NEKATERA TEORETIČNA IZHODIŠČA ZA UČHELJEVO PRIPRAVO NA POUK Marija KošakX Kot je razvidno iz zgodovine pedagogike, velja že od 19. stoletja, da je učni proces delovni proces, se pravi, da tudi za učni proces vel jajo zakonitosti dela, ergologi je . Sestavina delovnega procesa sta tudi planiranje in priprava. Čim bolje je sestavljen plan pedagoškega dela, čim več je razmišl janja o njegovem izvajanju, tem boljša je orientacija pri pouku. Učitelj načrtuje ci l je na vzgojnoizobraževalnem področju. Po- goj za uspešno planiranje dela v šoli pri posameznem predmetu so dobra strokovna usposobljenost, poznavanje učnih načrtov in programov za delo v šoli , poznavanje psihofizičnih sposobnosti učencev in materialnih pogojev šole. I . Čeprav je učitelj pridobil na kadrovski šoli potrebno strokovno kvalifikacijo za pou- čevanje določenega predmeta, pa dnevna učna praksa in uporaba teoretičnega znanja narekujeta nenehno strokovno in pedagoško pripravljanje. Z vnašanjem novosti in opu- ščanjem zastarelih, do nedavna še veljavnih spoznanj, ki s povečanim obsegom samo bremenijo učence, lahko uspešno prispevamo k razvijanju in oblikovanju drugačnega odnosa do geografi je, do njenih vrednot. Z njeno pomočjo lahko ustvarimo stik z zu- nanjim svetom, omogočamo razumevanje ekonomskih, družbenih in moralnih zakonito- sti , ki so značilne za sodobni svet. Poznavanje in upoštevanje učnih načrtov pri planiranju vzgojnoizobraževalnega dela in pripravi na pouk sploh ne bi smelo biti vprašanje. Učni načrt je za učitelja obvezen, zakonski dokument. Učitelj v šoli ne more poučevati tistega, kar bi "svobodno" in "ustvarjalno" izbral. Pri tem sploh ne gre za omejevanje učiteljeve svobode in krate- nja njegove ustvarjalnosti, gre celo za njegovo razbremenitev, saj posamezne teme pripravljajo strokovnjaki (s icer v sodelovanju z učitelji praktiki). Učiteljeva kreativ- nost se kaže v tem, da zna svojo pripravo in učno uro prilagoditi obveznemu učnemu načrtu, storilnostnim zmožnostim svojih učencev in konkretnim pogojem šole ter pr i - dobljenim znanjem tudi izven rednega pouka. Zato nikakor ni razumljivo, da se še ponekod srečujemo s poukom geograf i je , ki je prilagojen zastarelim učbenikom ali že zelo starim učnim načrtom. Primeri so v šestem razredu osnovne šole, ko se nekate- r i še vedno ne morejo sprijazniti z novim načinom pri obravnavanju Evrope in pouču- j e jo po že dvakrat spremenjenem učnem načrtu, ki vključuje obravnavo vseh držav. Podobno je v SVIO, ko je ponekod obravnavanje splošne geografije močno podobno gi- mnazijskemu načinu obravnavanja učne snovi. Pri načrtovanju dela in oblikovanju pisne priprave bi se morali zavedati tudi zahtev učnega načrta, da je pouk postal (oz iroma bi moral postati) delovno orientiran in da moramo upoštevati interese in potrebe posameznika in družbe. Negacija tega je ne- smiselna iz preprostega razloga, ker ni mogoče živeti v družbi in hkrati neodvisno od družbe, izobraževati posameznika in ga'pri tem ne upoštevati. Poznavanje učencev, njihovih psihofizičnih značilnosti je pomemben pogoj za uspešen pouk. Pri pripravi bi učitelj moral upoštevati razvojno stopnjo učencev, načine učenja x dipl. geog. , višja predavateljica, Pedagoška akademija, 