Uto LXVH,. št. 260 LJubljana, četrtek is« novembra Cena Din t,— ixnaj« rsaJt dan popoldne, anemfl nedelje m praznike. — inaeratt do 30 petlt vrst a Din 2.-. do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrat & Din 3.-, večji lnseratJ petit vr»ta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO D» UPRAVNlfcTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3128 Podružnice: MARIBOR, Smetanova — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossrnaverjeva ulica 1. telefon »t. 65. podrutnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Preiskava zaradi atentata bo kmalu končana Francoske oblasti čakajo samo še na izročitev Pavelica in Kvater« nika — Razprava bo do kraja razkrinkala vse zaščitnike teroristov Pariz, 15. novembra, r. FamoznJ komunike madžarske viade, v katerem zatrjuje, da madžarske oblasti niso ugotovile ničesar, kar bi kazalo na to, da so teroristi na Madžarskem pripravljali atentat in druga teroristična dejanja proti Jugoslaviji, je izzval v vsej francoski javnosti pravcat vihar ogorčenja. Madžari so s tem svojim postopanjem zaigrali še ono malo simpatij, ki so jih morda še kje uživali. Komunike madžarske vlade je še bolj obrnil pozornost vsega civiliziranega sveta na madžarske mahinacije, s katerimi skušajo zabrisati vsako sled. ki vodi od marsejskega atentata na Madžarsko. Madžarski komunike je imel samo to posledico, da so se v evropski javnosti spomnili raznih drugih prilik, ko je Madžarska na sličen način skušala prikrivati svojo odgovornost, a se je naposled izkazalo, da ima laž vselej kratke noge. Kdo naj veruje onim, ki so falzificirali francoske franke, ki so tihotapili orožje, ki so tolikokrat kršili prevzete obveznosti in mednarodne pogodbe? Taisti ljudje so tudi sedaj na delu. da operejo budimpeštanskega zamorca. Zato tudi nihče več ne veruje njihovim izjavam, podtikanjem in la-žem. Marsejski atentatorji bodo v kratkem prišli pred sodišče in tedaj se bo pred vso svetovno javnostjo pokazalo, kje je krivda in odgovornost za ta zlo- čin. Da atentatorji niso postopali na lastno pest, se je pokazalo tudi ob priliki določitve njihovih zagovornikov. Preiskovalni sodnik je vprašal aretirane atentatorje, ali žele sami določiti svoje zagovornike. Pospišil kot najin teligentneiši med njimi je v imenu vseh odgovoril, da si ne bodo sami izbrali zagovornikov, ker bo to za njih storila organizacija. 2e to dovolj jasno kaže. da re bil atentat organiziran in vse v naprej dogovorjeno. Toda oni, ki so najeli morilce, so itn sedaj pustili na cedilu. Niti Pavelić. niti Perčec in ostali voditelji teroristične bande se niso zmenili za svoje žrtve. Tako so bila francoska oblastva prisiljena da postavijo atentatorjem zagovornike po službeni dolžnosti. Ker le potekel rok. do katerega so s? mogli atentatorji sami izbirati zagovornike, a tega v pričakovanju, da s« bodo za to pobrigali »voditelji«, niso storili, so bili včeraj vsem štirim atentatorjem imenovani zagovor, niki. Oblasti so imenovale tri znane francoske odvetnike, in sicer src. Fran-ceschiia. Grfsoja in Polaka. Odvetnik? so že dobili na vpogled vse spise in vs* dokazno gradivo, ki ie sistemattčnn urejeno. Kdaj se bo pričela razrvava, «p ni določeno, ker francoske oblasti še vedno čakalo na odgovor italijanske vlade glede izročitve Pavelica in Kva-temika. »Lepa Slovanka" pobegnila v Italijo? Francoske oblasti so odkrile novo sled za tajinstveno žensko, ki je atentatorjem prinesla orožje Pariz, 15. ovesmbra. AA. > Pariš Soir« poroča iz Niče, da nadaljujejo tamkaj preiskavo o tajinstveni mladi ženi iz Aixa en Provinca, ki je sodelovala pri pripravah za atentat v Marseilleu. List pri občuje izjavo lastnika neke gostilne v Mulinu v okraju Alpes Maritimes, ki pravi med drugim: Dne 23. oktobra sem s svojo ženo zaprl gostilno. Ko sem odpri okno, da prezračim jedilnico, me je neka elegantna ženska pred hotelom prosila v francoskem jeziku za skodelico čaja. Ko je videla mojo zadrego, me je začela izpra-ševati, ali govorim angleško, nemško ali italijansko. Nato je začela govoriti italijansko, vendar je nisem mogel razumeti, kaj prav za prav hoče. Slišal sem samo neke postranske besede. Razumel sem tudi, da ni vedela, kako se imenuje občina, v kateri se nahaja. Neznana ženska je nato vzela iz svoje ročne torbice košček papirja, na katerem sem čita- tele s svinčnikom napisane besede: »Niča—S ospe 1—Salis«. Nato opisuje lastnik gostilne, kako je neznani ženski pokazal pot do Sospela in dalje za Italijo. Neznanka je zasedla avtomobil in zatem nadaljevala pot. Gostilničar opisuje neznanko takole: lepa, plavolaska, z bujnimi lasmi, visoka 170 cm, dokaj močna, oblečena v bel olašč s črnimi trakovi. Bilo ji je kakih 25 let. Policija je ugotovila, da se opis tega gostilničarja popolnoma ujema z opisom plavolase ženske iz Aixa en Provinca. Preiskava na meji pa je ugotovila da posluje obmejna kontrola nad potnimi listi, ki jo opravljajo tamošnje orožništvo samo od 8. zjutraj do 18. zvečer in da je zaradi tega mogoče potovati v Francijo brez pregleda potnih listov od 18. zvečer do 8. zjutraj, ker se cariniki zanimajo samo za prtljago, ne pa za potne liste. Na italijanski strani, kjer je nadzorstvo strožje, niso našli nobenega sledu o kakšnem avtomobilu v noč med 22. in 23. oktobrom. Navzlic temu pa trde, da je ob pol 2. zjutraj prispela na italijansko stran iz Niče limuzina s številko 22.314 CD. V avtomobilu sta sedeb* dve mladi ženski. Od teh je bila ena plavolaska in je imela s francoskimi cariniki težkoče, nakar je prenočila v hotelu. Pot v Italijo je zaradi tega nadaljevala Šele kasneje. .J epa Slovanka44 ni Slovanka Berlin« 15. novembra. AA. Doznavalo, da so ugotovili Identiteto takozvane »lepe Slovanke«. ki ie prebivala v Berlinu. Njenega Imena še nočejo objaviti, dognano pa ie, da sploh ni Slovanka in da je žena znanega mednarodnega terorista. Budakov potni list Pariz, i novembra, č. »Joumai des De>-bats« se podrobno bavi z zagovorom dT Budaka v Genovi m pravi med drugim: Zakaj je dr. Budak pokazal nemškim oblastim v Kufsteinu svoj pravi potni list, italijanskim na obmejni postaji pa pon ere jeni češkoslovaški potni list? Italijani so morali vendar opaziti, da v potnem listo ni potrdila, da je dr. Budak zapustil nem-Sko obmejno postajo. Če bi bile postopale z n.rm, kakor postopajo običajno, bi ga morale najmanj aretirati ali pa vsaj poslati nazaj čez mejo. Poleg vsega tega pa je Budakov ponarejeni češkoslovaški potni list Se izginil, tako da ni mogoče ugotoviti, kdaj je dr Budak dejansko prišel v Italijo. Zaradi tega alibi, ki ga je navedel dr. Budak v svojih Izpovedih, nima nikake podlage. Sploh ni mogoče kontrolirati potovanj dr. Budaka, kakor tudi ne ostalih teroristov po Srednji Evropi. Imeli so svoj glavni stan v Italiji Razvijali so izredno intenzivno delovanje pod vodstvom dr Pavelica To sta glavni dve ugotovitvi, ki sta neizpodbitni. Sicer se je sedaj prenehalo njihovo delovanje in tudi njihovi tabori, ki so jih imeli v Italiji in na Madžarskem, so vsaj na videz razpuščeni Toda vse kaže. da italijanske oblasti ne nameravajo izročiti aretiranih teroristov francoskim odnosno jugoslovenskim oblastim Gombos poroča .. • Budimpešta, 15. novembra AA. Madžar-6k1 korbiro poroča: Predsednik ministrskega sveta te poročal parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve o splošnem političnem položaju. Omenil je zlasti posledice splošnega evropakeg* položaja na položaj Madžarske. Nato je govoril o svojih :b'skin v Varšavi, na Dunaju in v Rimu Povdaril ie važnost rimskega protokola in o ,nj n dejal, da je podlaga sodelovaniu med Italijo. Madžarsko in Avstrijo. Na kraju je predsednik vlade naglafel. da ie madžarsko italijansko prijateljstvo neizpremeajeno in da ga smatra za važnoga činitelja uin v Sr»»on?i Evropi- Najglavne^i činiieli or tem prijateljstvu je sam Mussolini. ki goji tople simpatije za Madžarska Francija zahteva izročitev Jelića Pariz, 15. novembra, č. Francoska vlada je poslala, italijanski vladi zahtevo po izročitvi terorista Branimirja Jelića z motivacijo, da je bil eden glavnih sokrivcev in organizatorjev krvave tragedije v Marseilleu. V zahtevi pravi francoska vlada, da se šelić skriva v Italiji Odločilna posvetovanja Beograd, IS. novembra, p. Jutri zjutraj prispe v Beograd turški zunanji minister g. Tevfik Ruždi bej. V Beogradu os:.ne iutri ves dan in bo imel ves ta čas konference z zunanjim ministrom g. Jevtičem. Prav tako se pričakuje za iutri v Beogradu rumunski zunanji minister g. 7itu!escu, ki bo sodeloval na teh posvetovanjih. Titulescu odpotule nato v Pariz, kjer bo imel posvetovanja s francoskim zunanjim ministrom L a valom, nato pa bosta oba skupno odpotovala v Ženevo na zasedanje sveta Društva narodov. Jugoslovenski zunanji minister g. Jevtić odpotuje v Ženevo is. t m. Vsa ta posvetovanja se nanašajo na skupno akcijo pri Društvu narodov v zadevi marsefskega atentati in niegovlh posledic Prepoved vseh madžarskih listov in knjig Beograd. 15. novembra, p. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in razširjanje vseh madžarskih listov, časopisov in knjig, ki se tiskajo na Madžarskem ali drugod v madžarskem jeziku. Na Dunaju Se vedno proučujejo ■ • • Pariz, 15- novembra, p Dunajska vlada ie preko svojega pariškesa poslanika obvestila francosko vlado, da proučavanje spisov glede izročitve Perčevića še ni končano Dunajsko kasacijsko sodišče sedaj sestavlja svoje poročilo Ko bo gotovo, bo dostavljeno tudi francoskemu poslaništvu na Dunaju. C Vse to je seveda samo zavlaČevalni manever avetrijskp vlade, ki Čaka na posvet Schuechnigga z MiTS^oirnijem.) Poostren nadzor tujcev v Rumuniji Bukarešta, 13. novembra. AA. Policija ie v prestolnici in po vsej državi izvršila pre^r'ed iistin in 'zkaznic tujcev, ki žive v Rumuniii- Slo ie za to, da ugotovi, ali ima-'o tujci pravilna dovoljenja. Na vseh glavnih prometnih točkah so bili postavljeni ■\ordon , k' so pregledovali listine. Kdor ni ime! izkaznic ali pa so mu bile listine nezadostne, vsega kakih 400 oseb. so odvedli v upravo policije. V>e. ki niso bili sumli!