ded Bernardina Hohenwarta je bil bra- tranec babice Avgu{tina Hallersteina. Tako so Bernardinov ugled na ljubljanskem kolegiju {e pove~ali uspehi sorodnika Avgu{tina Hallersteina, vodilnega evropskega znanstvenika na Kitajskem. Marija Rozalija Hohenwart je bila vnukinja grofa Kozme Hohenwarta († 1628). Njen bratranec Franc Erazem pl. Hohenwart (* 10. 5. 1650 Kolovec; † 1. 10. 1714) je bil operoz z akademskim imenom »Innubus«. Drugi bratranec grof Jurij Sigmund Hohenwart (* 1643; † 24. 11. 1727) je podedoval gospostvo Kolovec in ga zapustil sinu grofu Francu Karlu Hohenwartu (* 28. 10. 1691 Kolovec; † 25. 11. 1772 Kolovec), Bernardinovemu o~etu. Ma- rija Rozalija je imela {e enega bratranca z enakim imenom Jurij I. Sigmund (* 1686; † 1717), ki je podedoval bli‘nje Perovo pri Kamniku in ga zapustil mlaj{emu sinu grofu Juriju II. Sigmundu (* 1713).117 Grof Jurij II. Sigmund Hohenwart je bil navdu{en naravoslovec; zato mu je gra{~ina Perovo pri{la zelo prav. Od tod se je pogosto odpravljal na raziskovanje rastlin Kamni{kih Alp. Spremljal ga je sin grof Sigmund Hohenwart (* 7. 6. 1745 Celje; † 1825 Linz). Za strokovno plat pohodov sta skrbela sinova profesorja Janez Jo‘ef Lucius Erberg (* 11. 2. 1712 Ljubljana; SJ 18. 10. 1732 Dunaj; † 29. 6. 1787 Dol)118 in Franc Ksaver Wulfen (* 1728 Beograd; SJ 14. 10. 1745; † 17. 3. 1805 Celovec). Med {olskim letom so nabirali rastline v okolici Ljubljane, med po~itnicami pa so si privo{~ili dalj{e ture v Alpe. 10. 7. 1786 je Jurij II. Sigmund Hohenwart prodal Perovo v dogovoru z bratom duhov- nikom Jo‘efom Antonom Hohenwartom. Jurijev sin Sigmund Hohenwart je pozneje razisko- val rastline na Kranjskem in Koro{kem. Na Koro{kem je ‘ivel do leta 1809 v iskrenem prija- teljstvu z Wulfenom. Leta 1792 in 1812 je dal natisniti izsledke s svojih botani~nih izletov po Koro{ki. Leta 1809 je postal {kof v Linzu. Njegove zbirke rastlin, ‘ivali in kamnin so pozneje pri{le v gra{ki Joanneum.119 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI 115 AS, 1075, {t. 111; Kova~i~, 2002, 114. 116 AS 730, Dolski arhiv, fasc. 119: 325; AS, fasc. 1075, {t. 103. 117 Smole, 1982, 226, 345; Schiviz, 1905, 404, 409. 118 Historia Annua, 480–481. 119 De‘man, 1856, 9; SBL, 1: 335–336; Smole, 1982, 345; Balabani}, 1995, 105. 333ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) So ro dn ik i je zu ito v H oh en w ar to v s kr aj i ro js tv a, d at um i in k ra ji vs to pa m ed j ez ui te . 334 Sigmundov profesor Janez Jo‘ef Lucius Erberg je bil ne~ak Antona Erberga in bratranec Avgu{tina Hallersteina. Leta 1730 je dobil laskavo priznanje kot najbolj{i latinist na ni‘jih {tudijih v Ljubljani.120 Osem let pozneje je pou~eval v ni‘jih razredih ljubljanske gimnazije. Med letoma 1746 in 1750 je predaval etiko, teologijo in filozofijo na kolegiju v Celovcu. Med letoma 1752 in 1754 je bil profesor teologije in spovednik v Gorici. Tam je sre~al Wulfena, ki je za~el pou~evati ni‘je letnike gimnazije. Kljub razliki v letih sta se dobro razumela in prijateljevala v Gorici in v Ljubljani. Janez Jo‘ef Lucius Erberg je bil med leto- ma 1755 in 1773 profesor teologije, prefekt, knji‘ni~ar in spovednik v Ljubljani, leta 1780 pa apostolski notar. Tam se je znova dru‘il z Wulfenom, ki je leta 1762 Ljubljani pou~eval filozofijo. Naslednje leto je Wulfen predaval fiziko po Newtonovem nauku. S prvorazredni- mi predavanji o botaniki je ob koncu {olskega leta navdu{il {tudenta Sigmunda. Sin bratranca Sigmundovega deda je bil grof Franc Karl Hohenwart, ki je postavil svoje- vrsten rekord s kar {tirimi sinovi jezuiti. Najstarej{i med njimi Sigmund Anton Hohenwart (* 2. 5. 1726 Kolovec; SJ 3. 11. 1744 Reka; † 30. 6. 1820 Dunaj) je {tudiral filozofijo in mate- matiko v Gradcu med letoma 1751–1753 in leta 1755. Med letoma 1762 in 1771 je pou~eval filozofijo in zgodovino na Terezijani{~u. Postal je vzgojitelj otrok nadvojvode Leopolda v Fi- rencah in na Dunaju ter {kof v Trstu (1791–1794) in v novi {kofiji St. Pölten. Kon~no je bil imenovan za nad{kofa na Dunaju po smrti kardinala Christophorja grofa Migazzija (1714– 1803), ki je kot prvi predsednik [tudijske in knji‘no cenzurne dvorne komisije usmerjal preno- vo pouka matemati~nih predmetov v Ljubljani. Pozneje je njegovo mitro prevzel pedagog Vin- cenz Eduard Milde (1777–1853), prvi dunajski nad{kof me{~anskega rodu. Mlaj{a Sigmundova brata Anton Hohenwart (* 27. 5. 1731 Kolovec; SJ 27. 10. 1748; † 1800)121 in Janez Hohenwart (* 10. 