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad, glej izvleček na koncu Obzornika 18 ter sposobnosti za samostojno učenje in zmožnosti za uporabo naučenega. Pomembno je poznavanje njihovega predznanja in izkušenj. Če tega ne poznamo, lahko pride do nerazumevanja nove učne snovi ali celo do njenega odklanjanja. Ugotavljanje predzna- nja pa je zelo zapleteno. Velikokrat premalo poglobljeno in preveč preprič l j ivo dajemo oceno o predznanju učencev le na podlagi merjenja reproduktivnega znanja, ugotavlja- nja napak in časa reagiranja; sposobnosti in druge intelektualne lastnosti pa so težje merl j ive in jih pogosto zanemarjamo. Razne oblike preverjanja znanja, prinesenega z nižje stopnje izobraževanja s pomočjo faktograiskega pristopa, ki terja obilo spomin- skega znanja na nižji kognitivni stopnji, je velika nevarnost za evalvaci jo vzgojnoizo- braževalnih dosežkov. Priporočljivo je oblikovanje takih nalog, ki ter ja jo od učencev poznavanje dejstev in pojmov, sposobnost njihove uporabe, analize in povezovanja na viš j i stopnji posploševanja. Izbor ustreznih učil .in učnih pripomočkov je ob neposrednem opazovanju v okolici šole ali na ekskurzijah zelo pomemben dejavnik, posebno pri oblikovanju pravilnih predstav in pojmov, za razumevanje odnosov med bistvenimi značilnostmi pojavov in procesov, pri uporabi literature in v i rov , in pd. Brez njihove uporabe lahko pride do napačnega razumevanja in dojemanja pojavov in procesov in ohranitve le na nivoju verbalnega, reproduktivnega znanja z malo ali nič uporabne vrednosti. Težnja pa j e , da bi učenci dosegli v času šolanja stopnjo operativnega znanja, razvili spoznavne možnosti s širo- kim aplikativnim premerom, smisel in sposobnosti za samostojno učenje in nenehno izobraževanje, razv i l i lastnosti intelektualno razvite osebnosti, ki bo sposobna znan- stveno, kritično dojemati stvarnost in dejavneje posegati vanjo.Geografsko izobraževa- nje v pokrajini in s pomočjo ustreznih učil in učnih pripomočkov daje v tem pogledu neizčrpne možnosti. Učne vsebine vsebujejo toliko tega, kar ni potrebno le spoznati, ampak jih je možno tudi doživeti. Najti te vrednosti v učni snovi ter jih povezati z vzgajanjem in izobraževanjem ni le pomembna in zahtevna naloga učitelja, temveč tudi njegova obveznost. To pa zmore le skrbno pripravljen učitelj, ki svojo pripravljenost tudi predstavi z letnim planom dela in pisno pripravo na pouk. I I . Priprava na pouk je permanentni proces in ne le začasna naloga, saj traja vse od začetka nastopa dela na šoli do prenehanja poučevanja. Poznamo tri vrste priprave - globalno ali letno, pripravo za posamezne učne teme in pripravo za posamezno učno enoto, ki je najpogosteje identična eni učni uri. Letna priprava je sestavni del učiteljevega plana dela za določeno šolsko leto in jo uči- telj sestavi na podlagi učnega načrta. Učni načrti so sestavljeni iz posplošenih delov, naslovov in podnaslovov učnih vsebin, z zelo splošnimi vzgojnoizobraževalnimi smotri in pojasnili oziroma krajšimi navodili. Vsa podrobnejša členitev je prepuščena učite- l ju, ki ima glede obsega in globine učne snovi in njene metodične interpretacije dokaj svobodne roke. Pri nas imamo izdelane vzorce časovne razporeditve učne snovi, ki omogočajo učitelju le lažjo orientacijo pri izdelavi letne priprave, pri kateri učitelj upošteva posebne pogoje dela na svoji šol i , sposobnosti svojih učencev in lastne zmož- nosti. S pomočjo letne priprave učitelj veliko lažje izdela tematsko pripravo. Pri tej gre za natančnejšo delitev zaključenega poglavja na tiste osnovne, ključne vsebine, brez ka- terih ne bi dosegli celovitega pogleda na predmet, s katerim se učenci seznanjajo v določenem razredu. 