-v-, so takoi izpustili. Volitve v Turčiji Ankara, 15 novembra. AA. Anatolska agenciia poroča, da le ime! poslanski klub narodne stranke sejo. na kater; je sklenil, naj se prihodnje !eto vrše nove volitve v parlament Ta predlog je stavil predsednik vlade fzmet-paša. Na prihodnji seji bo zarad: tega Narodna skupšc na »klepaia o razpustu in o novih volitvah. Kriza belgijske vlade Bruseli 15. novembra AA. Izvršilni odbor liberalne stranke ?e imel sejo. na kateri ;e razpravljal o položaju, nastalem po odstopu viade grofa DecrocOuevitfa Kralj ie poveril mandat za sestavo vlade bivšemu zunanjemu ministru Jasparju. Francoski trgovinski minister pose ti Moskvo Pariz, 15 novembra t Trgovinski minister Marchandeau je osvojil načrt svojega prednika Laboureuxa za sklenitev končno-veljavne trgovinske pogodbe z Rusiio in bo odpotoval v Moskvo Kakor poroča »Tempa«, se bo to potovanje vršilo začetkom decembra. Tajfun pustoši London, 15. novembra AA. Iz Manile poročajo, da ie na Filipinskih otokih danes divjal taiftin. Računajo, da je vihar zopet zahteval mnogo žrtev. Kraljev grob — največja jugoslovanska božja pot Dan za dnem prihajajo nove množice iz vseh krajev, da obnove prisego zvestobe Jugoslaviji Topola, 15. novembra. AA. Včeraj po. poldne je prispelo na Oplenac veliko število učencev iz okolice, ki se jim je kasneje pridružila vsa širša uprava udruženja poštno, brzojavnih, in telefonskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije pod vodstvom prvega podpredsednika Vlade Ko. stica. V tem odposlanstvu so bili tudi predsedniki banovinskih sekcij, za drav sko Josip Hnmer. Odposlanstvo je položi, lo na kraljev gTob venec s tr oboj ko z napisom: Svojemu Viteškemu kralju Aleksandru I. TJediniteliu. Prisotni so se po-1 klonili pokojnemu kralju z ve4?minutnim porx»žnim molkom E>avT je prispelo iz južnih krajev posebno odposlanstvo Arnavtov V njihovem imenu in v imenu krajev, odkoder so priž. li, je dolgoletni predsednik šaljske občine in banski svetnik Šerif Voća položil krasen venec s trakom v državnih barvah in z napisom: Svojemu zaščitniku velikemu kralju Aleksandru I Uedinitelju. Po obi. čajih svoje vere je pri tej priliki opravil molitev nad kraljevim grobom. Šerif Voća je znan od kraljeve poroke, ko je pripeljal v Beograd kakih 100 ovnov s pozlačenimi rogovi. Ob 9. so prispele učenke gospodinjska sole in ženske obrtne šole z društvom >Kneginja Zorka^ iz Arandjelovca. Mnoge devojke so bile v kmečki noši šumadije. V imenu topojskega društvi Kneginja Zorka^ so jib sprejele članice društva in odbora. Ob 11. jc prispela večja skupina Beograjčanov. Kmalu nato so opravili nad kripto pa rast os V veliki množici so bdle tudi markantne vojaške postave naših starih bojevnikov Nad kraljevim grroborn so se poklonili poveljnik Beograda armijski general Vojislav Tomić. divizijski general Voja Savlč in poveljnik dunavske divizije divizijski general Milivoje Jokslmović. Po opravljenem parasrtosn je imel ganljiv go-vor o pokojnem kralju svečenik Sreteno. vič. Beograjsko društva -Kneginja Ljubi-car te položilo na grob venec iz kosovske, ga cvetja Predsednica drii*'va ga Spasić v -lavila pokojnega kralja Uedinitelja. Id mu je srce prekipevalo od neizmerna im-bezni za narod in za pravoslavje. Po parastosu so prispe1! učitelji iz vrča rskega sreza in iz č'ačka Učitelji so prižgali debele voščenke Predsednik učiteljskega društva za vračarski sr^z Pavnccvič ie imel pri tem ganljiv govor. Živahna diplomatska aktivnost v Parizu V zunanjem ministrstvu se vrše neprestane konference o vseb aktualnih mednarodnih problemih Parii. 15. novembra, č. V poslednjih dneh ie opaziti živahno diplomatsko delovanje v francoskem zunaniem ministrstvu Skora' vsako uro ©e vršijo važni sestanki in razprav**, ki se nanašajo na bližnje polovan v * zunanjega minifura v Rim. na vzhodne evropski pakt in na sredn:e evropsko vnr^Sanie Konference med Lavalom m med Cbam-bruncu -edno niso zakliučene Poučen' krogi TKnidar aio. da bo .rancosk. p'^ianik čim p- vrne v Rim imei daljni sestanek t ministrskim predse imkom Nfussolinijem Po vesteh 7 Rima tamkajšnji poKHciri kroei že težko pričakujejo povratka de Cbambnr na v italijansko prestolnico. Obenem izražajo željo da bi se Franrija in Italija bidi dokončno sporazumeli glede avstrijsk- <:n vprašanja Italija ima namreč zaradi Av strije že vedno mnogo skrbi Trenutno zadržanje Nemčije namreč sicer vzbuja zaupanje v italijanskih političnih krogih, vendar tudi pri njih 5e ^edn-o prevladuje mišljenje, da se bo Hitler čim uredi posaar slo vprašanje, spet povrnil k problemu Avstrije. Italija ie zaradi tega Se Hn'-pripravljena prevz^ kakršnekoli obvezno- sti, da oprani avstrijsko neodvisnost. v*-n-dar pa M::ssolini želi. da bi se tudi Francija in Angliia odlomili ^led^ t<*n ofrvecno-sti. Prav gotovo bo o avetriisk^m vpra*amv med Jugoslavijo in Italijo, pa zavzemajo italijanska krog-stališe*, da I© potrebna neposredna uredi tev teb vprašanj, pri čemer na i bi odp* dio el^ti^mo posredovan i francoske dir'''-' madie Minister Lava] vc^rai popoMile sj»i--ie] tudi franooskeaa poslanika v Beograd'* \ancjvara. s kat^nm je razpravlja] o st v li?ču Jugoslavije v zvezi i mars^iskim atentatom. Kakor znano, namerava jugoslovanska vlada predložiti svetu DlllStva narodo-na pnhodniem zasedanju 20 4m- poptbOTi memorandum n marse'ski tragediji. &a ored tem pa se namerava o leni vprašan ju r>osvotovati 7 vladami držav Male mtant* in Balkanska zvezo V moniorandu so ho jugoslovenska vlada skliro\ala na rjen 11 pakta o Društvu narodov ter bo predvse-n dokazala, da je bil 7lo-Mn priprav1io,n na ^omlju u oke tuio državo Zdravilišča za tuberkulozne Beograd. V novembra A A Ministrsko za socialno politiko n narodno zdravje sporoča: Da se v bodoče preprečijo težave z obiranjem podatkov in poročit glede odpošilja-nja tuberkuloznih bolnikov v razna zdravilišča za tuberkulozo, bo ministrstvo vsak teden poročalo o številčnem stanju praznih postelj vseh zdravilišč za bolnike na prs'h. tako državnih kakor samoupravnih in zasebnih V naši državi imamo tale zdravilišča za bolnike na prsih (tuberkulozne): Državna zdravilišča: Topolšica (230 postelj). Novi Marof (100). Surdulica (S2). Ve-nac na Frušk Sori (86 postelj za otroke). Banovinska zdravilišča: Golnik (200). Brestovac (160) in zasebno zdravilišče ruskega Rdečega križa v Vurbersu pri Mari boru (60^ Zdravilišči socialnega zavarovanja: Kle-novmk (200) Brestovac (156). Državni sanatorij za kostno tuberkulozo: Kraljevica C102). Državno okrevališče za tuberkulozne otroke Metlica (90). Okreval-šče socialnega zavarovanja: Kasindol, ki je odorto samo ooleti (200 postelj). To so najpomembnejša zdravilišča za tu: berkulozo v naši državi Imamo še nekaj manjših razen tega pa oddelke za tuberkulozne bolnike pri bolnicah v Beogradu Zagrebu. Ljubljani Mariboru in Sarajevu Čeprav je število postelj v vseh ustanovah za zdravljenje tuberkuloze v naši dr žavi zelo majhno, na žalost še te postelje n so zasedene z bolniki zarad: nezadostne informiranosti javnosti o tem kaj vse premore Jugoslavija v boju s tuberkulozo. . Nova egiptska vlada London, 15. novembra AA. Iz Alek-an-driie poročajo, da ie kralj Fuad potrdil seznam nove vlade, ki mu ga ie predložil Na-sin-naša Novelizacija invalidskega zakona Beograd. 1 ' novembri A A V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdrav-je je danes komisija za izprememho in dopolnitev sodaniega invalidskega zakona nadaljevala svoje delo Seji je prisostvoval minister za socialno politiko in narodno zdravje dr Novak. Gre za to. da se v okvi ru finančnih sredstev, ki so na razpolago, izpopolni invalidski zakon v korist vojnih invalidov in rodbin padlih ali umrlih vojnih invalidov. Ostavka španskega zunanjega ministra? >\adrkt 15. novembra. AA. V veži poslanske zbornice ie zunanji minister Sam-per izjavil, da bo v najkTaišem času odstop 1. Vzrok: nasprotnost monarhisfičnfb poslancev Katalonski poslanci izgubili mandate Madrid, 15. novembra AA Predsednik vlade Lerrou* ie potrdli, da je vlada od-vzela kataVmskim par'amentarcem njihove mandate. LJUBLJANSKA BORZA. Oevize: Amsterdam 3308.18 — 3319.54 Berlin 13G9.03 — 1379 83 Bruselj 795.79— 799.73. Curib 1108.35 — 1113.85. bondoo 170.14 — 171-74 Newyork 3386.05—3414.31. Pariz 224.88—2-2«— Praga 142 36—143 *2. Trst 291.68 - 294.08 (premija 28.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem klirinjru 9.10 lo 8.20 INOZEMSKE BORZE. Curih, 15. novembra. Pariz 20.29. loo-lon 15 3850. Newyork 30«.—. Bruselj 7I.SO Milan 26.36 Madrid 42.05 Arasterda-m 208.26. Berlin 123.70. Dunaj 57.—. Fr»*a 12.87. Varšava 58.— B-i*ar«*U 3 OS Stran 2. »SLOVENSKI It A ROD«, dne 15. novembra 1934 Prometna politika na Marijinem trgu V naietn osebnem prometa vlada Se vedno anarhija, kakršne menda ni nikjer na sveta Ljubljana, 15. novemcra. Dovolj se je zc govorilo o tem, da to uredili Marij.n trg ter rešili prometno vprašanje, O tem tudi nihče ne dvomi ter niso potrebne nobene debate o regulaciji tnga glede na sam promet. Radi priznavamo, da so ustvarjeni vsi pojroji za >motrcno ure-d.tev prometa, resno pa dvomimo, da je sedanja ureditev srnotrena. To je treba naglasiti v interesu pešcev kot tudi smotre-no ureditve voznega prometa. Res Ljubljančani niso preveliki prijatelji novotari; ter modernizac j .n je češče umestna kritika meščanskega konservatiz-nra. Vendar bi pa delal krivico Ljubljančanom, kdor bi jih dolžil, da se nočejo sprijazniti z nobeno moderno pr!dob rvijo ter da zavzamejo vedno odklonilno statiste ob vsak, modernizaciji. Prometni otok na Ajdovščini se jvm ie morda — nekaterim — zdel izredna posebnost toda podredi: so se radi novim prometnim predpisom, ko so spreviddi, za kaj gre. Dovolj je tudi drugih primerov, ki kažejo, da naši meščani niso nasprotniki modernizacij in da ne mečejo polen pod noge nikomur. Samo ob seb je pa razumljivo, da s« ne morejo vedno s posebnim veseljem pokoriti vsem zahtevam, če niti no vedo, za kaj gre. Nihče jim pa tudi n«e more šteti v zlo, če se zanimajo, čemu je potrebno to ali ono in če pomeni vsaka pridobitev res prido-btev ki modernizacijo. Regulacija Marijinega trga in ureditve prometa na njem so se veselili predv^om vozniki, ker je bla na trgu res prava prometna anarhija, zlasti, če ni bilo vedno na njem prometnega redarja. Z enosmernim prometom ob prometnem otoku so menda zadovoljni vsi vozniki in tudi pešci niso nasprotnik; nove prometne ureditve. Toda, če bi šlo samo za vozni promet bi bilo vse v najlepšem redu. Marijin trg je pa tudi važno prometno središče osebnega prometa. Tako se še vseeno nismp modernizirali, da b nam ne bilo treba več hoditi. Za vozni promet je določeno ob prometnem otoku vozišče, za pešce pa ni nikjer določenega .prehoda, pač pa ie