5. 1732 Kolovec; SJ 28. 10. 1747; † 31. 1. 1771 Dunaj) sta oba pou~evala tudi filozofijo; prvi v Slavonski Po‘egi (1767–1771), drugi pa v Pasauu (1763) in na Terezijani{~u (1764–1771). Trije bratje Anton, Janez in Sigmund so 4. 10. 1759 skupaj darovali novo ma{o pri sv. Jakobu v Ljubljani. Pet let po sve~anem Bernardinovem zagovoru izpitnih tez so Hohenwarti Ljubljan~anom znova priredili prvovrsten dru‘aben dogodek. Bernardin je pomagal starej{emu bratu Sigmundu pri glavnem oltarju. Njihov brat Jurij Jakob Hohenwart (* 11. 4. 1724; † 2. 1. 1808) je podedoval Kolovec in ga zapustil sinu grofu Francu Jo‘efu Hanibalu Hohenwartu (* 24. 5. 1771 Ljubljana; † 1844 Kolovec), ki se je poro~il z baronico Margareto Felicito Henrieto Erberg (* 1764 Ljubljana; † 1851 Ljublja- na), mlaj{o sestro Jo‘efa Kalasanca. Franc Jo‘ef Hanibal Hohenwart je kakor o~etov bratra- nec Sigmund Hohenwart hodil na alpinisti~ne ture. Vodil je de‘elni muzej kot predsednik muzejskega kuratorija in predsednik Kranjske kmetijske dru‘be med letoma 1827 in 1834, katere odbornik je bil ‘e njegov o~e.122 Posesti na Kranjskem je zapustil ne~aku Karlu Sig- mundu Hohenwartu (Hochenwart, * 12. 2. 1824 Dunaj; † 26. 4. 1899 Dunaj), ki je prav tedaj kon~eval {tudij prava na Dunaju. Karl Sigmund je postal znamenit politik in ministrski pred- sednik od februarja do oktobra 1871. Tako so se visoke politi~ne funkcije prepletale z znan- stvenimi uspehi kranjskih Hohenwartov. S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI 120 Historia Annua, 495. 121 Posmrtni zapis v Historia Annua, 439–461; Lukács, 1988, 2: 570. 123 SBL, 1: 330–331; Smole, 1982, 620–621; Kova~i~, 2002, 113; Bufon, 1971, 52. 335ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) Bernardin Hohenwart je objavil {estinpetdeset tez profesorja Bernarda Ferdinanda Erber- ga na enajstih straneh. ^e bi jih lo~il na podro~ja, bi dobil naslednjo sliko: Podro~je: Teze Logika in metafizika 1–24 Fizika: Zgradba snovi 25–27 Mehanika 28 Kapljevine 29–30 Zvok 31 Astronomija 33–39 Okus, vonj, toplota, svetloba 40 Meteorologija in pojavi v ozra~ju (padavine, svetlobni pojavi, strela, vetrovi) 41–45 Geologija, kemija 46–48 Biologija 49–50 Moralna filozofija 51–56 Poglavja fizike, razli~na od mehanike, je obravnaval na kratko, ve~inoma skupaj z drugi- mi pojavi: Teze Toplota 32, 40 Svetloba 40, 43 Elektrika 45 Magnetizem 48 Teze o fiziki je za~el z opisom fizikalnih teles. V prvi fizikalni tezi s {tevilko 25 je obrav- naval vakuum, ki se ohranja porazdeljen v telesih. V nadaljevanju je opisal {e vakuum v vesolju (34) in Torricellijev barometer (41). V 26. tezi je na{tel »anti~ne« in kemijske ele- mente v enakem vrstnem redu kot {est let pozneje Taufferer v ~etrti tezi iz splo{ne fizike. V Tauffererjevem ~asu dokazovanje obstoja vakuuma ni bilo ve~ potrebno, podrobneje pa je pojasnil zgradbo snovi. Erberg (27) in Taufferer (8) sta imela podobni mnenji o deljivosti snovi. V 29. tezi so morali Erbergovi {tudentje pojasniti delovanje kapilarne sile, obratno sorazmerne razdalji, in delovanje sile te‘e, obratno sorazmerne kvadratu razdalje. Eter naj bi povzro~al odbojno silo. Frekvenco zvoka, okus, vonj, gibanje toplote, mrzlost kot negativno toploto ter ravnovesje med te‘o in ognjem v podzemlju so Erbergovi {tudentje (31–32) opisovali podobno kot poz- neje Tauffererjevi. Erbergovi {tudentje so {e dajali prednost teoriji nepremi~ne Zemlje. Taufferer je ‘e smel trditi nasprotno, potem ko je bila leta 1757 v katoli{kih de‘elah umaknjena prepoved obrav- navanja fizikalne resni~nosti gibanja Zemlje. Po Erbergu so zvezde ognjena sonca. Son~ne pege vedno znova nastajajo iz izparevanj in kot sne‘inke sproti razpadajo. Koli~ine in velikosti zvezd ter razdalj med njimi ni mogo~e izraziti s {tevili. Svetlikanja zvezd ni pojasnil le z migetanjem zraka kot Taufferer, temve~ s tremi razli~nimi vzroki (35): z iskrenjem, vrtin~astim gibanjem in valovanjem etra. Vrtinci 336 so bili osnovni model fizike Descartesa, Bernoullijev in Huygensa, Newton pa jih je zavra~al. Kljub temu je Erberg sprejemal Newtonovo fiziko, saj bi se sicer ne odlo~il za ponatis prevo- da dela newtonianca Musschenbroeka. Za razliko od Tauffererjevih Erbergovi {tudentje niso po imenih na{tevali planetov in tudi niso pre{tevali njihovih lun. Pojasniti so morali polo‘aje Sonca, Lune in Zemlje ob polni in novi Luni (38). Komete in njihove repe je Erberg (39) opisal enako kot Taufferer, saj