19 Pri izdelavi tematske priprave so vzgojnoizobraževalni smotri konkretnejši in so osno- va za oblikovanje operativnih vzgojnoizobraževalnih smotrov pri posamezni učni eno(i. Zaradi razvoja znanosti in družbenega razvoja nasploh pa tudi zaradi objektivno ome- jenih psihofizičnih zmogljivosti učencev, učitelj učno snov racionalno izbira, vnaša novosti, opušča zastarelo, izbira nove pr imere , upošteva zahteve po individualizaci- j i in diferenciacij i s tem, da izpostavi temeljne vsebine in tiste, s katerimi bi lahko zadovoljil bolj zahtevne. Poleg vsebinske členitve vsebuje tematska priprava že opre- deljene učne oblike in metode, učila in učne pripomočke ter nakazuje možnosti za po- vezovanje z drugimi predmeti in drugimi aktivnostmi na šol i (krožki , interesne dejav- nosti, orientacijski pohod). Najpomembnejša pa je priprava za posamezno učno enoto, v kateri učitelj členi učno uro v smiselne etape ali faze učnega procesa. Struktura učne ure mora biti didaktično premišljena in utemeljena. Obsegati mora temeljne sestavine: pripravo učencev za delo, osvajanje novih učnih vsebin, ponavljanje (pr i nekaterih urah tudi urjenje) in prever janje. Razmerje med sestavinami ni stalno. Nimamo univerzalne strukture pa tudi napačno bi bi lo, če bi jo imeli, ker se le tako izognemo dolgočasju, ki odvrača učence od sodelovanja, če ti ne pričakujejo nič novega. Običajna struktura z vedno enakim razmerjem sestavin (npr. uvodno ponavljanje - katehetičen razgovor, razlaga nove snovi) premalo motivira učence za sodelovanje in redko omogoča razvoj ustvar- jalnega, divergentnega mišljenja, razvoj sposobnosti in navad. To stori le učitelj, obremenjen z zastarelim pojmovanjem, da je poučevanje le posredovanje učne snovi, kateremu morajo učenci pozorno slediti, ne da bi se tudi prepričal , ali bodo učenci znali to vsebino samostojno uporabiti, dopolniti in poglobiti. Še slabše j e , če bi zajel i le eno strukturno komponento in oblikovali takoimenovano "č isto" uro. Taka ura je ne- primerna za osnovno in srednjo šolo in je možna le na univerzitetni stopnji. I I I . Didaktična priprava za učno enoto je ustvarjalno delo, saj se z njo določa najučin- kovitejši način obravnave učnih vsebin v posameznih fazah učnega procesa. Gre za kompleks didaktičnih postopkov, ki jih zajamemo v enotno vzgojnoizobraževalno celo- to v časovno omejenih pogojih (običajno v eni učni ur i ) . V splošnih in specialnih didaktikah najdemo navodila za pisno pripravo. Priprava je lahko različna glede elementov pouka,njihovega usklajevanja in uporabe različnih di- daktičnih pristopov. Pri učiteljih začetnikih (vidno pri strokovnih izpitih) se včasih srečujemo z nesmisel- nim pisanjem predvidene vzgojnoizobraževalne vsebine ali s pisanjem vseh vprašanj in domnevnih