prepovedan prehod čez prometni otok. menda v vseh smereh, česar pešci ne zvedo, dokler jih redar ne spodi z otoka. Ker torej ni nobenega do'ooenega prehoda za pešce, hodijo še vedno križem kražem po trgu. kot so hodil pred ureditvijo. Na otok se ne smejo umikati vozovom, zato navadno ovirajo vozni promet na vozišču in se izpostavljajo nevarnosti. To pa po našem mnenje še ne pomeni ureditve prometnega vprašanja. Ne spuščamo se v prometno politiko in nam je končno vseeno, kako urede promet na Marijinem tnfut, toda zahtevat smemo, da naj bo ureditev re* ureditev. Tako bi tudi ne bili proti temu, da pešci ne smejo hoditi čez prometni otok, če bi bil osebm promet urejen primerno in če bi bil res tehten razlog, da fei smel obkroženi prostor uporabljati le prometni redar. Kjer že urejujejo promet t otoki, otok ni le za to, da bi se reguliral ob njem vooti promet temveč tudi za to. da se umikajo nanj pešc pred vozili. Tudi na Aidovščin vluži prometni otok pešcem. Zato pač ne moremo razumeti posebne prometne politike na Marijinem trgu Čudimo se zlasti, zakaj preganjajo pešce z otoka tako in zakaj niso razglasi1!, da ie hoja po prometnem otoku prepovedana. Tudi glede hoje čez srednji most nI bJlo nobene javne prepovedi. Ne moremo se sprijazniti z načinom poučevanja naših pešcev, kje ne smejo hoditi. Zelo hvaležni bi bil našim prometnikom, če b. nam pojasnili, kako si zamišljajo ureditev osebnega prometa na Marijinem trgu in čemu vprav sililo pešce, da naj hodijo baš tam, kjer bi ne smel . Mislimo, da pešci ne ovirajo voznega prometa, če se umikajo vozilom na prometni otok, zlasti ne tedaj, ko ne vozi po otoku tramvaj. Sicer ie pa že čas, da dobi tudi Ljubljana primeren cestno polfeijsk red, ki ie vsaj tako potreben, kot nainovejše prometne ured tve same na sebi. Cešče smo te pisali, da vlada v našem osebnem prometu anarhija, kakršne najbrž ni nikjer na svetu. Vsi smo pričakovali, da bo z novo ureditvijo prometa na Marijinem trgu ure-ien ves nromet. zato smo še tem bolj razočaran* nad sedanjo prometno poritiko na prometnem otoku. Radovedni smo. s kakšno utemeli tvilo preganjajo pešce z otoka tn kakšen snrsel ma vse to. Nedvomna se bodo vs! pešci rad? pokorili vsem pametnim ter umestnim predpisom, dvomimo pa. da iim bodo vterl' v glavo na tako čuden način, kje ne *mejo hod't Prometniki si menda ne žele da b« začeli rjudje snMŠftl ni;hove prednje Ce pa že mora biti prometn1 otok n? Mariftnem rngn svet kraj. kamor ne sme stop-t noga pešca, b' bilo umestno še. da b? se prometni redar zavaroval na nJem z žičnimi ovirami ali pati sad a mi. Uredite tore; končno tudi osefbnl promet na Mar?! nem trgu !n ne smešite Ljubljane in sebe! deta ga bo težko popresal ko* vnetega tarok ista. Na novem službenem mestu in v zakonu mu talimo mnoeo več sred* In ta-dovoljnoett. o#go fe t* imel pri nas. SIcer pa pričakujemo, da bo drftal besedo in da bo užival pokoj v stiaki okolici. Kramljanje v kavarni vrh nebotičnika Kako se zanima dama za modne revije — Tekoči pomenki Ljubljana, «/ novembra. Nn, zakaj ne? Pa si oglejmo enkrat zavijanje .po kavarnah z druge strani, kot takrat, ko naročimo črno in za dolg čae še eno povrhu. Tako, imamo kavarn« i., H. in HI reda, pod one prvega reda si predstavljam vsekakor naš nebotičnik kot najvišjo postojanko za take namene, no, one II reda bodo mak) nižje, IK. reda pa še nižje, tako vhod s ceste, kakor pov»od. •povsod. Ni sva obravnavala to tadevo § škatlico, je menila da to ie nI zakonolom če ima dama prijatelja, mot. ki za to ve in to dopušča, je zlatega denarja vreden če pa mfcd »zvesto* ženico In »^prijateljem* kaj nastane, je to vedmo podzavestno delo, ki se mu pravi rudi »easnoprrevara«. Zato škatlic pri nas res nočemo! Tnd1 brez škatlic se vse ve! Tudi o »ertu« gano govorili. Tn reznltat: tisto o norčijah moške sile po 70 Din ie tudi nekaka »samo prevara«! So le vse pofeknsIH — na nič ne pomaga! lin potem, dalje, kar «mo ie uganili, to bo šele zanimivo . . No, za enkrat bi zaeel predaleč, če bi vse opisal! Pa drugič! R. K Z Muljave — Odhod priljubljenega šo/skega upravitelja. Pred nekai tedni >e nas zapustil g. Franc Samec, upravitelj anovne sole na Poliu*Mulras m bi lo na spregled, so se začeli ljudje ranima ti, kaj je z njim. Mislili so. da se je siromak morda ori plezanju ponesrečil. £11 so '»og.erat v njegov M log Spustili so se po ~rveb v globei. njer ^ na*li nesrečne, ga Stoniča že mrtvega Fanta p-epe-ljali v črmošnj'ško m*vasnico, urno- je v ponedeljek odšle, sodn-i komisija, ki f je predsedoval jreisko^a'ni sodnik novo meškega okrožnesi sodišča g. PakiŽ Ko misija je ugotovla, ia je mri čudak ca-ravne smrti. P<> ipin ;e bil op domačem pokop*i:aeu. Javna dela v trboveljski občini Trbovlje, 14 novembra Brezposelnost ee najuspešnejše lajša z iavnimi deli. t, i, z gradnjo potov in cest kanalizacijskimi deli. regulacijo potokov ter drugimi gradnjami V tem pogledu s*-ie zadnia leta tudi v laškem srezu. ki je pretežno industrijski okrai in zato tudi naj boli prizadet z brezposeln ostjo v industrii-revirjih. mnogo napravilo zlasti na izpopoi nitvi in oopravilu komunikacij, dasiravnr so le malenkostna 6redstva na razpolagr« Toda ta sredstva so bila uporabljena * reenici vsestransko ekonomično in smotre no Treba ie le pogledati s kako skromn' mi stroški se vzorno vzdržute v nailepš^n staniu banovinsko cesto iz frboveljekeg; kolodvora do Trbovelj, pa bo moral vsakdr oriznati da se dela v okviru m7Po1ozliiv r sredstev sistema ti čno in vztrajno na pod vigu in zbolišaniu komunikacij ne le v ostalih kraiih sreza. marveC tudi v naši d<> lini Ze nekai let se govori v naši javnost' o preložitvi banovinske ceste >pri Spancu i v Trbovljah s čimer bi se cesta ne le zna tno ekrafšara. marveč b s preložitvijo cest* odpadel tudi klanec in ovinek mimo žup nisča odnosno trgovine Moli pri cerkvi Nameravana preložitev te ceste zamiSlie-na tako. da bi šra pri gostilni Kukenbero na levi strani potoka TrbovelHčice mimo gostilne ftpanc ter bi pri stari občinski U:5? (stara občina) zopel premostila potok Trbo-velišeiee ter se tam epoiihi ? staro banovinsko cesto Za kmete, ki vozijo les. b bila ta preložitev od velike koristi tako glede klanca pri gostilni Stroi. kakor tud' glede ostrega ovinka pri iupnišč.« Prelo žena cesta bi pa bila tudi znatno krajša in vsled tega za vsakogar, ki bi Jo porab-ljal, od kori6ti ne glede na to, da bi našlo pri preložitvi večje število naših brezposelnih preko poletja zaslužek. Na nedavni seji je sreski cestni cAbor razpravljal med drugim tudi o pre loti t v te ceste, ter sklenil, da ae to delo uvrsti • bodoči delovni program javnih del. ki bodo v bližnji bodočnosti započeta. Ker oodc dela na rekonstrukciji ceste v Man »a Rek' v doslednem času končana, bi bilo leti da bi se s preložitvijo ceste ori Spancu pričelo, ker bi se lahko delavce, ki so za enkrat s> aaposleni v M^nia-Rpki. vipo^l le pri preložitvi te csste Na seii -»r^k *o; cestnega odbora pa se ie razpravlja- tudi o regulaciji potoka Trbovelječic^. ki r° davna želja trboveljske doline. Vi trr-ba posebej nagLašati in pi edočevati, koliko nesnage se zbere ob poletnih mesecih > nereguliranih predelih struge Trbov iljicice. Tam ai mi i is in podganja »aleja ua tvar ta prava preaimovišča, odkoder nallaauie o pohodi vso obcestno prebivalstvo ob potoku. Z regulacijo potoka bi na bili ie ti nehigijenski pojavi docela odstranjeni marveč bi na drugi strani biLi obvarovani škode na evoiih 'zemljiščih oni posestniki v 2 o ni lem delu Trbovelj, katerim ob jesen, skib in spomladanskih povodnjih narasla Trboveljlci ca povzroča ob obrežju ve'-i ko škodo, ker izpod kopa vb obrežje in vedno v^ odnaša. Glede na to prebivalstvo oaše doline iz srca pozdravlja akcijo sreakeca ciatnega odbora, ki gre za tem, da ae tudi v na S i do';ui Čimprsle započneio ie davno nujno pogrebna iavna dela, kakor preložitev ce ste mimo Španca, regulacija Trbo/eliSčice, in drugo, pri čemer bo seveda zaposlenih zopet več brezposelnih, s čemer ne bo le iz\rseno občekoristno javno delo, marveč se bo milila obenem tudi brezposelnost. Izgleda, da se je sreski cestni oober odločil za nacrtne akciie jav-mh del, ki jih bo izvajal v celem srezu, zato smo uver-ieni, da bo dosegel v tem delu popoln uspf h Saj bomo vsi znoreli Ljubljana, 13. novembra. Kriza ima baje tako dolge prste, da posega tudi v Merkur j evo kraljestvo. Te vr. ste ugotovitve sicer zdaj niso več tako aktualne, kot so bile prejšnja leta. ko smo obupavali vsi po vrsti kot za stavo. Človek se s časom vsega privadi in tudi s krizo se sprijazni Nekaj časa smo videli v nji naj. večje zlo, »daj je pa 2e najpametnejše, da smo vai kolikor toliko zmerni in vzdržni v izjavah o kriz. Seveda se tu in tam še niao sprijaznili z njo kot bi se morali. Zlasti mali prodajalci so bolj malenkostni in se nočejo sprijazniti s tem, da je vzdihovanje netaktno ter da je treba dandanes nekoliko več samozataje van ja in požrtvovalnosti. Na velikem trgn stoji nekaj stojnic Pred njimi »o ae nekdanje čase radi ustavljali detelani in delavci. Pokaiice so pokale kot šampanjec in daleč okoli je dišalo po pristnih kranjskih klobasah. Zdaj pa hodijo ljudje mimo kot slepi in nemi Nihče se niti ne ozre ia stojnice. Nekatere prodajalke Imajo stojnice okrašene s svetimi podobami Prejšnje čase so tudi prižigale oljenke pred njimi, zdaj pa baje nimajo več denarja niti za olje. Od jutra do večera sede navadno v stojnicah, ne da bi videle dinarCek. Gospodinje hodijo mimo težko obložene, a jim ne pride niti na misel, da bi kupile na stojnici citrono. Oni dan sta sli proti stojnici dve dami, na stojnico se pa nista niti ozrli. Nenadno je poskočil* prodajalka v stojnici, bo-g-aboječ obraz se ji je skremžiJ in z nenavadno škodoželjnostjo je pomolela pred dami dve figi (ne smokvi!): — ...dič! je siknila med zobe Dami sta se ustrašili, ker se pa nista čutili prizadeti, sta pristopili k stojnici — No. mamka, kaj se je pa zgodilo? prodajalka se je zdrznila, obrnila damama hrbet ter napravila kriz Najbrte ji je bilo hudo. da ae je tako spozabila Toda dame seveda ne razumejo poklicnih težav malih prodajalk, zato nista vedeli, za kaj gre Sosedna prodajalka jima je pa razložila stvar: Hudo je. ker nič ne proda! Gospodinje nič ne kupujejo na stojnicah Iz samega obupa se nam je začelo že blesti Ja sej ma vsi znurel! Princesa Nadja Ljubljana, 15. novembra. Kako sladko se sanjari po tem filmu, ki ga od včeraj daje kino Matica, da bodo mlade fantastke očarane in bodo idealni fantje postali pesniki, saj nam z razkošnimi barvami slika opojno pravljico ljubezni med pravo princeso in preprostim, a seveda neznansko 'epim fantom kd končno z njo postane najsrečnejši kralj na vsem svetu Kakopak da je tudi princesa Nadja ki jo igra Claudette Colbert, zapeljivo krasna in pravljično sladka, da bosta tudi med ljubljanakimi občudovalkami tn občudovalci zanetila kresove hrepenenja in zbegala tudi osivele glave Pomislite, lepa kraljičina se na maskaradi v pariški operi zaljubi v zalega kavalirja. da sreča kar kipi čez lonček njune usode, a tedaj postane princesa vladarica in mora pustiti svoiega ljubčka da ji poka nesrečno srce Po njo pride postaven in tudi mlad vladar sosednje dežele in se lepo zmenita, da bosta tudJ v zakonu drug drueemu do. 