sta oba ogenj ena~ila z etrom. Gibanje ognja povzro~a svetlobo (40). To je bila edina omemba optike v Erbergovih izpitnih tezah poleg mavrice in svetlobnih pojavov v atmosferi zaradi loma in odboja na kapljah vode in ledu (43). Toploto in svetlobo je opisal v dveh razli~nih tezah. Nauk o toploti in optiko {e ni imel za posebni fizikalni panogi, kot je bila denimo akustika. Erberg je v isti tezi opisal vetrove in elektri~ne pojave. Magnetizem je obravnaval na koncu teze o kemiji kovin. Ni ga povezoval z elektriko, kar je pod vplivom novih odkritij storil Taufferer {est let pozneje. Erberg je severni sij pripisal veliki razred~enosti v visokih plasteh ozra~ja. Strelo, severni sij, ogenj in elektri~ne pojave je pojasnil z delovanjem hlapov ‘veplene kisline, tako kot leta 1760 Taufferer. Tudi po Bo{kovi}evem obisku pri ljubljanskih jezuitih leta 1758 se nova teorija elektrike Benjamina Franklina (1706–1790) {e ni povsem uveljavila. Erberg (44) in Taufferer (31) kljub opisu razred~enih visokih plasti ozra~ja nista sprejela dve desetletji starej{e teorije severnega sija tajnika pari{ke akademije Jeana Jacquesa Dorotheusa (Dortoux) de Mairana (1678–1771) in njegovega korespondenta Bo{kovi}a. Mairan je dokazoval, da se- verni sij povzro~a atmosfera Sonca ob prehodu skozi vakuum v visokih plasteh ozra~ja Zem- lje. Erberg in Taufferer vpliva Sonca nista omenjala, ~eprav so Tauffererjevi {tudentje (23) pojasnili nastajanje zodiakalne svetlobo z atmosfero Sonca. Ljubljanska izdaja Musschenbroekovega dela o magnetih Musshenbroekovo raziskovanje magnetov so natisnili leta 1729 kot prvi izmed petih de- lov obse‘nega fizikalnega dela. Bernard Ferdinand Erberg ga je nabavil leta 1754 za ljubljan- ski kolegij.123 Istega leta so poskuse z magneti obenem ponatisnili v posebni knjigi na Du- naju in ob Erbergovih izpitnih tezah v Ljubljani. Dunajska izdaja ni imela privezanih izpitnih tez. Poznej{e hkratne izdaje Asclepijevega in Bo{kovi}evega dela s Pogrietschnigovimi ljub- ljanskimi in Biwaldovimi gra{kimi izpitnimi tezami so bile natisnjene v Gradcu in ne v Ljub- ljani, ~eprav so jih Pogrietschnigovi {tudentje seveda zagovarjali v Ljubljani. Leta 1754 je Bernard Ferdinand Erberg za ljubljanski kolegij nabavil vsaj tri Musschen- broekove knjige. Med njimi je bil esej o fiziki, kjer je Musschenbroek vakuumu posvetil celo tretje poglavje prve knjige.124 V nasprotju s kartezijanci je Musschenbroek trdil, da je praz- nega prostora mnogo ve~ kot polnega. Menil je, da se voda hitreje hladi v praznem prostoru kot na zraku, kar je napa~no dokazoval s prenehanjem gorenja v praznem prostoru.125 Zmotil S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI 123 NUK–8458. Drugi del knjige o povr{inski napetosti v kapilarah so ponatisnili leta 1753 na Dunaju in ga kmalu nabavili za ljubljanski jezuitski kolegij (NUK-8186). Dunajski ponatis prvega dela o magnetih (1754) so kupili ljubljanski Avgu{tinci (NUK-8617). Ljubljanski ponatis iz leta 1754 (NUK-8350) je imel tudi baron Erberg v svoji knji‘nici in je pozneje pri{el v knji‘nico Rudolfinuma (NM-1834). 124 Musschenbroek, 1739, 1: 60–74. 125 Musschenbroek, 1754; Musschenbroek, 1739, 1: 60, 472. 337ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) Ljubljanska izdaja Musschenbroekovih magnetnih poskusov iz leta 1754 v abecednem avtorskem popi- su knji‘nice Jo‘efa Kalasanca Erberga (Verzeichnis der Bücher in der freiherrl/ichen/ Erbergischen Bibliothek am d. J. 1798. AS, GrA, I Gospostvo Dol, knjiga 18, str. XCIX, drugi zapis). 338 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI Ljubljansko in dunajsko izdajo Musschenbroekovih magnetnih poskusov iz leta 1754 je Franc Ksaver Wilde (1753–1828) leta 1803 popisal pod knji`ni~nima {tevilkama 1445 in 1446 Licejske Knji`nice (NUK, Rokopisni oddelek, Wilde, Bibliotheca, str. 120). 339ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) Ljubljansko in dunajsko izdajo Musschenbroekovih magnetnih poskusov iz leta 1754 sta Matija ^op in Kalister med letoma 1826–1831 popisala pod signaturama 8350 in 8617 Licejske knji‘nice, ki se upo- rabljajo {e danes (NUK, ^opov katalog, IX knjiga B. Naturlehre, 1 del: Physik und Chemie c) Magne- tismus, Electricität und Galvanismus, str. 49. 340 126 Kri‘anovskii, 1991, 25–34. 127 Prvo poglavje Musschenbroekove raziskave o magnetih v Ljubljanski izdaji. 128 Musschenbroek, 1754, 4. 129 Musschenbroek, 1754, 13, 15. 