odgovorov, ki vnašajo le zmedo, če pouk ne poteka natančno tako, kot je predvideno. Pisna priprava mora pokazati, po katerih delovnih etapah bo delo po- tekalo, pokazati, katere aktivnosti bo vključevala, da bodo doseženi vzgojnoizobraže- valni smotri. Pri podrobni pisni pripravi so podlaga za določitev globine in širine učnih vsebin, i z - biro postopkov in pripomočkov vzgojnoizobraževalni smotri . Dobro sestavljena temat- ska priprava omogoča učitelju, da tam že opredeljene smotre še bolj operacionalizira in s tem nakaže rezultate, ki so dosegljivi v določeni učni uri. Vzgojnoizobraževalne vsebine so materialni pogoj učenja in mišl jenja. Zato morajo biti pri izbrani učni vsebini upoštevani temeljni pojmi, zakonitosti, bistveni pojavi, splošni principi, vse, kar bo usposabljalo učenca za razumevanje bistva učnega predmeta, za 20 reševanje nakazanih problemov in za nadaljnje samostojno učenje. Pri izbiri učne vse- bine moramo biti pozorni tudi na obseg, kajti preobil je, ki ne bi bilo utemeljeno z razumevanjem in obvladanjem bistva, bi bilo škodljivo. Posebno pomembna je učitelje- va opredelitev glede minimuma dejstev, ki jih morajo učenci osvoj it i , da bi lahko pr i - šl i do posplošitve in tako imeli dovolj podlage za oblikovanje pojmov, pravil , princi- pov, zakonov. Vzgojnoizobraževalni smotri, učne vsebine in njihov obseg so podlaga za izbor primernih oblik in učnih metod in si l i jo v razmišljanje o možnostih za indivi- dualno učenje, .skupinski pouk ali klasične učne metode. Enostavnejše vsebine zahteva- jo drugačen pristop kot tiste, ki razvi ja jo oziroma spreminjajo prepričanje učencev. V skladu z naravo učne snovi in namenom pouka je treba izkoristiti vso pestrost metod in oblik, da bi dosegli postavljene c i l j e . Pri pouku geograf i je bi morali učenci sistematično razvijati splošne in posebne sposob- nosti: opazovati pojave in vsa j nekatere procese, miselno obdelati nekatera geografska dejstva, prikazovati geografske vsebine in si pridobiti vpogled v geografske odnose in zakonitosti. S pomočjo razumevanja naravnogeografskih in družbenogeografskih odnosov se učenci usposabljajo za smiselno uporabo pridobljenega znanja. Posebna naloga je razvijanje geografskega načina mišl jenja. Množica dejstev in podatkov (kar je bil pogost očitek geogra f i j i ) terja od učencev drugačen način mišljenja in ne more biti ključni kriterij za vrednotenje uspeha vzgojnoizobraževalnega dela. V ospredje bi morale stopiti spo- sobnosti reševanja problemov, s pomočjo čim bol j samostojnega zbiranja podatkov na terenu ali neposredne uporabe didaktične literature in učencem dostopnih virov. Učen- ci bi s pomočjo potrebnih informacij in podatkov logično sklepali o določenih pojavih in procesih. Bistvena komponenta pouka mora postati tudi razvoj delovnih navad, zav- zetost za delo in odnos do njega. Specifika pouka geografije je terensko delo, pri kate- rem se učenci postopoma prilagajajo na samostojno delo - opazovanje, zbiranje podat- kov, analiziranje, zaključevanje, primerjanje in posploševanje. To ustvarja miselne navade, ki omogočajo dialektično gledanje. Težave so v tem, daje vel ik del geograf- skih vsebin nedostopen neposrednemu opazovanju in s tem delu na terenu. Zato