'djevala popolno svobodo v srčnih zadevah Pravi ti ca je namreč popolnoma moderna in sodobna! Ona mu pred poroko pove. da ima svojega ljubčka. in on se jI tudi ispove da ni brez ljubic, le to mu ne srre v glavo, da bi se svojim podanikom ookazala z »izposolenimc prestolonaslednikom Pravi princesin ljubček blodi po Vadjini prestolnici in vzdihujoč gleda slav-nosti pred pornko Pa fant prepreči napad na nevesto in tako pride v avdijenco k nji. Kmalu sta spet v paradižu in ona mu obljubi noč pred svojo poroko Presladka je ta noč in opojna ampak uporniki ne dajo miru in napravijo punt ter pošljejo atentatorja motit zaljubljence, ampak junak jih kratkomalo pobije deputacija puntar-1ev je pa tudi zadovoljna, ko vladarica odslovi oficielnega ženina in vzame svoje-Sore< z rezultatom 6:2 za domačine. Veliko zanimanje za to prvenstveno tekmo kliub slabemu vremenu ni popustilo ter so vsi gledalci vztrajali tudi ob močnem deževju prav do konca igre Obe moštvi sta zaigrali s presenetljivim elanom in energlio Občudovanja vredna vztrajnost in do konca trararoča požrtvovalnost ne najde druge primere tn ie dolgo nismo videli zanlmivpj5p in bolj napete igre Poznalo se ie. da so si stali nasproti znani športniki DomaČa obramba t vratarjem in zanesljivo kHlsko vrsto -e nenadomestljiva opora od Urnemu naoadu. Bnajstorica i« postala Imblfener publike, ki ii želi Se nadalinfh uspehov na zelenem ooliu. Bratstvo v w formi bo na prihodnio nedeljo resno ogrožalo vrata kranjskega >Korotana?. Koledar Danes: Četrtek. 15. novembra katoličani: Leopold. Lavotolav. Današnje prireditve Kino Matica: Prinoeaa Nadja Kino Ideal: V preiskavi Kino Dvor: V imenu zakona Kino šUka: Moie hrepenenje ti Ti? Deiarne lekarne Danes: Mr Sušnik. Marijin trg 5. KuratU Goepoevetska cesta 10, Bohinca dediči. Rim-skn cesta 81. Radio kotiček Ljubljana. 15. novembra. Naša radio postaja oddaja med drnaMm programom tudi predavanja g. Zdenka Aljančiča, ki je au.Vm radio poslušalcem že taza lanskih predavanja (o Jug-^-'aviji) znan. L«-ta se je letofcnje poletje napotil v bližnji Orient tn obiskal Rumunijo. Bolgarijo. Turčijo in Grčijo, hoteč si izostriti gledanje na narodnostne raznere in pojasniti kritiko toliko oreo-ežen:b D tako različno se izratajočih orisanj lcuL turnega stanja ob velikem spajalnem po Javu dveb toli si nasprotujočih svetov. Vzhoda ln Zapada Dognanja in vtise s to-ca potovanja nam bo g. predavatelj zgoščeno podal v skupini samostojno zasnovanih predavanj od katerih Je bilo dvoje, namreč ono o pot: v Rumainijo In ono o Bukarešti (I det). *o prenesenih po radiu, medtem ko bodo naslednja sledils bržkone tedensko ob sre. dah ter bodo vodila svoje poslušalce skoz' Dobrudto do črnega morja, odtod v Bol. garijo skoz! Varno v Turčij. skozi Bospor in Carigrad Ln Dardanele v Grčijo, Solun in odtod skozi Skoplje domov Pri predavanjih bodo vpoštevanl prvenstveno kulturni in socialni vidiki, lelo nato druga Izrazila bližnjega Orienta: vee pa Je podprto s parnim opaizovanjem sedanjih razimer ln ocenimo po nedvoumnih vodilih, držeč »e priporočila — resnica bodi jaano tn odkrito povedana. G. Aljančič želi s svojimi predavanji pripomoči k IzCiščen ju nekritičnega sedanja tistih, katero so hranila rama podpovprečna kulturna, politična pa socialno nedognana. tendenčno pisana poročila. Nase gledališče DRAMA. Začetek ob 30. uri. četrtek 14 novembra: OrliČ. Četrtek. Petek 16. novembra: zaprto. Sobota 17. novembra- Bratje Karainaiovi. Izvori Znižane cene od 20 Din navzdoL Nedelja 18. novembra ob 11. uri: Snegul- čica Otroška predstave. Izven. ZniŽai^e cene od 50 Din navzdol. Ob 15. uri: Hlapci Irven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Glembajevi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. m »Bratje Karamazovi«, roman Dosto. je-v-skega pozna ves sve* %e rlndoSsstve-niki in različni dragi teatri so vprlsarjalt dramatizacijo tega dela Rež'^er Ciril De. bevec je z novo dramatizacijo podal vrsto strnjenih glavnin dogodkov. palholodki razvoj oseb in is tega izvirajoči nujni potek dejanja. S pomočjo lektorja so aveia-ne posamerane slike v celoto, ki seznani gledalca z obzirno snovjo glavnih dogodkov romana Predstava se vrši prvič v tej sezoni v soboto 17. t. m. po cenah od 20 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. url. Četrtek 15. novembra: zaprto. Petek 16 novembra: Traviata Red C Sobote 17. novembra: Hovanlčina Red B Nedelia 18. novembra: Miffnoo Premiera Izven m V soboto T7. t. m. se ponovi Mn-aorgakega ^Hovansčina« za red B. Mo-sorgski je eden izmed petorice ruakttl komponistov, ki so se složili z geslom: umetnost bodi najgloblji lzra* nacljonai-nosti. Njihova umetnost raste lz najprvot-nejsih elementov narodne pesmi. Tako jo tudi njegova »Hovanščlna« rzrae ruske psihe in zgodovinskih dogodkov, ki jih je sprotila. Dirigent: ravnatelj Polie, režiser: C. Debevec. V petek 23. t- m. poje slavni francoski tenorlet A. Burdino don Joaeja v Blzetovi operi *Carmen«. To gostovanje, ki bi se moralo vršiti ie 15. t. m., je preloženo na 23. ia veljajo že kupljene vstopnice za prvi datum. Beračenje po Jesenicah Jesenice, i. novembra. Z naetopom jeseni so pričeli prihajati v mesto ljudje, ki *u iščejo zaposlitve aH pa prosjačijo po hišah Na cestah srečujemo mnogo tujcev, ki hodijo od hise do hiše in moledujejo za denar ali staro obleko. ZlaatJ ob petkih ln sobotah prihajajo kar v skupinah v mesto. Med nJim! Je res precej starih, pohabljenih ln lasaranib siromakov ki so podpore potrebni, a večtoa Je mladih ta krepkih fantov, ki beračijo te bolj rs navade kot ia potrebe Značilno Je. da nihče ne vorafta gospodinj, če ima. Jo kaj hišnega dela zanje vsak hoče le denar če ga pa ne doM. pa kolne 1n ren-taČI nad gosnodinjo Je pač tndl razumljivo da marsikdo ne dela rad za 2 Din na uro. če jib v ietero času lahko po hišah ; nabere 1C. često srečaš na cestah krepke j fante, ki po dva aH trije sknpno obirajo hite da se jih gospodinje bolj boje na večer pa jo zavijejo v eostnne in zanra-vijo to kar so podnevi Izvlekli od n*>ogib delavskih družin Da se takem« Izflcorlsča-nju napravi čim rvrej konec, bt bilo PO-treihno, da varnostni oraani legittnHrajo take ljudi Btrankp na naj Jim namestu demarjs Izdajajo kupone po 50 aH 28 par. ki se dobe na maei«tra*u Ree potrebni bodo na magistratu po predložitvi takih nabranih lističev dobili denar, zkorižčevalcl pa* bodo pognani čez mestno mejo ali pa zaprti. Na Jesenicah se mesečno pobere blizu 100 000 Din za banovinski bednoetn' fond tn to rnd*i od delavcev zato nam nI potreba da M poleg res bedn'b Ijtidi k' oribala Jo »em. Peltfvf rali morda ie delomrsnute ia izkor sevalce. tcv tOb /8LO V GNSKI N A It O D«, dne 15. novembra 1934 Stran 3. Danes ob 4.. 7.15 ln 9.15 uri Najlepša ljubavna romanca! Moderna pripovedka 1001 noči! CLAUDETTE COLBERT in FRIDRIC MARCH Princesa Nadja t » TAKE LEPOTE LN TAKE KAZKOft N OSTI SE NISTE VIDELI Predprodaja vstopnic ELITNI KINO MATICA ob 11.—i/2l3. ure! Telefon 21-24 DNEVNE VESTI — Onim naročnikom, ki so z naročnino v večjem zaostanku in ki smo jih že prve dni novembra opozorili na plačilo, a se prošnji niso odzvali, bomo z jutrišnjim dnem ustavili pošiljanje lista. Prosimo jih ponovno, da zaostalo naročnino takoj poravnajo, da jim bomo lahko list zopet redno pošiljali . + — SL'ZOR daje posojila za ju v na dela. Središnji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja, da daje samoupravnim oblastem za javna dela dolgoročna hipotekama posojila. Vsako leto jim bo lahko dal na nizpolaeo okrog 20 milijonov Din Ko pa dobimo 3e zavarovanje za onemoglost, starost in smrt bo imel SUZOB na razpolago okrog 40 milikmov l>in. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« greneica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ Umrljivost med zav-arO\-animi delavci. V septembru je umrlo 129 zavarovanih delavcev in nameščencev, od teh 97 mo. šMh. in 32 žensk. Nalezljive bolezni so jih pobralo 41, druge pa 78. Ponesrečilo se je 9 delavcev, izven dela pa osem. Rodbinam umrlih delavcev in nameščencev je bilo bilo izplačanih v septembru 94.564 Din pogrebnine. _ Zatiranje spolnih bolezni. Minister socijalne politike in narodnega zdravja je izdal navodila glede dela po zakonu o zatiranju spolnih bolezni in pravilnika o izvrše-* anju tega zakona. — Iz premeru lxi rodi)inskega imena, banska uprava dravske banovine je dovolila Antonu Lipovsku iz občine Sv. Jurij pod Kumom izpremembo rodbinskega imena Lipovsek v žlender. — Borza dela v Ljubljani išče usnjarja, kovača, modnega risana, pianista, izdelovalca kos, tekstilnega mojstra, strojnika za poljedelske stroje, 2 čevljarja in krojača. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačn>, megleno in nestalno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Rogaški Slatini Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 18, v Splitu 17, v Zagrebu. Sarajevu in Skoplju 15. v Mariboru 12. v Ljubljani 12, v Rogaški Slatini 8. Davi je kazal baromenter v Ljubljani 760.1. temperatura je znašala 7. — Tino Pattlera «« zopet ženi. Iz Novega >ada poroča »Deutsches Volksblatts da se bo znani tenorist Tino Pattiera, ki se ;e bi! nedavno ločil, zopet oženil, in sicer z neko Za_grebčanko. Tudi prva njegova žena, zn-na berlinska pevka Erika pl-Th&Umann, v kratkem poroč'. Njen ženin je primari] dr. Romer iz Berlina. Poroka bo ob koncu novembra, in sicer v Kuli, kjer žive dr. Romerjevi sorodniki. Tako sta najbrž zdaj oba zadovoljna. Samo še nekaj dni Pogrebne svečanosti blago pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Predstave ob 4., 7.