130 Musschenbroek, 1739, 4. Po~ez ~ez naslov knjige, ki jo je nabavil Bernard Ferdinand Erberg, je zapis: »Imperial catal. Bibl. philo-soph. Coll. Labac. S.J. 1754« (NUK-8463). 131 Musschenbroek, 1754, 10, 13. se je zaradi nepoznavanja vloge kisika pri gorenju, ki so jo pozneje raziskali Priestley, Sche- ele in predvsem Lavoisier. Musschenbroek je leta 1731 sestavil posebno napravo za preu~evanje raz{irjanja trdnih snovi in jo imenoval pirometer. Pri segrevanju se je cev pirometra dalj{ala in sukala zobato kolo, ki je bilo povezano s kazalcem. Napravo je bilo mogo~e uporabljati kot termometer. Meritev z Mus-schenbroekovim pirometrom je bila nezanesljiva in ni dajala uporabnih rezul- tatov. 11. 10. 1745 je dekan katedrale Evald Jurgens (Georg) von Kleist (* 1700 Vietlow v Pomeraniji; † 1748 Koscin (Koszalin)) opisal odkritje elektri~nega kondenzatorja. V nasled- nji {tevilki istega ~asopisa je Musschenbroek objavil, da je podobno napravo sam sestavil ‘e pred Kleistom. Ker je bil Musschenbroek pomemben fizik in avtor priljubljenega u~benika, je ve~ina raziskovalcev napravo imenovala leidenska steklenica po njegovem rojstnem kraju, kjer je pou~eval na univerzi.126 Nekaj let po odkritju leidenske steklenice so v Ljubljani ponatisnili Musschenbroekove poskuse z magneti. Ljubljanska izdaja je imela dve naslovni strani in enajst strani s {estinpetdesetimi izpitnimi tezami. Za tezami je sledilo sto {estinde- vetdeset Musschenbroekovih poskusov s snovmi, ki jih danes imenujemo feromagneti. Musschenbroek je na koncu dodal deset bakrorezov s skicami eksperimentov. Vse magnetne pojave je opisal s petimi lastnostmi, ki so bile obenem poglavja knjige:127 Naslov Stran Uvod 1 1. Medsebojno delovanje magnetov 15 2. Delovanje magneta na ‘elezo 39 3. Usmerjanje magneta in namagnetenega ‘eleza proti dolo~eni to~ki (kompas) 144 4. Delovanje namagnetenega ‘eleza na namagneteno ali na navadno ‘elezo 247 5. Magnetna sila ‘eleza in njena trajnost 265–283 Musschenbroek je pisal podrobno in sistemati~no. Ena~bam se je izognil, rezultate pa je objavil v {tevilnih tabelah. Izhajal je iz Newtonove vsesplo{ne privla~ne sile. Podobno kot Newton ji je pripisoval bo‘anski izvir,128 magnet-no privla~no silo pa je primerjal z ljubez- nijo.129 V nasprotju s prevladujo~im Newtonovim naukom svoje dobe Mus-schenbroek ni razla- gal magnetnih pojavov z mehanskimi lastnostmi snovi. Prav tako je nasprotoval uporabi hipoteti~nih brezte‘nih fluidov in etrov v fiziki.130 Vedel je, da imata magnetna in gravitacijska sila neskon~na dosega. V uvodu je na{tel dvajset angle{kih, francoskih in nem{kih raziskovalcev magnetizma, med katerimi ni pozabil na jezuite Cabeoja, Kircherja in Schotta.131 Za vsakega je navedel citat, obi~ajno brez letnice, in eno ali dve osnovni ideji o magnetih. Ob fizikalnih silah ga je zanimala {e kemija. Opisal je neuspe{na prizadevanja duhovnika Pierra Le Lorraina Vallemonta (* 1649 Pont-Audemer; † 1721 Pont-Audemer), da bi z du{ikovo in ‘vepleno kislino vplival na magnet. Vallemont je S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI 341ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) Prvo poglavje Musschenbroekove raziskave o magnetih v Ljubljanski izdaji. 342 leta 1692 opisal namagnetenje na vrhu novega zvona cerkve Notre Dame v Parizu. Musschenbroek se je skliceval tudi na raziskovanja Aldrovandija,132 ki jih je omenjal ‘e Jentschiz. Ulysse Aldrovandi (1522–1605) je bil profesor logike in medicine na bolonjski univerzi, direktorja botani~nega vrta ter utemeljitelja dragega naravoslovnega kabineta. Za Kranjce je bilo {e posebej zanimivo njegovo sodelovanje pri raziskovanju podzemnih tokov pri [kocijanskih jamah. Prvi Musschenbroekov poskus133 je temeljil na anti~nih opazovanjih Plinija in Talesa z Mileta. Tales naj bi opazoval tudi vpliv magneta na ‘iva bitja. Sledil je opis poskusov An- gle‘a Francisa Hauksbeeja (okoli 1670–1713), Boylovega u~enca in ~lana Kraljeve dru‘be od leta 1705. Hauksbee je leta 1706 sestavil elektri~no kroglo z vretenom. S trenjem je lahko dobil velike elektri~ne naboje, podobno kot pred njim Guericke. Musschenbroek je opis Hauksbeejevih poskusov dopolnil s skicami na koncu knjige. Dele geometrijskih ponazoritev je ozna~eval z veliki-mi latinskimi ~rkami. Meril je natan~no in se zanimal tudi za vpliv sprememb tlaka na magnetno silo. Seveda se je izkazalo, da tlak ne vpliva na delovanje magneta. Barometer je bil izumljen pred stoletjem in je ta ~as ‘e postal vsakdanja