ustre- zen izbor učil in učnih pripomočkov odločno vpliva na uspešno uresničitev začrtane poti. Učila, kot jih opredeljuje sodobna didaktika, so vir znanja in informacij , ki jih uporabljajo učenci neposredno, učni pripomočki pa posredno pom§ajo pri pridobivanju znanja (A V sredstva, f lanelograf, tabla i td . ) . Pr i pouku geograf i je bi težko oblikovali pravilno predstavo o kaki pokrajini, če ne bi uporabljali učnih pripomočkov. Tudi ra- zumevanje pojavov in procesov bi bilo vprašlj ivo. Razvoj učne tehnologije omogoča vedno bolj popolno prikazovanje geografskih dejstev in razumljivejše sprejemanje in- formaci j o pokrajinah, nedostopnih neposrednemu opazovanju. IV. Temeljne etape učnega procesa so v pisni pripravi predvidene tako, da bi učenci dosegli čim več . Etapa priprave vključuje motivacijo za delo, pripravo učencev za nove vsebine, orga- nizacijske priprave in dajanje navodil. V etapi osvajanja učitelj skuša s pomočjo čim večje aktivizacije učencev pripeljati do rešitve postavljenih problemov: z analizo, primerjavo, izločanjem bistvenega do pos- plošitve. Etapa ponavljanja je pomembna, saj prav tu ugotavljamo s pomočjo novih primerov po- 21 dobnosti in razlike in tako učenci lažje pridejo do sinteze, do zaključkov in dokazov. Ni dopustno, da bi to fazo opustili in zaključili uro z ocenjevanjem, ko učenci še niso imeli možnosti, da bi dopolnili in preveril i nova spoznanja. Etapi ponavljanja sledi še preverjanje, ko učitelj v dialogu z učenci ugotovi uspešnost planiranja in hotenj, izraženih v pisni pripravi. V . Primer pisne priprave pri pouku geografi je v 8. razred" osnovne šole Učna ura: Razred: 8 Učna tema: Prebivalstvo SFR Jugoslavije Učna enota: Narodnostna sestava prebivalstva Vzgojnoizobraževalni smotri: učenci - naštejejo narode in narodnosti, ki ž iv i jo v SFRJ, - navedejo vzroke za narodnostno pestrost, - prikažejo narodnostno najbolj enotne socialistične republike in socialistične avto- nomne pokrajine, - pr imer ja jo položaj narodov in narodnosti v SFRJ s tistim pred drugo svetovno vojno, - povedo, kdaj sta se oblikovala bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narod- nosti in v čem se to kaže. Didaktična oblika: frontalna Metode: razgovor, razlaga Učila in učna sredstva: zemljevid, statistični koledarček, skica Zaporednost didaktičnih komponent učnega procesa: I . Uvajanje I I . Osvajanje nove učne snovi I I I . Ponavljanje IV . Preverjanje Izvedba učne ure I . Uvajanje - razgovor: Učenci ugotavljajo narodnostno pripadnost učencev v razredu! Učenci naštevajo narode in narodnosti v SFRJ - ponavljanje spoznanj iz 5. razreda (spoznavanje družbe) in 8. razreda (zgodovina). Ugotovitve pr imerjajo in pridejo do sklepa: Današnja narodnostna sestava prebivalstva v naši državi je zelo pestra in je odraz dolgotrajnejšega zgodovinskega razvoja. Oblikovala se je pod vplivom številnih se- l i tev, ki so jih povzročile različne politične in gospodarske razmere. Napoved: spoznali bomo deleže narodov in narodnosti v SFRJ in posameznih socia- lističnih republikah in SAP. Organizacijska navodila: uporabljali bomo statistični koledarček in zemljevid! I I . Pridobivanje nove snovi Poiščite najnovejše podatke o številu prebivalstva v SFRJl Informacija - Število pripadnikov jugoslovanskih narodov in narodnosti 1.198l(SFRJ): Srbi Hrvati Muslimani Slovenci 8 140 507 4 428 043 1 999 890 1 753 571 Albanci Makedonci Črnogorci Madžari Turki 1 730 878 1 341 598 579 043 426 867 101 291 22 Slovaki Romuni Dolgari Rusini Čehi 80 334 54 955 36 189 23 286 19 624 15 132 46 701 Italijani nacionalno neopredeljeni "Jugoslovani" 1 219 024 po regionalni pripadnosti neznano 153 545 25 730 Poiščite najnovejše podatke o številu posameznih narodov in narodnosti! Izračunajte deleže posameznih narodov in narodnosti! Informacija - Delež jugoslovanskih narodov in narodnosti v SFRJ leta 1981: Črnogorci 2,6% Slovenci 7,8% Hrvati 19,7% Srbi 36,3% Makedonci 5,9% Albanci 7,7% Muslimani 8,9% Madžari 1,9% Narišite grafikon s pomočjo dobljenih podatkov! Rešitev - Delež jugoslovanskih narodov in narodnosti v SFRJ leta 1981: 2,6 % - 19,7 % - 5,9 % - 8,9 % ~ 7,8 % ~ 36,3 % - 7,7 % - 1,9 % ~ -Črnogorci - Hrvati - Makedonci -Muslimani - Slovenci - Srbi -Albanci - Madžari Analiza dobljenih podatkov in grafikona! Sklep: V SFRJ je leta 1981 živelo 22 427 585 prebivalcev. Največ/Prebivalcev srbske narodnosti (36,3*$, hrvatske 19,7% in muslimanske 8,9%. Slovencev je bilo leta 1981 1 753 571 ali 7,8%. Sledijo Makedonci 5,9% in Črnogorci 2,6%. Med pripadniki na- rodnosti so najštevilnejši Albanci 7,7% in Madžari 1,9%. Druge narodnosti so zasto- 23 pare z manjšim deležem. Razgovor: s pomočjo znanja iz zgodovine in SD ponovijo vzroke za nacionalno pes- strost. Učiteljeva informacija: Tudi danes smo priča mešanju narodov in narodnosti znotra naših meja. Prebivalci se svobodno zaposlujejo v kateremkoli predelu naše države. Zato je razumljivo, da prebivajo v posameznih socialističnih republikah in v SR Srbiji tudi v SAP poleg osnovnega naroda še pripadniki drugih narodov in narodnosti Analiziraj tabelo! Delež jugoslovanskih narodov in narodnosti po republikah in pokrajinah leta 1981 - v%: Republike in Osnovni Drugi Narodnosti, avtonomne narodi jugoslovanski (ostali ) pokrajine narodi Bosna in Herc. 8 9 , 9 ( 2 ) 0,5 9,6 črna gora 68,6 18,1 13,3 Hrvatska 75,2 12,9 11,9 Makedonija 66,9 4,9 28,2 Slovenija 90,5 6,2 3,3 Srbija 66,4 6,2 80,7 36,6 Kosovo 13,2 6,1 Vojvodina 54,5 8,9 (1 ) - ostali: tisti, ki se niso narodnostno opredelili ter neznano (2 ) - v Bosni in Hercegovini: - Muslimanov 39,5% - Srbov 32,02% -Hrva tov 18,4% (3 ) - avtonomna pokrajina Kosovo: Albancev 77,4% (4 ) - v avtonomni pokrajini Vojvodina: Madžarov 18,9% Sklep: Glede na delež pripadnikov določenega naroda v SR je narodnostno najbolj čista SR Slovenija in v SR Srbiji SAP Kosovo. Razgovor: Kako se počutijo učenci drugih narodnosti v naši šol i , v našem kraju, naši republiki. Kakšne so njihove pravice in dolžnosti. Zakaj tako? (ponovitev skic pov AVNOJ). Sklep: Jugoslavija predstavlja skupnost prostovoljno združenih narodov in narodno sti, kjer je vsakemu občanu zagotovljeno svobodno izražanje narodnostne pripadnc sti in rabe svojega jezika in pisave. III. Ponavljanje Analizirajte podatke o narodnostni sestavi prebivalcev naše občine! 