*4 in 9.^4 zvečer. ELITNI KINO MATICA. Tel. 21-24 —I l| SUHIH lil |i|IIMHII«H ■ — Zaključek razprave proti sestrama Montel. Včeraj jo bil zadnji dan razprave proti sestrama Josipinf in Jul:Jani Montel iz Kočevja, ki sta na zavraten način umoril; ug'ednega trgovca Udino na Sušaku. Po govorih zagovornikov, od katerih je dr. Perčič plediral za to. d* se dejanje Josi-pine kvalificira kot prekoračenje silobra-na, a dr. S-pehar, kot zagovornik Jul jane, da za zločm ne odgovarja ona, temveč samo njena sestra, je govoril državni pravd-nik, ki je zahteval za Josipino smrtno kazen, za Julijo pa 20 let robije. Obsodba bi morala biti izrečena dane* dopoldne, ker pa je eden sodnikov obolel, bo čez nekaj dn sodba objavljena pismeno. — Z lov»ko puško po glavi. Potočnik Tomaž. 43 letni posestnik iz Poteka je trii 21. oktobra na neki lovski zabavi v Bukov_ ščici. Med zbrano družbo je pa nastal prepir in nekdo ga je z lovsko puško oplazil po glavi in ga resno poškodoval. Potočnik je najprej ostal v domači oskrbi, pred dnevi pa se mu je začelo blesti in včeraj se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer so ga oddali v opazovalni oddelek. — Smrtna obsodba v Osijeku. Pred okrožnim sodiščem v Osijeku je bila včeraj zaključena razprava proti roparskemu morilcu Adamu Majerju iz Torblncev. ki je v noči na 8. julija v Slavonskem feama-cu na zverinski način umoril in oropal upokojenega uradnika Kuberoviča. nje.?o-vo ženo Rozo in njeno mater Marije Horvat. Majer je med razpravo simuliral blaznost in na predsednikova vprašanja sploh ni odgovarjal. Gestikuliral je z ro_ kami in daja' čudne glasove. Sodna zdravnika dr. Uzelac in dr. Erman sta pa ugotovila da je obtoženec popolnoma normalen. V preiskavi je Majer zločin priznal. Obsojen je bO na smrt na vešalih. — Sava pri §i&ku 7 m nad normalo, Sava in Kolpa sta v zadnjih dneh strahovito narasli in včeraj zjutraj je znašal vodomer Save 745 cm nad normalo. će bi Sava le Se malo narasla bi se voda razlila čez nasipe. K sreči je nevarnost poplav naglo minila, ker so začele vode v Sloveniji padati. — Dva fiaraOniorg v Zagrebu. Včeraj popoldne je v sanatoriju ^Merkur« v Za_ grebu umrla 23 letna' zasebna uradnica Maca šalkovič, ki se je bila dan popreje zastrupila. Vzrok samomora ni znan. Ko se je včeraj popoldne izprehajal upokojeni policijski stražnik Rudolf Rusman ob Savskem nasipu proti Trnju, je opazil, kako se neka 20 letna mladenka, ki j« najprej odložila svoj plašč, pognala v reko. Narasla Sava je samomorilko naglo odplavila in je kmalu izginila v valovih. Njene identitete Se niso ugotovili JUTRI PREMIERA KATHE NACY Wl LLY FRITSCU HANSI NIESE To je film, ki je žel do sedaj največ uspeha! Film, kakršnega si želite! ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Iz Liubljane —Ij Izmed novih ulic na Vrtači je dobila tudi Tobačna ulica lep asfaltiran hodnik Redke so Btranske ulice, ki b imele tako lepe hodnike Pomisliti je tre. ba, da v Tobačni ulici ni skoraj nobenega prometa in da so mnoge zelo prometne ulice celo brez nasutih hodnikov. Tobačna ulica se stika pravokotno na Ziljsfco ob železnici, ki so jo razširil! nedavno s tom, da so zasuli nesnažen jarek ob prosi. Tako je dobila Cesta na Rožnik naj. krajšo zvezo 6 Tržaško ee$to (po Tobačni in Ziljsk! ulici) Doslej so vozili največ Po Vrtači n Erjavčevi cesti —Ij Običajna jesenska pesmica. Vedno eno in isto je treba ponavljati, a uspeha ni nobenega. Vsako jesen se pritožujemo nad blatom na Cankarjevem in Gruberjevem nabrežju, kjer na mnogih krajih ui hodnikov, vozišče je pa tako ozko, da se pešci ne morejo niti vedno umakniti vozilom. Prosimo le, da bi na taksnih krajih nekoliko posuli cesto s neskom al; vsaj z gramozom, ki je cenejžl. Saj so meščani skromni in potrpežljivi ter si ne žele nič nemogočega Veai upamo, da n? bo prošnja zaman. —Ij Robbov spomenik so popravljal' pred leti Spomenik sam na sebi je zdaj v dobrem stanju in ker ga zapro v^ako zimo, mu tudi vremenski vplivi ne morejc škodovati. Precej poškodovane so pa stop niče. zlasti spodnja. Cenrav stopnice nis^. umetnina, vendar jim je pa treba posve čati rudi vsaj toliko skrbi, da ne bodo po. veeni razpadle in ne kvanle celotnega vtisa spomenica —11 Tivolski ribnik ki ga urejujejo že nekao mesecev, bo temeljito preurejen, da ne bo vec nodoben vaški mlaki. Poglobili so sa že skoraj vsesa, zda i samo kopljejo blato na dnu. da z njim nasipavajo obrežja. Tudi to delo bo kmalu končano, menda se pred zimo. Ce bi zemlja zmrznila nekoliko bolj. bi morali prenehati z zemeljskimi deli. Delajo nezaposleni na račun sredstev bednostneaa fonda. —Ij Seimam o davtnih obnovah in o dnevih razprav davčnih zavezancev sta nn vpogled pri mestnem posla varstvu v Liubl'ani Mestni trs 2/1.. soba 5t. 22 (mestina posvetovalnica) od 14 do vJtetesa 21. novembra 1934. med navadnimi uradnimi urami. Hkrati se davčni zavezanci opozarjajo na določbe čl. 116. odafa-vek 6. 7.. H. in 9. zakona o neposrednih davkih. —IJ »Prebujene strasti«, film. ki se bo predva:al kitr; ob 14.15 na programu ZKD. je prava urnetn na na polju fllmskke umetnosti. Karin Hardt, ta velika umetnica, nam tako lepo in pretresljivo pokaže usodo mlade študentke, ki je v svoj: prvi ljubezni Šla malo predaleč. Film je namenjen materam In očetom in nič manj dorašč-ajoci mladin', pa rudi vzgojitelji bodo videli marsikaj, kar jih utegne zanimati. V filmu prekipeva mladostno veselje, sport :n mlada ljubezen. Vstopnina običajna. —11 ^ Rokovnjjaeec, Jurčič- fiovekarjevo ljudsko isro s petjem ponavljajo v ^enthv keteketn sledališču v soboto 17. in nedeljo 18 tm. ob 20.15. Pri predstavi aodelue VC6 aufininbel odra. Pevake točke, ki *»-> vpletene med dejanje le uclMbil Viktor Parma. Ker 6o bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in je odšlo pri zadnji predata vi mnoso ljudi brez vstopnic, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vetopm-ce že v pred proda i i, ki bo od e>obote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo. —Ij Opozarjamo starš« in mladino na današnjo >Urico v Deveti deželi« pod naslovom >Nekoč te živel kralj: ob 17. » beli dvorani Uniona —Ij Srajce, ' bele, modne in športne, kravate naramnice in žepne robce ima najceneje tvrdka Milo* Karnidnik, Stari trg 8. Iz Ptuja — Po zdravje je h°dila, pa je bila ojru-Uuf&oa. V ptujski okolici smo imeli čuden primer zdravljenja z molitvicami. Posest-nica D. L iz PobreŽja je že delj časa bolehala, imela je tudi bolno živino, pa je slišala, da Je v Mariboru Ženska, ki zdravi ljudi in živino s čudodelnimi recepti in molitvicami, s katerimi ixganja hudiča hc bolnega telesa. D. se je res odpravila na daljno pot v Maribor, s seooj pa je vzela stolček narejen ia 12 različnih vrst lesa. na katerem je pri čarovnici klečala in molila čudne molitvice. Carodejka pa ji je tudi obljubila knjigo z raznimi molitvicami in da bi ji izvabila čim več denarja ji je na. tvezila, da mora knjigo odobriti nek: profesor. D. ji je znosila v gotovini 140U Din. razen tega pa Se več mesa, jajc. moke in drugih življenjskih potrebščin. TOnčno je dobila knjigo, ki pa Je Diia pisana v latinščini, tako da je sploh ni razumela. Ker čudodelnega zdravja le od nikoder ni bilo, se je za lek obrnila na sodišče, ki sedaj to čudno zdravljenje preiskuje. — Napad iz zasede. Ko se je te dni vračal 23 letni posestnikov sin Polanec Alojz iz Drstelje domov, ga je na cesti na. padel neznan moški, ga zabodel z nožem v hrbet in v levo roko ter mu prizadejal težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico. Za neznanim napadalcem poizvedujejo orožniki. — Uprava javne bolnice v Ptuju razglaša, da se daje odslej naprej brezplačno pnevmathorax samo prav revnim slojem in to samo ob sredah od 8. do pol 10. ure dopoldne. DANES Gustav Frbhlieh, Charlotr Vnder v napeti filmski drami V PREISKAVI Pretresljiva borba za pravico ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9,^4 uri. Iz Celia —c Očistite ceste! Nekatere ceste v celjski okolici, ki so bile v ponedeljek pori vodo. zlasti Cesta na grad, so sedaj, ko se je voda odtekla, polne blata, tako da je prehod na mnogih mestih skoro nemogoč. Nujno potrebno je. da bi dala okoliška Občina postrgati velike množine bla. ta s cest. S tem bo zelo ustregla pešcem pa tudi voznikom. —c Božićnico bo tudi letos priredila drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju Pri dosedanjih božičnicah je bilo vsako leto obdarovanih do 500 otrok. Krajevna zaščita je že ore jela nekaj prispevkov za letošnjo božičnico. Ker pa dosedanji prispevki še daleč ne zadostujejo za primerno božičnico, prosi krajevna zaščita vse dobrotnike za čim večje prispevke, da bo mogla tudi letos pripraviti otrokom božično veselje. fz Noveea mesta — Predavanje SK Elana o zimskem sportu^ ki bi se moralo vršiti v torek, dne 13. t. m., je zaradi tehničnih ovir prelo, ženo na četrtek 15. t. m ob napovedani uri. — Tatvine po zidanicah. Dan za dnem se vrste v mestu in okolici večje in manjše tatvine. Dolgoprstneži so se pa zadnje čase spravili nad zidanice na Trški gori Tako so vdrli neznani tatovi skozi streho v zidanico pos Janeza Petelina, kjer so si pošteno privoščili vina. V Bleiweisovo zidanico so prišli skozi vrata, kjer so s< skuhali obilno večerjo, odnesli pa so tudi nekaj jedi in pijače. Pri zidanici Drenika Alojzija so razbili okno in ker nI bilo nič za pod zobe. so odšli. Vse tatvine so prijavljene orožnikom, ki vlomilce zasledujejo. — Sokolsko društvo v Novem mestu priredi spominski večer na rapallsko pogodbo v soboto 17. t m. ob 20. uri v Sokolskom domu Vstop prost V imenu zakona Senzacijonalna drama iz Divjega zapada. V glavni vlogi slavni cowboy GEORGE O'BRIEN Danes ob 4.. 7. in 9. uri ob najnižji vstopnini Din 4.50 in 6.50 ZVOČNI KINO DVOR. telef. 