laboratorijska naprava. Konec 17. stoletja so barometre za prodajo ‘e proizvajali v Angliji, kmalu pa tudi drugod v Evropi. Kljub sistemati~nim raziskavam Angle‘a Williama Gilberta (1544–1603), objavljenim leta 1600, je raziskovanje magneta {e sredi 18. stoletja ostalo brez prevladujo~e teorije. Raz- iskovalci sorodnih elektri~nih pojavov so v Erbergovi dobi ve~inoma sprejeli Franklinovo teorijo. Razvila se je iz kvalitativnih poskusov z leidensko steklen-ico in predvsem s Frankli- novim dokazom elektri~ne narave strele, ki so ga uporabili za izdelovanje strelovoda. Musschenbroek je bil previden mo‘. Trdil je, da moramo vse poskuse z magneti sami opraviti in se tako prepri~ati o njihovi verodostojnosti.134 Splo{no sprejete resnice o magnet- nih pojavih so se uveljavile {ele z meritvami na torzijski tehtnici Charlesa Augustina de Coulomba (1736–1806) med letoma 1777 in 1785. Zaklju~ek Barone Erberge imamo za utemeljitelje pouka matemati~nih ved v Ljubljani. Med njimi najdemo prvega kranjskega avtorja fizikalne knjige in utemeljitelja ljubljanskega fizikalno- matemati~nega kabineta. Ljubezen do naravoslovja ni ponehala niti v naslednjih rodovih, ko je Jo‘ef Kalasanc Erberg vzgajal sloviti botani~ni vrt na dolski gra{~ini. Prijatelj Anton Gruber (* 26. 3. 1750 Dunaj; SJ 18. 10. 1765 Dunaj; † 1819), profesor matematike na ljubljanskem liceju, mu je v Dol po{iljal bezeg, »vzhodne« pelagonije, »koristne« kaktuse, »indijske« kri- zanteme, geranije, verbene, »~ebelje« metuljnice, glicinije in druga okrasna grmovja ter ro‘e.135 Prebiranje kitajskih poro~il o~etovega bratranca Avgu{tina Hallersteina in zavest o po- membnih prednikih je vzpodbudila Jo‘efa Kalasanca k delu za Kranjsko. Po slu‘bi vzgoji- telja prestolonaslednika in tajnega svetnika na Dunaju se je vrnil domov. Postal je mecen, kulturni zgodovinar in najpomembnej{i zbiratelj kranjske zgodovinske dedi{~ine. Kranjcem S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI 132 Musschenbroek, 1754, 11–12. 133 Musschenbroek, 1754, 15. 134 Musschenbroek, 1754, 9. 135 Pisma 22. 8. 1796, 8. 9. 1792, 7. 10. 1811, 22. 2. 1811 (AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 43, 1356–1357, 1358– 1359, 1384–1385, 1386, 1401–1402, 1405, 1426). 343ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) je lahko ‘al, da njegovih dolskih gra{~inskih zbirk nismo v celoti obdr‘ali v de‘eli in nismo ohranili neko~ sloviti botani~ni vrt v dolski gra{~ini. Literatuara in okraj{ave Aimé-Martin, M. L. 1838, 1843. Lettres édifantes et curieuses concernant l’Asie, l’Afrique et l’Améri- que. II. Pariz: Société du Panthéon Littéraire. Bu~ar, Karel. Avgust 1998. Gradivo za dolenjski biografski leksikon (53). Rast. 4: 409–413. Balabani}, Josip. 1995. Padri gesuiti naturalisti: Giuseppe Agosti, Francesco Saverio Wulfen e Agostino Michelazzi. I Gesuiti e gli Asburgo. 102–114. Baumgartner, Andreas. 1826–1831. Die Naturlehre nach ihrem gegenwärtigen Zustande mit Rück- sicht auf mathematische Begründung. Bd. 1–3. 2. Izdaja, Wien: J. G. Heubner. (6. izdaja, Wien, 1839). Borel, Pierre. 1657. Discours nouveau prouvant la pluralité des mondes. Geneve. Brixianus, Fortunatus. 1751, 1752. Philosophia Sensuum Mechanicum Methodice Tractata at que ad usus Academicos accomodata opera & studio. Tomus primus physicam generalem continens. Tomus secundus physicam particularum complectens. Secundis cursis P.F. Fortunati A. Brixia ord. minor. S. Francisci Prov. Brixia. I–III. Brescia: Rizzardi. Bufon, Zmago. 1971. Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju, Zbornik za zgodovino na- ravoslovja in tehnike. Ljubljana: Slovenska matica. 1: 15–77. Cabeo, Niccolò. 1626. Philosophia magnetica, Ferrara. Dadi}, @arko. 1982. Povijest egzaktnih znanosti u Hrvata. I. Zagreb: SNL. Diar. – Diarium Ministri jezuitskega kolegija v Ljubljani. AS, Zbirka rokopisov, I./37r (1712–1721), I./38r (1722–1736), I./39r (1737–1754) in I./40r (1754–1772). Dolinar, France-Martin. 1976. Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje 1597–1704, Dissertatio ad Doctoratum in Facultate Historiae Ecclesiasticae Pontificiae Universitatis Gregoria- nae, Ljubljana: Tiskarna Ljubljana. Erberg, Janez Adam. 1687. Conclusiones ex Universa Philosophia. Graecii. Erberg, Anton. 