24 Informacija Črnogorci 11 Hrvati 431 Makedonci 19 Muslimani 8 Slovenci 14 220 Srbi 220 Albanci 13 Madžari 1 Romuni- 1 Slovaki 3 narodnostno 111 neopredeljeni 111 "Jugoslovani" 67 po regionalni pripadnosti 16 Izračunajte delež-pripadnikov jugoslovanskih narodov in narodnosti! Primerjajte z de lež i , ki smo jih ugotovili za Jugoslavijo! Dobljene deleže narišite na krožnem diagram Rešitev Črnogorcev 0,073% Hrvatov 2,86% Makedoncev 0,13% Muslimanov 0,05% Slovencev 94,3% Srbov 1,46% A lbancev 0,09% Madžarov 0,007% 25 Ali veš za vzroke, zakaj je tako? (pri ponavljanju učenci ponovijo narodnostno sestavo prebivalstva, jo primerjajo z ugotovitvami v domači občini in vzroke za take razmere v državi in občini) . Sklep: V nači občini so razmere . . . . podobne, različne od razmer v Jugoslaviji. Vzroki . . . IV . Preverjanje Pripravljene naloge omogočajo, da učenci v petih minutah odgovorijo in pokažejo, ali so značilnosti narodnostne sestave in položaja narodov in narodnosti razumeli ' . 1. Katere republike oz. SAP imajo najbolj čisto in katere najbolj pestro narodnostno sestavo? Obkroži pravilen odgovor! a) SR Srbija d) SR BiH g ) SAP Kosovo b) SR Hrvatska e ) SR Makedonija h) SAP Vojvodina c ) SR Slovenija f ) SR Črna gora Najštevilnejši narodnosti v SFRJ sta in Dopolni stavek! 2. Imenuj narode in narodnosti v SFRJ. S pomočjo kartograma odgovori in pobarvaj legendo in kartogram! Ugotovi: - v katerem delu države živijo posamezni narodi in narodnosti? - v katerih predelih Jugoslavije ni prišlo do močnejšega mešanja prebivalstva? - katera je narodnostno najbolj čista republika? 26 - J Črnogorci Hrvati t. Makedonci ms Muslimani S Slovenci Srbi Albanci Bolgari Madžari '¿m Romuni Slovaki Turki Pr i loge: naloge za preverjanje; zemljevid SFRJ z nar. sestavo; tabela: Delež jugoslovanskih narodov in narodnosti po soc. rep. in soc. avt. pokrajinah v letu 1981. Opombe: Ura je zamišljena tako, da omogoča aktivizacijo učencev, uporabo prido- bljenega znanja iz učne teme prebivalstvo v SFRJ, enote Rast preb. , migraci je , iz zgodovine in spoznavanja družbe. . Literatura in v i r i : Statistični koledarček Zaključne misl i : Učna priprava omogoča učitelju uspešno realizacijo nalog, da vzgaja vsestransko razvitega človeka, ki bo sposoben in pripravljen samostojno odločati o pogojih svojega življenja in dela. Zato ni sporno ali je potrebna ali ne. Pomembno j e , da v njej predstavimo premišljeno zasnovo učne ure, v kateri se pre- pletajo izbrane oblike in metode dela in je nakazano sistematično vodenje učencev do novih spoznanj, do kvalitativnega razvoja njihove osebnosti in da je sestavljena tako, da se pri pouku na njo tudi lahko opremo. Uspehi pri tako pripravljenem učitelju ne bodo izostali, kar bo vzpodbuda za nadaljnje delo z mladino, ki veliko pričakuje od svojih učiteljev. 27 Literatura AnaTomič: Strukturiranje učne priprave, Vzgoja in izobraževanje, 3, leto 1983, Ljubljana Franc Strmčnik: Sodobna šola v luči programiranega pouka, DDU Univerzum, Ljubljana 1978 Vladimir Poljak: Didaktika, Školska knjiga, Zagreb 1970 Mirka Ivančič: Analitični prikaz obravnave prebivalstva SFRJ v osmem razredu osnovne šole, diplomska naloga, Pedagoška akademija, Ljubljana 1983 Življenje in delo osnovne šole, Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1983 Učni načrt za zemljepis v osnovni šo l i , Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1983 28