27-30 Iz Laškega — Martinov sejem je bil letos slabo ob-.skan. Vzrok je bil deloma deževno vreme in pa denarna kriza. Kramarskih stoj nic Je bilo komaj tretjina postavljenih a na živinski sejem, katerega so do polovice zalili valovi Savinje, je bilo prignanih vsega skupaj 21S glav govedi, a še za te ni bilo kupca. Dočim trdijo mesarji, da so kmetje predragi, trdijo zopet ti, da mesarji hočejo živino na pol zastonj. Res je, da 3 do 3.50 Din za kg ne odgovarja današnjim razmeram in kmet čigar edini vir dohodkov je bila še živinoreja, mora pri tej neugodni konjunktur propasti. — Poroka. V nedeljo se je poročil t ikajšnji nadžupnl cerkvi g. A. Masa j n a, prometni urad«nik drž. železnic v Ko toribi. z gdč. Aleksandro V i v o d. BiU' srečno! Dva planinca pogrešajo že 18 dni Z J ožetom Jezerskom je izginila v planinah tudi 21-letna Etna čemičeva iz Ljubljane Kamnik, 14* novembra. Vest. da so ie pogrešani planinec Jože Jezeršek oglasil z Velike planine, se je izkazala za neresnično. O njem še- danes ne vedo ničesar. Kot kronist smo zabeležili vest, kakor je bila pač javljena tajništvu SPD v Kamniku, kt je že organiziralo reševalno ekspedicijo. Planinci so bili že pr pravljeni na odhod, ko Jc prišlo v Kamnik po avtobusu sporočilo iz Ljubljane, naj ekspedicija ne hodi v planine, češ, da se je pogrešani planince zadržal na Veliki planini v neki pastirski koči in da se bo vsak čas vrnil. Nekdo pa jc prišel celo z zatrdilom, da >c Jezerska videl na Vediki planini. V zvezi s temi vestmi se je takoj razš rilo povsod prepričanje, da jc mladi turist živ in da je odveč vsaka skrb za njegovo usodo. Na vest v časop;sju pa je neki Jezer-škov znanec iz Ljubljane včeraj zjutraj krenil na Veliko planino, da se prepriča, kaj le na stvari. V planinskem domu Jezerska ni bilo. pa tudi vpisan ni bil v knjigi. Lkai ga ie po pastirskih kočah zaman. Oskrbnik se je dobro spominja!, da se je v planinski koči ogLsil turist, čigar opis soglaša s pogrešanim planincem. 1311 je v družbi neke gospod čne. Oba sta bila dobro opremljena in sta cka turistkinja Je točna. V Ljubljani namreč pogrešajo tudi 21 let no Emo Černičevo Iz Streliske ulice št. 30, ki ie prav tako odšla v Kamniške plan ne 27. oktobra in se še ni vrnila. Tudi za njo so domači v velikih skrbeh in so prepričani, da jo je doletela ista u^oda. kakor Jezerska. Takoi. ko je bilo javljeno, da pogrešajo Jezerska, so tudi Cerničev; o tem obvestili SPD. Ko je prišla danes v Kamnik ta vest, ie šla podružnica SPO takoi na delo. Iz zbranih podatkov njm ie sedaj marsikaj pojasnjeno, kar smo mogli prej samo domnevati*. Predvsem ra so bili reševalci v negotovosti, ker ni-o vedel . kje naj iščejo pogrešanega turista. Jože lezersek je bil 14. oktobra na Brani pri razvitju žalne zastave. Ker se ie pred kratkim po osmih letih vrnil od mornarice in b' moral v kratkem oditi v Srem-sko M trovico v novo slu-žbo. ie izrazil že-Ho. da b; rad Se pred odhodom napravil daljšo turo po planinah. Dva tovariša sta bila takoj pripravljena za pot, pridružil' pa sta se jltn še dve turistki, ena Je bifla Ema Čemičeva. Ko so se 27. oktobra odpravili v planne, -ta ostala mož beseda samo Jezeršek in Čemičeva. Ta ie menda povedala doma. da bo par dni odsotna, Jezeršek pa je tudi Izjavil, da bo vsaj 4 dn; ostal v planinah z dogovorjeno družJDO. k' namerava napraviti turo z \ elike planine na Konja. Planjavo in Sedlo ter napret na Krvavec. Jezeršek ni poznal poti, pač pa njegova spremljevalka, zato sta se kar sama napotila nap.rej in nista pomislila na nevarnosti, ki ju morda čakajo. Pot v tem času je posebno nevarna preko Konja, kjer sta se že pred leti smrtno ponesrečila dva turista. Ker pa ie bilo še v nedeljo vroče in solnč-no vreme, morda nevarnost le nI bila tako velika, kakor si predstavljamo. Oba tursta sta bila dobro založena s hrano; imela sta tudi vse potrebno pripravo za kuhanje. Jože je celo kupil v Kamniku pol kg mesa. Pač pa vzbuja skrb: dejstvo, da nista imela s seboj vrvi, ki bi bila nujno potrebna pri prehodih čez nevarna mesta. V nedeljo sta imela turista še lepo vreme, v ponedeljek pa je že nastopila megla, o vseh svetih pa snežni vihar. Prvi dan na lahko prišla do Kocbekove koče na Korošici. Ce se jima le posrečilo priti v kočo in sta ju slabo vreme ln no *j zapadli sneg zadržala na Korošici, poten- Je še upanje, da sta ostala pri življe-posebno če sta imela dovolj ž veža s Neboj. Po 18 dneh pa je to upanje zelo majhno, i.zer. če se jima je pripetila manjša nezgoda, zaradi katere ni eden aH drugi mogel na pot. Če sta pa opu>tila misel, da ostaneta na Korošici in sta nadaljevala pot proti Planjavi in še naprej, potem pa je skoro gotovo, da sta se ponesrečla. V istem času, ko smo prvič poročali o Jezersku, so se domači in SPD v Ljubljani informirali na vse atrani. Telefonirali so v Logarsko dolino in povprašali vse prijatelje rogrešanega plan nca, pa ni bilo od nikoder nobenega pozitivnega sporočila. Kamniški planinci tudi v početku niso vedeli, kje naj ga išček) tn so čakali na toč-neiše vesti, posebno, ker je medtem v planinah stalno snežilo, kar b; onemogočilo vsako količkaj uspešno akcijo. Povprašali pa so na Krvavcu in šfi pogledat na Ko-krško >edlo. kjer so pustili na vidnem kraju poziv, naj se pogrešani planinec takoj iavi, Z€ pride v kočo. Kot rečeno, tudi po zvedovanje na Veliki planini ni prineslo nobene jasnosti, razen zanesljivo ugotovitev, da sta oba planinca krenila proti Konju. Podružnica SPD v Kamniku "e danes odposlala na Veliko -Vsn nr eksped:c!;o. k' bo kljub slabemu vremenu krenila po poti. po kateri sta šla aba pogrešana turista Pregledali bodo po vseh nevarnih me-tih okrog Konja in Presedljaia ;n morda še naprej proti Planjav:. Predvsem pa bodo šli v Kocbekovo kočo na Korošico, kjer jc še ne>kaj verjetnosti, da ju najdejo. Iskanje pa je seveda otežkočx?«o zaradi megle in snoga, ki je zapadel ponekod že precej na debelo. Ekspedicija se bo vrnila v Kamnik šele v petek proti večeru, do takrat pa bomo vsekakor še v negotovosti zaradi usode obeh pogrešanih planincev. Ce bi kak planinec vedel kakšno podrobnost ki bi pripomogla k uspešnejšemu Iskanju, naj to takoj Javi osrednjemu odboru SPD v Ljtri>-Uan:. Pri Černičevih LJubljana, 15. novemlbra. Nas poročevalec se Je oglasil pri Oer-ničevih, stareih pogrešane Brno, ki stanujejo v Strelteki ulici 30. Oče je laetnAk majhne točilnice, ukvarja se pa tudi s čevljarstvom. Pri Černičevih so seveda v silnih skrbeh za pogTešano tirno, ki je sta. ra 21 let. A.bsoivirala je 4 gimnazije tor se izučila strojepisja in stenografije. Bila je zelo pridna pa tudi nadarjena, a kiju:' tomu ni mogla dobiti prave zaposlitve. Že štiri leta je bila doma in Jc pomagala staršem, včasih Je pa hodila tudi na dek> dnisam Kakor pripovedujejo starSi in njen starejši brat. je Ema navdu&ena turistka. Če je le utegnila, jo je ubrala v hribe in zadržalo je tudi ni elabo vreme. Nedavno se je na škrlatici seznanila z Jožetean Jezerskom in postala sta si dobra prijatelja. V soboto 27. oktobra se je Brna zopet turistovs.ko opremila In dejala materi, da pojde z večjo dmžJbo v Kamniško planine. Mati Jo Je svarila, češ. da Je slabo vreme in da si ji utegne kaj pripetiti. S seboj je vzela okrog 50 Din. pa to d i hrane za približno 3 ali 4 dni. Pred pošto jo je čakal Jezeršek in odpeljala sta se v Kamnik, kjer sta se ustavila pri »Korlnu* in tam je vzel Je-zoršok s seboj manjšo posodo, iz česar Je bilo razvidno, da hočeta najbrž ostati^ v hribih In si tam kuhati. Nato sta od-" šla na Veliko planino, kjor sta prenočila, a v soboto zjutraj sta odrinila naprej, ne da bi oskrbniku poveriala, kam. Od te ure je izginila vsaka sled za njima Ker so bila vsa prizadevanja zaman. Je odšel v torek na Veliko planino Eunin mlajši brat Stanko, ki je preiskal vse koče na Veliki in Mali planini. Povpraševal je tudi pri pastirjih, če je kdo videl pogrešana turista, pa je bil ve« njerov trud zaman. Včeraj se jc vrnil v Ljubljano brez uspeha. DozdaJ so kamniški in drugi turisti ter tudi člani Skale- preiskali že skoraj vse koče, kočice ln razna zavetišča z iz jenu. Korosico v vseh Kamniških planinah, a o pogrešanih turistih ni duha ne sluha. Ker sta Brna in Jezeršek deja'i, rta pojdeta najbrž tudi v Logarsko dolino, ao povprašali tudi tam, vendar Ju ni n'b«če videl. Slej ko prej Je verjetna dommvu. da sta se oba res ponesrečila ln ni Izključeno, da ju je odnesel plaz, ki se 1e zaradi južnega vremena slučajno utigai. V višinab od 2000 metrov je deb.-l sn*»g, za katerega turista nis:a bila zad(<«st.no opremljena. Jezeršek Je si.cr Imel cepin, ne pa vrvi, ki Je bila za višje tun brezpogojno potrebna. Tudi -ilstn m«!a rte-»ez. Od njunega odhoda je dano* minilo 19 dni. Če bi bila pogrešana turista še živa. bi ju gotovo kdo srečal *U vilel. ali pa bi se sama javila. De.iarja tudi nista imela mnogo s soboj, a živeža morda ta teden dni. Pogrešani Jože Jezeršek je star šele S5 let, Jep, simfpatičen *n moea i fant, nedavno je prišel od mornarice, kjer je bil 8 let strojnik. Prihodnje dni bi moral nastopiti službo na železnici in bi se mo**ml tudi javiti na pristojnem mestu. Zato je upravičena domneva, da sta mlada turista poslala žrtev ljubezni do planin. Iz škoSie Loke — Za sokolske novince se Je pričel v pisarni Sokolskega doma prosvetni tečaj, ki je za vse brate in sestre, ki se hočejo trajno priključiti sokolski organizaciji, strogo obverzen. Tečaj se Je pričel 6. novembra in bo trajal do 21. t. m. Br. predavatelji Dolenc, Horvat, Gol jar ln Potočnik bodo seznanili posetnike s sokolsko zgodovino, zgodovino domačega društva, sokolsko ideologijo, statuti in organizacijskimi pravili, načelnimi vprašanji in »ploh z vsemi vprašanji, ki jih mora dober Sokol vsak ča« vedeti. Slični tečaji se vree vsako leto sproti in so se izkazali za zelo potrebne. — Korak k modernizaciji, skromen sL cer, a resničen V torek jo prvič kaaala škofjeločarjom pravi čas avtomatična električna ura, ki jo je namestil podjetni urar g. Miran Plantarič na hiši loške kavarne ge. Minke Plantarlčeve. Ura je velika in lepa, da bi delala čast vsakem« naselju. Ponoči je dovolj razsvetljena, pritrjena pa precej visoko. — Pred živahno smučarsko sezono, lue. tos se nam obeta velik razmah smucarstva. Smučarski tečaj priredi Tujisko-prol metno društvo in to najbrt pod vodstvom g. Marjana žigona. smučarske tečaje bo pa imelo tudi naše podeželje, ki je imelo lani po zaslugi baneke uprave in učiteljev gg. Sicherla in Pinteriča smnčarsike tečaje za začetnike. Letos se bodo vršili tečaji v krajih, ki so morali lani izostati. — Učiteljsko zborovanje bo v soboto 24. L m. 7 žkofjl Loki. Upravni In nadzorni odbor bosta imela žalne seje, vse članstvo pa komemoracijo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem Na sporedu so tudi stanovske zadeve. Verjame H. Žena: »V krčmo pa že ne pojdem s teboj. Zakaf pa ne zreš nflco!! z menoj v zverinjak? Jaz hodim tja vsak dan in počutim se v njem kakor doma.c Mož: »To ti rad verjamera.c Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dn« 15. novembra 1934 «• /60 45 — Tako je! Sedite, Pete, na živce mi gre, če vas vidim stati. Ne delam tega iz altruizma, dragi moj. Za vsem tem tiči poseben namen. To poročilo lahko dam samo enemu listu, ker me ne mika razlagati svojih načrtov vsem newyorškim poročevalcem. Poleg tega pa spadate vi že nekako v rodbino... Moja misel je tale: Vaš list izhaja zjutraj. Hočem, da priobčite na prvi strani vest. da bo po zanesljivih informacijah, ki ste jih dobili sami, doktor Jannev jutri zjutraj aretiran zaradi umora Abigail Doornove. Pripravite to takoj — tako, da bo vaša prva izdaja, ki izide danes pozno zvečer, že imela to vest. Hočem namreč, da jo bo Swan-son čital, pa naj bo že kjerkoli. — Gromska strela! — je vzkliknil Sarnpson. — to je sijajno, Oueen! Ali mislite, da se bo na to ujel? Inspektor je skomignil z rameni. — Kdo ve? Tudi če stanuje kje za mestom, ni izključeno, da je v mestu zaposlen. Čeprav torej ne bo čital te vesti drevi, jo bo čital jutri zjutraj. Vem, da je to hazardna igra, mislim pa. da je dobra. Swansona hočemo ujeti v past, še predno bo Janney aretiran. Bomo videli, kaj bo storil. Ce je pošten človefc in mi se bomo prepričali, da sta on in Jannev nedolžna, lahko Harperjev list svojo vest prekliče, češ, da je temeljila na napačni informaciji List za to ne bo imel noocnih sitnosti, ker se bom jaz zavzel zanj. Lahko je pa zadovoljen, ker bo imel senzacijo, čeprav samo za prvo izdajo. In naj bo že S\vanson kriv ali ne, na to vest se nam bo gotovo javil. Ce je namreč Jannev kriv, mu bo nujno potreben S\vausonov alibi in S\vanson to ve. Ce se pa Swanson ne bo udal, ne bomo mogli aretirati Janneva. Potem bo njegov alibi popoln. — Dovolite! — je vzkliknil Harper in skočil v spalnico. Slišati je bilo. kako telefonira svojemu listu. Nazaj je prišel že v suknji in klobuku, sivi lasje so mu vihrali okrog glave, ves obraz se mu je smejal. — Naročil sem. jim. naz vse zadrži —- to je vest. ki se ne da telefonirati. Zdaj pa brž na pot! Stone mi v tej zadevi ob strani, inspektore, in vse življenje vam bom hvaležen. In planil je iz sobe, da se je kar pokadilo za njim. — Ti pa nisi bil posebno zgovoren, — je rekel inspektor, zroč vprašujoče na Eilervja. Ellerr je malo skrivil usta. — Da. jzl sem ta čas razmišlial. — O čem? — Razmišljal sem o tem. da ti gotovo ne verjameš, da je storil to Jannev. Inspektor se je glasno zasmejal. Sarrrpson je pa vprašujoče gledal zdaj očeta, zdaj sina. — Vrag me vzemi. — se je zahehe-tal inspektor. — če sem sploh o čem prepričan, toda Sv a ns on a hočem imeti in storil Kom vse. da ga dobim. — Teb: je ta Swanson preveč zlezel v glavo. — je menil Ellery. — Ta mož je prevara, velika prevara. Morda največja prevara v tej aferi. — Povejte nam. Ellerv. — se je ogiasil Sarnpson. — vem. da imate razloge za svojo trditev. Zakaj pa ne verjamete, da je Jannev umeril Doomovo? Ellery ga je mirno pogledal in odgovoril smeje: — Ce bi vam to povedal, bi vedeli toliko, kakor jaz... Ne. gospod, Jannev tega ni storil in na pošteno besedo mi morate verjeti, če vam pravim, da za svojo trditev še nimam dokazov. — No. vidite, — je vzdihnil inspektor, — tak je moj sin vednof Človek ničesar ne izve od njega; dokler sam ne pove. — Da! — je pritrdil Ellerv. — Jutrišnji dan nam to pove...! Tristo vragov, saj še vedno streljamo na slepo. Ta vražji Morehousa. z veseljem bi mu zavil vrat. Napravil je veliko neumnost, da je uničil liste dokumente, in vendar se mi ne zdi tako neumen. Pomnite moje besede, Henry, na tega moramo paziti! Kaj nameravate storiti ž njim? — Karkoli boste želeli, — je odgo- voril Sarnpson brez pomisleka. — Toda on je na dobrem glasu, Oueen, io morda bo bolje počakati... — Na vesti boste imeli srčni organ neke gospodične, če iztegnete roko po njem. — je dejal Ellery. — Papa, pusti zaenkrat Filipa Morehousa pri mira. Jaz imam z njim svoje posebne načrte. — Dobro, dobro, — je zamrmral inspektor. — toda to je velika preizkušnja za mojo potrpežljivost. Vzemimo na primer to prismuknjeno Fuller-jevo. Kaj tiči za njenim tajnim sporazumevanjem v Duffiningom? In zakaj za vraga sta se Fullerjeva in Doorno--a neprestano prepirali? Vse to so tako zagonetne stvari... — No, jaz se bom pa moral posloviti, — je dejal distriktni prokurator. — Jutri nas čaka vroč dan. Inspektor mu je položil roko na ramo. — £e trenutek, Herny. — Ellerv, ti še nisi povedal, kaj misliš. Povej vendar, kako sodiš ti o tej stvari? — Lahko bi r' doka] točno opisal lopova, ki ga iščeš. — ie odgovoril Ellerv. — Kaj? Inspektor Oueen je planil pokonci. Velie je široko odprl usta. Sarnpson je pa izgubil oči na Eilervja, kakor bi videl pred seboj prikazen. Ellerv se je smehljal. — Da, lahko vam povem skoraj vse o morilcu .Abigail Doornove, samo imena ne. — Toda, toda. — je jecljal Sarnpson. — kdo je to? EJlery je pomežiknil. — Bogme, da vam tega še ne morem povedati. Stvar še ni definitivna. Sarnpson, Velie in inspektor so se spogledali. — Da. toda kako si prišel do svojega zaključka? — je vprašal inspektor radovedno. Ellerv je skomignil z rameni in si prižgal novo cigareto. — To je zelo enostavno. Gre za golo opazovanje in navadne dedukeje ... Da boste vedeli, večino svojih dognanj imam — iz tega para belih čevljev. Drugi del. ah avtomobilizma v Nemčiji Blagodejne posledice pametne davčne politike — Do« mača avtomobilska industrija izpodriva tujo GORA, KI JE IZGINILA Ste že kdaj videli, kako se na reki nakupiči.o plavajoči hlodi in se ne morejo premakniti z mesta? Ta pojav lahko često opazujete na deročih rekah v gozdovih visoko v gorah. Ogromni kupi hlodov plavajo bliskovito po toku reke. Kje na ovinku pa naenkrat zadene hlod ob skalo, molečo^ iz vode. in vsa grmada hlodov se začne premetavati in valiti, toda naprej ne more. Ustavila se je, hlodi se vale drug čez drugega, da kar poka. In že je tu cela gora hlodov, pritiskajočih drug na drugega, in kakor bi trenil z očesom, nastane iz njih brezoblična lesena prcgra.a. Izkušeni drvar išče hlod. ki je povzroči1 vso to zagato — hlod, kJ je zadel ob skalo, skratka išče hlod, ki je ključ do vseh drugih. Aha! Ga je že našel. Dregne ga, potisne ga v stran, porine ga naprej — spon rešeni hlod odplava dalje. In kakor bi čarovnik zamahnil s svojo čarodejno palico se gora nakupičenih hlodov zruši in odvali po reki naprej. Preiskava zapletenega zločina je, prijatelji, zelo pogosto podobna takim nakupičenim hlodom. Naši hlod^ — mislim naše sledove — se že vale naprej Naenkrat pa vse obstane. V našo grozo se vsi sledovi zapletejo in kupičljo v navidez nepremagljivo barikado. Naenkrat pa najde iščoči drvar hlod. ki ie vse to zakrivil, ki je ključ do vsega. In glej, vse zagonetke se rušijo, sledovi se zopet postavljajo v vrsto, naenkrat so povsem - jasni in razumljivi in hitro plavajo proti daljnemu cilju — proti razjasnitvi zločina. (Iz predavanja švedskega kriminalista dr. Gustava Goteborga na zborovanju gojencev stockholmsk? policijske akademije 2. novembra 1930.) Otroška radovednost. — Mamica, kakšen vpliv pa ima dnevna svetloba na črno kavo? — Kako pa prideš do tega vprašanja, sinko? — Naša sobarica vedno zagrne okna, kadar odnese stricu po obedu v sobo črno kavo. V Miinchenu je bil v septembru VII. mednarodni kongres za ceste in prisostvovali so mu zastopniki 44 držav. Sest dni je obravnaval kongres vse pereče probleme, nanašajoče se na gradnjo in vzdrževanje cest. potem so se pa razdelili udeleženci v skupine in priredili z avtobusi izlete po Nemčiji. Cez 10 dni so se zbrale vse skupine v Berlinu, kjer je bil kongres zaključen. V okviru kongresa je bila prirejena v Munchenu strokovna razstava, ki je vzbudila v javnosti mnogo zanimanja, .pa tudi za strokovnjake je bila velika privlačnost Velike fotografije, slike in risbe so bile prikrojene tako. da je lahko vsak človek razumel poedine tehnične probleme gradnje in vzdrževanja cest. V oddelku za zgodovino gradnje cest je bila zanimiva razstava modelov rimskih vozov ki velike fotografije najdb za časa rimskega imperija. Pod cesarjem Dioklecianom je imela rimska država že 85.000 km cest. ki so služile strateg-'čnim namenom, prevozu blaga, pošte in upravi države. V tem velikem cestnem sistemu so bile posebno važne dolge ceste: tako je bila cesta iz Škotske Dreko sedan;ega Carigrada do Jeruzalema dolga okrog 6000 km. Zelo poučen je bil oddelek razsrave za avtomobilski promet. V oddelku za varnostne naprave je bila poudarjena potreba prijateljstva med šoferii in pešci, počasne vožnje na križiščih, kjer ni prometne str3?e. potreba enonrh kaži-notov in sver'k. Razstava je opozaria-1a na veliko nevarnost močnih reflek-toriev. Pdeč transparent, ki je zaža-rel vsaki dve m'nuti. je pokazal, da se je v tem ča^u zopet pripetila prometna nesreča, ki se ilh pripeti v Nemčiji vsako leto do r»ol milijona. Nevarnosti prehitre vožnje zlasti za tovorne avtomobile, ie Vazala naborna slika, iz ka- tere je bik> razvidno, da bi potreboval s tovorom 2000 kg težak avto pri hu rosti 60 km na uro v najboljšem primeru 266 konjskih sil, da bi se lahko ustavil na razdalji 20 m. To je pač dovoli poučno svarilo. Posebno za naše razmere bo zelo poučno in značilno, če povemo, da so plačevali v Nemčiji lastniki avtomobilov prej vseh davkov in taks 225 mark, zdaj pa plačujejo samo 18 mark. Zaradi visokih davkov in taks je nazadovalo od leta 1930 do 1932 v Nemčiji število avtomobilov za 22.000. Po odpravi davka na avtomobile je poskočilo lani Število avtomobilov v Nemčiji na 75.000, kar je prineslo 64.000 delavcem zaposlitev v avtomobilski industriji. V primeri s predlanskim letom je napredovala v Nemčiji proizvodnja avtomobilov za 99.5%. dočim je na Češkoslovaškem nazadovala za 18.8, v Avstriji pa za 39.1%. Na Madžarskem je napredovala za 66.1, v Rumuniji za 44.2, v Italiji za 53-3. v Švici 10.7 -in v Franciji za 10.5%. Po odpravi davka na avtomobile so sicer dohodki od davkov v Nemčiji padli za 7.5 mili;onov mark, na drugi strani so se pa dohodki države zvišali za 56.8 milijonov, kar gre na račun znižanja podpor brezposelnim, večjih dohodkov od prometnega davka, socijalmh dajatev itd. Seveda se je povečala tudr proizvodnja bencina, opomogla sta si trgovina in industrija, kar zopet pomeni omi-ljenie brezposelnosti. Leta 1927 je bilo v Nemčiji 30% v inozemstvu izdelanih avtomobilov, lani pa samo Še 9%. Ob cestah so napisi: »Nemci, vozite se samo z avtomobili domačega izdelka!