1728. Topografia ducatum Carinthiae et Carniolae, Honiribus Perillustrium… Do- minorum AA. LL. et Philosophia Neo-Doctorum cum in Alma, et Celeberrima Universitate Graecensii Suprema Laurea innignisetur, Promotore R.P. Antonio Erber, e Soc. Jesu, AA. LL. et Philosoph. docto- re, ejusdumque Professore Emerito a Philosophis Condiscipulis dicata. Anno M.DCC.XXVIII. Mense Augusto, Die_. Viennae Austriae: Typis Mariae Theresiae Voigtin. Erberg, Anton. 1750, 1751. Cursus Philosophicus Methodo Scholastico Elucubratus per Reveren- dum Patrem Antonium Erber, è Societate Jesu AA. LL. Philosophiae necnon SS. Theologiae Doctorem, et in alma, ac celeberrima Universitate Graecensi Cancellarium Emeritum. I–III. Viennae: Typis Joan- nis Thom. Trattner. Univ. Typol. Viennae Austriae: sumptibus Caspari Schmidt. Erberg, Bernard Ferdinand. Okoli 1740. Physica, s.d. AS, Zbirka rokopisov, 242r. Erberg, Janez Benjamin. 1716. Anathema Astronomico-Sciathericum Augustissimae Caelorum, et Siderum Reginae Mariae appensum honoribus et in disputatione physico-mathematica oblatum, ab Illustrissimo, ac Erudito Domino Joanne Benjamino L.B. ab Erberg, opponente Illustrissimo, ac Erudi- to Domino Maximiliano Antonio L.B. â Tauffrer, Physices, & Matheos Cultoribus. Praeside R.P. Seba- stiano Stainer è Soc.Jesu. A. A. L. L. & Philosophiae Doctore, ejusdémque & Matheseos Professore Ordinario. in Archi-Ducali, & Academico Societatis JESU Gymnasio Labaci Anno 1716. Die Mens. Labaci: Formis Joannis Georgij Mayr, Inclytae Provinciae Carnioliae Typogr. Erberg, Janez Danijel. 1671. Disputatio juridica de Officio Iudicis … in universitate Viennensi, Praeside D. Georgio Wohinz. Viennae. Erberg, Janez Ernest. 1709. Exercitium Mathematicum, Sive Paradigma Catoptrico-Steganographi- cum, ac Causticum per radios reflexos ex speculis planis, Demonstratum, & in resolutione Variorum problematum à Perillustribus, & Eruditis Dominis Joanne Ernesto ab Erberg, & Laurentio Daniele à Wolbiz, Provincialibus Carniolis Labacensibus, Physices, & Matheos Auditoribus. Praeside R.P.Joanne Baptista Thullner è Societate JESU AA. LL. & Philosophiae Doctore, theologiae Moralis, & Mathesos 344 Professore Ordinario. Dialogice propositum In Archi-Ducali Societatis JESU Gymnasio Labacensi, Mense Junio die 23. Anno M.DCC.IX. Labaci: Typis Joan. Georgij Mayr, Inclyt, Provinc. Carn. Typogr. Erberg, Jurij. 1713. Assertiones ex tractatus de legibus, quas in ceasareo et academico Societatis Jesu collegio Lincii mense Julio die anno MDCCXIII publice propugnabit… Maksimilijanus Laber- mayr, Bavarus… preaside r. p. Georgio Erber Societatis Jesu. Privezano: Discursus de legum accepta- tiones excertii academici causa praevie habitus a binis defendentibus... Lincii. Erberg, Jurij. 1713. Fasciculus rubricarum utriusque iuris sive indices titulorum iuris canonici et civilis redacti in ordinem alphabethicum. Lincii. Erberg, Volbenk Adam. 1709. Conclusiones proemiales de natura et objecto logicae quas in archi- ducali Societatis Jesu gymnasio Labaci Anno M.DCCIX. Mense februario Die 9. Publice propugnabit perillustris d. Wolfgangus Adamus ab Erberg. Praeside R.P. Joanne Baptista Reüsner e Societate Jesu philosophiae professore ordinario. Labaci. ^rni tisk na rumeni svili. AS 730, Dolski arhiv, fasc. 65: 673–674. Gestrin Ferdo. 1972. Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: SAZU. I Gesuiti e gli Asburgo. (ur. Sergio Galimberti, Mariano Malý). 1995. Trst: Lint. Gorman, Michael John. 1994. Jesuit Explorations of the Torricellian Space: Carp-Bladders and Sulphurous Fumes. MEFRIM. 106/1: 7–32. Grmek, Mirko Dra‘en. 1963. Rukovet starih medicinskih, matemati~ko-fizi~kih, astronomskih, kemijskih i prirodoslovnih rukopisa sa~uvanih u Hrvatskoj i Sloveniji. Rasprave i gra|a za povijest nauka. JAZU, Zagreb. 1: 259–342. Von Guericke, Otto. 1986. Neue »Magdeburgische« Versuche uber den leeren Raum. Leipzig: Aka- demische Verlagsgesellschaft M.B.H. Historia Annua Collegij Labacensis, 1722–1773. NUK. Ms 1544. Hounder, Anton. 1904/1905. P. Joseph Stöckleins »Neuer Welt-Bott«, ein Vorläufer der »Katholi- schen Missionen« im 18. Jahrhundert. Die Katholischen Missionen. 33: 1–4 (Nr. 1), 30–33 (Nr. 2), 80–83 (Nr. 4), 103–107 (Nr. 5). Ignacijeva karizma na Slovenskem, razstava pri sv.Jakobu. 1990. Kranj: Gorenjski tisk. Isusova~ka ba{tina u Hrvata. 1992. Zagreb: Muzejsko-galerijski centar. Jambrehovi}, Franjo. 1669. Philolsophia Peripatetica. Viennae. Jezuitski kolegij v Ljubljani (ur. Vincenc Raj{p). 1998. Ljubljana: Zgodovinski in{titut Milka Kosa ZRC SAZU, In{titut za zgodovino Cerkve Teolo{ke fakultete v Ljubljani in Provincialat slovenske province Dru‘be Jezusove. Ju{kevi~, A.P., Ju.H. Kopelevi~. 