« Po odprav: davka na avtomobile je sprejela samo znana tovarna Daimler-Benz (Mercedes) v Unterturkheimu pri Stuttgartu 22.000 delavcev. Tako je, če se vodi pametna davčna politika. Konec romana I prinčeve ljubezni Ljubezenski roman princa Astur-skega ne bo doživel niti druge obletnic:, kajti že zdaj se govori o skorajšnji ločitvi. Mlada kubanska lepotica, ki se je dedič Alfonza XIII. zaradi njenih ognjevitih oči odpovedal prestolo-nasiedstvu. se je te dni vsa potrta zgla- Alfonz XIII. In Infant Juan sila pri svojih pariških prijatel:ih. Njen pravljični princ ji je namreč sporočil svoj sklep glede ločitve zakona. To zahtevajo baje državni interesi, kajti zadnji dogodki na Španskem ne izključujejo možnosti obnovitve monarhistične-ga režima. Ker pa Alfonz XIII. ne misli na povratek v Madrid, ostane edini Pietendent na prestol infant Juan. ki sluz; zdaj v angleški mornarici. Položaj je pa tem bolj zapleten, ker se hoče tudi Alfonz XIII. ločiti od svoje žene Viktorije, rojene princese Bat- tenberške in ker stoji infant Juan pod vplivom angleškega kraljevskega dvora na strani svoje matere, ki se je mudila nedavno nekaj dni pri njem na obisku. Zato je Alfonz XIII. prigovarjal svojemu najstarejšemu sinu, ki mu je globoko udan, naj doseže ločitev svojega morganatičnega zakona, da postane zopet prestolonaslednik. Princ je seveda djmantiral vesti o ločitvi svojega zakona, kajti taka kampanja.bi mogla neugodno vplivati na potrebne korake pri Vatikanu. Katoliški princ namreč ne more misliti na navadno ločitev zakona in tu ni izključeno, da bo Vatikan odklonil svoj pristane', proti primernim kompenzacijam španskih re-pjblikancev. Narodna tiskarna Oglasi v »Slovenskem Narodu4 imalo velik uspeh! Pristni Dobrinjski ter a ti se toči le v gostilni DRAGA GTLSTTN, Kapiteljska ulica S, Ljubljana (pri pegrleznu). SS11 MLADO VAJEVKO čvrsto, ki ima dober glas, sprejme potujoča, familijarna glasba. Postopek dober, začetna plača 300 Din in vsa oskrba. Prednost ima ona, ki igra. Lfla Hitrec, Novi Sad, Kara. djordjeva 10. Trenchoati usnjem suknjiči itn najboljši nakup pri PRESKE RJU, LJUBLJANA. Sv. Petra c_ 14 ČEVLJAR- POMOČNIKA sprejmem, ki bi znal vsa dela. Hrana in stanovanje v hiši. Pibernik Franc, čevljar. Me-tlika. 3332 IVAN MAGDIČ • krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ŠT. 1 — se priporoča za idočo sezono. 3333 TAKOJ ponudite dobro ohranjene otroške igrače (matador, koc. cke), damska kolesa, šivalne stroje, otomane: Kersnikova 7. — PRILIKA. 3334 VSEM brezebvezen ogled premičnin, Kersnikova 7, PRILIKA, poleg- Slamiča. 3335 DOBREGA UČITELJA (ICO ) ruščine iščem za privaten pouk. Javite višino honorarja in naslov upravi »Slov. NarJ" S336 NAZNANILO! Cenjenim damam in gospo lom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddelkih zniža) za 20%. — Ceaaim nalon NA VTNftER. Ljubljana, Aelenburjrova ulica 60.T Kralj ceste umrl Osamljen :n zapuščen je umrl te dni v Port de Prime na otoku Haiti mož, ki je bil nekoč med najpopularnejšimi v Ameriki. Pisal se je Tellier in pred 20 leti je bil premožen ravnatelj velike kaznilnice. Predstojniki so ga spoštovali ia cenili kot zelo vestnega uradnika. Nekoč jim je pa poslal pismo, v katerem jim je sporočil, da noče več služiti in da naj mu čim prej imenujejo naslednika, ker noče izgubljati dragocenega časa. Predstojniki so bili prese-sečeni. prigovarjali so mu. naj ostane v službi, pa . aič pomagalo. Tellier je krenil na pot in prehodil je peš Severno in Južno Ameriko. Nikjer se ni dolgo mudil in nikoli ni povedal, zakaj se )3 napotil po svetu. Spremljala ga je samo ena misel, hotel je pripraviti ljudi do tega, da bi ljubili svoje bližnje. Zato je povsod, kamor je prišel, delal primitivne kopice in jih postavljal na pripravnih krajih. Klopice so bile opremljene s citati in izreki iz sv. pisma, da bi si utrujeni ljudje odpočili na njih ne samo telesno, temveč tudi duševno. Nad 3000 takih klopic je postavil in še dolgo bodo pričale o Tellier o vem prizadevanju vzbuditi v ljudeh ljubezen do bližnjega. Ameriški listi so priobče-vali obširne članke in napisan je bil ce-io roman »Apostol ceste«, v katerem je Tellier opisan kot junak svoje ideje. Zdaj je ta mož po kratki bolezni umrl na otoku Haiti. Celih 20 let je prepotoval po svetu z edino mislijo oznanjati ljudem ljubezen do bližnjega, ki je na svetu tako redka. Morda se je o tem najbolj prepričal, ko je bil še ravnatelj kaznilnice. Lažni kardinal Na ulici Via Tritone v Rimu se je pred dnevi pred palačo Colonna ustavil pred draguljarno. kamoT zahajajo rimski patTiciji, diplomati m vsa aristokracija, bogato okrašena-štirivprež-na papeška kočija, iz katere je izstopil kardinal v spremstvu župnika. Kardinal, ki so ga sprejeli z vsemi častzmi, je stopil v trgovino. Župnik je pojasnil namen visokega obiska, da bi Njegova Eminenca rad kupil dragoceno darilo in ga poklonil v imenu kurije nekemu knezoškofu v latinski Ameriki, ki bo v kratkem imenovan za kardinala. Dolgo in prav strokovnjaško so izbirali. Župnik se je pogovarjal z emi-nenco latinsko, naposled pa se je si- volasi kardinal odločil za dragocen, z raznobarvnimi biseri posut križ, ki je bil starinsko iazoniran. Cena je bila visoka, saj je zahteval trgovec 60.000 lir. in zaradi tega je bil kardinal tud! v zadTegi. Bil je mnenja, da mora darilo naprej predložiti državnemu tajniku v Vatikanu. To nalogo je prevzel župnik, kardinal pa bi nani čakal v trgovini. Prošnjo župnika, naj ga spremi, je trgovec vljudno odklonil. Tako je župnik sam sedel v papeško kočijo in se odpeljal. Minilo je več ur. Trgovec se je večkrat skušal zaplesti s kardinalom v pogovor, ta pa se je samo smehljal in se igral s slušalko, kakršno rabijo glušci. Trgovec je postal nervozen, saj se j« kardinal samo smehljal. Naposled je poslal posebnega sla v državno tajništvo, naj povpraša, kako je s ku«pčijo. Tam so bili seveda zelo presenečeni, kajti nihče ni ničesar vedel o kardinalu, ne o župniku. Res je tajništvo dalo na razpolago neki filmski družbi na njeno prošnjo papeško kočijo in tudi lakaje, ker so dejali, da gre za filmske posnetke, več pa tam niso vedeli. »Kardinala« je filmska družba sama pripeljala s seboj. Policija je ugotovila, da gre za 71 letnega gluhonemega krovca Giuseppa Sabbija. ki si ga je »neka« filmska družba izposodila proti plačilu 10 lir. da glumi nekaj ur kardinala. 2upnik. oziroma »monsignore«. ki se je bil s papeško kočijo odpeljal, je seveda Vatikan zapustil, s seboj pa ni pozabil vzeti dragocenega križa. Došle i sleparja Še niso izsledili . Iz Litije — Martinov sejem v Šmartnim. V Šmartnim pri Litiji so imeli sejem. Običajno je bil ta 6ejem po dnevu patrona šmarske tare precej pomemben, letos pa ga je malo zornega vil dedt. malo p* kri-ia. ki tare naseda kmeta. Del stojnic je bil ve« čas pralen, ker nieo priaii nekateri ljubljanski sejmarjl, ki so bili sicer name. njeni k nam. Xa pot so krenili z avtobusi, ko so pa doepeli v Mižrno HotiČa, jim ie narasla Sava, ki se je razlila če? cesto m čez polja, onemogočila nadaljnjo pot Vsako leto so na Martinovem sejmu po. skušali kmečki očanci, kakšna je kapljica, ki jo je prejšnji dan krstil vinsk: patron. Ze na vse zgodaj je bilo po vsoh gostilnah močno živahno. Letos pa je prišel v neko ugledno šman»ko gostilno prv. gost šele ob pol 12.. ki pa je prinesel malico kar s seboj — v žepu ... Da ni bilo skoro nobenih kupčij, ni treba omenjati. — Konec nogometne sezone. Zaradi slabega vremena naš SK Litija do pomladi ne bo prirejal več javnih tekem. Za. to se tudi ne bo vršila v nedeljo IS. t, m napovedana nogometna tekma s ?K Trbovlje. Ob ugodnih dneh pa bodo naši nogometniki še pridno trenirali, da bodo spomladi v dobri formi nastopili za barrp našega kluba. — Učiteljsko zborovanje članov nase. ga sreekega JTJU, ki je bilo v času gin. boke žalosti odpovedano, se bo vršilo 15 decembra. Najprej se bo vršila komemn. racija za viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, potem pa občni *bor s po. ročili funkcijonarjev in volitvami odbora za triletno funkcijsko dobo. Ker se bodo udeležili zbora učitelji iz zasavske in viš. njegorfke strani bo zborovanje v Ljub. ljani. Tuj 1>*v*ve1 — Nezgoda pri delu. V zapadnem jamskem obratu se je pri de)w ponesrečil kopač Bačnik Pavel. 6 Avarišem sta v Novosavskem polju razkladala raz voziček jamski les. Metala sta ga na kup ob progi, nenadoma pa se je kup zrušil, pri čemer je Bačnik prišel z kazalcem desne roke med Padajoči hlod in železno ročico voza. Prst mu je zmečkalo v prvem členku ter je moral v bolnico. — Tržni dan. Na današnjem zivilstkem trgu je 'bilo danes skoraj vse prazno. Le nekaj kmetic prineslo iz Savinjske do. line svoje pridelke, toda manjTkalo je kup cev in tako so morale z neprodanim blagom domov. Tudi voznikov s krompirjem in prašički ni bilo, nač pa bo v soboto boljše, ker bo med tem plačilni dan. Ze lja je še vedno dovolj na trgu, vendar ne gre več tako v denar, kakor s kraja, ker je prebivalstvo. že založeno z njim 6etrtekf 15, novembra. 18.00. Zimska ura Lj- zimsko, sport podsaveza. 18.30: Radijski orkester 19.00: Srbohrvaščina, (dr Rupel) 19 30 Nac. ura: Važnost zadružništva. 19.55: Jedilni list, program za petek. 20 00: Pravna ura (dr. Knaflič). 20.20: Radijski orkester. 21.30: čas, poročila.. 21.50: Citre solo. g. Mezgolits, vmes plošče. Petek, 16. novembra. 11.00: šolska, ura: Reševanje na morju (Viktor Pirnat). 12,15: - Plošče 12.50: Po. rečila. 13.00: čas. plošče. 18 00: Pota sodobne diplomacije (Ruda Jurčec). l8.2o: Radijski orkester 18 40: Literarna ura: Zbrani spisi Fr. Erjavca (prof France Vodniki. 19.00: Nac. ufa: Djordje Petm. vić Karadjordje. 1925: Radijski orkester 19 55: Jedilni list, program za soboto 20.00- Prenos iz Zagreba. 22.00: č*s. poročila, radijski orkester. Sobota, 17. novembra. 12.15: Plošče 12.50- Poročila. 13-00: čas, plošče. 18.00: O patentih, modelih, vzorcih in žigih (ing Drago Mattanovich) 18.20: Plošče. 18.50: Francoščina (prov Prezelj). 19.20: Nac ura: 40-dnevnica Vit kralja Aleksandra I. Uedinitelja. 19.50 Jedilni list, program za nedeljo. 20.00 Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.20 Slov. narodne žalne pesmi poj o fantje na vasi. 20.40: Radijski orkester, vmes čas in poročila. 22.00: Duet: klavir in harmonij (gg Neffat in Svetel). f 11 W14 vafcnc Jugoslavijo! Uretuie Josip Zupančič- — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek - Za upravo m mserarn- de' lista: Oto-n f'hi-*tnt v« L nt ki »pn