1983. Hristian Goldbah. Moskva: Nauka. Khell, Joseph von Khellburg, S.J. 1751. Physica ex recentiorum observationibus accomodata usi- bus academicis. Vienna. (Ponatis: Vienna, 1754, 1755). Koessler, Joseph. 1749. Physica seu Contemplatio Corporum in genere. Tradita ad Adm. Rvdo. Perdocto P. Josepho Kessler. NUK, rokopis 238. Koessler, Joseph. 2. 5. 1750. Physica Particularis seu Contemplatio Corporum in Particulari. Tra- dita ad Adm. Rvdo. Perdocto et clarissimo Patre Josepho Kessler. NUK, rokopis 239. Korade, Mijo. 1990/91. Filozofska i prirodoznanstvena djela profesora filozofije u 18. stolje}u. Vrela i prinosi. 18: 21–67. Kova~i~, Lojze. 1998. Rektorji jezuitskega kolegija v Ljubljani (9.8.1597–29.9.1773). Jezuitski kolegij v Ljubljani (ur. Vincenc Raj{p). Ljubljana: Zgodovinski in{titut Milka Kosa ZRC SAZU, In{titut za zgodovino Cerkve Teolo{ke fakultete v Ljubljani in Provincialat slovenske province Dru‘be Jezuso- ve. 49–76. Kova~i~. Lojze. Marec 2001. Jezuiti in Dizmova bratov{~ina. Tretji dan. 30/3 (273): 98–100. Kova~i~. Lojze. Januar/februar 2002. Povezave ljubljanskih jezuitov z Akademijo Operozov. Tretji dan. 31/1–2 (282): 104–117. Kri‘anovskii, L.N. 1991. Istoria izobretenija Leidenskoi banki – pervoga elektri~eskogo kondensa- tora, VIET. 3: 25–34. Lind, Gunter. 1992. Physik im Lehrbuch 1700–1850. Zur Geschichte der Physik und ihrer Didaktik in Deutschland. Berlin: Springer-Verlag. S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI 345ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) Ljubljanski klasiki 1563–1965. 1999. (ur. @ivka ^rnivec in drugi). Ljubljana: Maturanti klasi~ne gimnazije. Lovato, Italo. 1959. I Gesuiti a Gorizia (1615–1773). Studi Goriziani. Januar–Junij. 25: 135 Lukács, Ladislaus S.J. 1987–1988. Catalogus generalis seu Nomenclator biographicus persona- rum Provinciae Austriae Societatis Iesu (1555–1773). I–III. Romae: Institutum historicim S.J. Martinovi}, Ivica. 1992 Ljetopis filozofskih i prirodoznanstvenih istra‘ivanja hrvatskih isusovaca. Isusova~ka ba{tina u Hrvata. 87–97. de Melduca, Bartholomeaus Maistrius, Bonaventurae Belluti de Catani. 1727. RR. PP. Bartholome- aus Maistrius de Melduca, et Bonaventurae Belluti de Catani ord. Minor. Comment. Magister. Philo- sophia ad mentem Scoti Cursus integer. Tomus Primus Contines Disputationes in Aristotelis Logicam / Tomus Secundus Contines Disputationes ad mentem Scoti in Aristotelis Stagiritae Libros Physicorum. Venetiis MDCCXXVII. Murko, Vladimir. 1974. Starej{i slovenski znanstveniki in njihova vloga v evropski zgodovini – Astronomi. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 2: 11–41. Musschenbroek, Pieter van. 1729. Physicae Experimentalis et Geometricae, de Magnete, Tuborum capillarium vitreorumque speculorum attractione, magnitudine terrae, cohaerentia corporum firmo- rum dissertationes: ut et ephemerides meteorologicae ultrajectinae. Lugduni. (Ponatisa prvega dela 1754: Petri van Musschenbroek Dissertatio physica experimentalis de magnete, quam cum assertioni- bus ex universa philosophia palam propugnatis Illustrissimus ac Perdoctus Dominus Bernardinus e Dominis ab Hochenwarth, Carniolus Gerlachsteinensis, philosophiae in 2. Annum auditor, praeside r. p. Bernardino Erber è S. J. Philosohiae Professore Publ.&Ord. In aula academica archiducalis Soc. Jesu colegii Labaci mense Sept. Anno 1754 utilitati publicae dedit. Labaci: Reichhardt. Dissertatio physica experi-mentalis de magnete. Lugduni Batavorum Anno 1729 dedita nunc vero auditoribus oblatu. Viennae Austriae. Ponatis vseh petih delov: 1756. Viennae & Pragae & Tergesti: Thomae Trattner). Musschenbroek, Pieter van. 1739. Mr.Pierre van Musschenbroek, Essai de physique, avec une descrip-tion de nouvelles sortes de machines pneumatiques, et un Recueil d’expériences. Traduit en françois par Pierre Massuet. Leyden: Luchtmann. NM – Signature knji‘nice narodnega muzeja v Ljubljani. NUK- Signature Narodne in univerzitetne knji‘nice v Ljubljani. Pivec-Stele, Melita. 1969. Promocije Slovencev na gra{ki univerzi 1728, Kronika 2 (1969) str. 112. Poggendorff, Johann Christian.1863, 1898. Biographisch-Literarisches Handwörterbuch zur Ge- schichte der exakten Wissenschaften. Leipzig: Johann Ambrosius Barth. Redescini, Ambros. 1778. P. Ambrosii Redescini de Hadovio O.C. Institutiones universae Philo- sophia Recentioris, usibus discipulorum accomodatae. Zagreb. Rokopis v Kapucinski knji‘nici, [kofja Loka. Reisp, Branko. 1990. Izbor tiskov jezuitskih avtorjev in institucij 17. in 18. stoletja iz knji‘nice Narodnega muzeja v Ljubljani. Ignacijeva karizma. 43–67. Rossi, Paolo. 1997. La nascita della scienza moderna in Europa. Roma-Bari: Editori laterza fare l’Europa. Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig. 1905. Der Adel in der Matrikel des Hertzogtums Krain. Görz: samozalo‘ba. Schott, Gaspar. 1664. Physica curiosa, seu mirabilia naturae et artis. Herbipoli: Endter. Smole, Majda. 1982. Gra{~ine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS. Sodnik-Zupanec, Alma. 1943. Vpliv Bo{kovi}eve prirodne filozofije v na{ih doma~ih filozofskih tekstih XVIII. stoletja. Ljubljana: SAZU. Stoeger, Joannes Nepomuk. 1855. Scriptores Provinciae Austriacae Societatis Jesu ab ejus origine ad nostra usque tempora. Viennae: Typis Congregationis Mechitharisticae. de Suárez, Franciscus. 1597. Disputationes metaphysicae. Roma. Targosz, Karolina. 1971. Le mécenat de Louise-Marie de Gonzague et les liens scientifiques Fran- co-Polonais au XVIIe siècle. XIIe Congrès international d’Histoire des sciences. XI: 137–142. Taufferer, Inocenc. 1760. Tentamen Publicum ex Universa Philosophia, Quod In Archi-Ducali, & Academico Soc. JESU Collegio Labaci ex praelectionibus r. p. Innocentii Taufferer Soc. Jesu Phil. Prof. Publ. & Ord. Subiverunt Perillust. D. Aloysius Vermati, de Vermesfeld, Carn. Lab. Nobilis D. Antonius 346 Feichtinger, Carn. Locopolitanus. Prolusionis loco Explanabuntur Phaenomena motus Astrorum Syste- matis Copernicani. Labaci: Typis Joannis Georgii Heptner, Inclytae Provinciae Carnioliae Typographi. Umek, Ema. 1991. Erbergi in Dolski arhiv. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije. Vanino, Miroslav. 1987. Isusovci I hrvatski narod. II. Zagreb: Filozofsko-teolo{ki institut dru‘be Isusove. Wallace, William A. 1984. Galileo and his sources. The Heritage of the Collegio Romano in Gali- leo’s Science. Princeton, New Jersey: Princeton University Press. Widmer, Georg. 2001. Gottschee 1406–1627 Feudal Domain on the Frontier of Empire. Denver: Gottscheer Heritage and Genealogy Association. Zanchi, Joseph. 1748. Scientia rerum Naturalis sive Physica au usus academicos accomodata ope- ra et studio P. Josephi Zanchi Societatis Jesu Sacerdotis. Viennae. S u m m a r y The Erberg Family Physicists Stanislav Ju‘ni~ Originally from a modest background in the Ko~evje area the Erberg family became one of the most prominent noble families in Carniola. The Erbergs made their fortune as tollmen and prominent provin- cial, later even state, officials. The Erberg barons and their relatives were the most important supporters of the Jesuit College in Ljubljana. All men in the family had studied at this institution, and many of them joined the Jesuit order. After completing their studies in Vienna, Graz or Leoben some of them were also teaching in Ljubljana. The Erberg Jesuits financially supported the College by donating their inheritances, and each Erberg generation produced prominent Jesuit scientists and teachers. The well-preserved family archives contain numerous printed exam theses from the Ljubljana Jesuit College. Members of the Erberg family and their relatives became prominent members of numerous colle- ges in the Austrian Jesuit province. They were gifted mathematicians and had an aptitude for natural sciences. They taught physics and mathematics in Ljubljana, Vienna and Graz, and initiated the so- called Theresian reforms in the natural sciences curriculum in Ljubljana and elsewhere. The Erbergs were especially successful as missionaries in Hungary, America and China. When he was appointed president of the Bureau of Astronomy in Peking, Suzana Elizabeta Eberg’s son Avgu{tin Hallerstein became the most prominent family member. His scientific contributions were published in Vienna, London, Paris, Berlin, Leipzig, Sankt Peterburg, Lisbon and Peking. Throughout his life he maintained connections with his family, especially with his brother Vajkard. BaronVajkard was spen- ding the remainder of his life with his cousin, baron Volbenk Danijel Erberg, and his son Jo‘ef Kala- sanc, in Dol. With his work, Jo‘ef Kalasanc represents the culmination and simultaneously the end of the educational and scientific activities of the Erberg family in Carniola. S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI