IZ PLANINSKE BERGE DER WEL T Do l. 1969 /·e izšlo 17 zvezkov tega ugled­ nega glasi a »švicarske ustanove za raz­ iskovanje gora«. Njeni anali »Berge der Welt« so v podnaslovu nosili svoj pro­ gram s pripisom »knjiga raziskovalcev in gornikov«. 17. zvezek ima 272 strani, 8 zemljevidov in 52 slik. Urednik sporoča svetovni javnosti, da je to zadnji zvezek periodike, ki je začelo izhajati l. 1946 in se na mah uveljavila v alpinističnem svetu s svojim odličnim dokumentacijskim gra­ divom iz odkrivanja največjih gora na svetu. Doba prvih vzponov na najvišje vrhove je takorekoč na nami. Na mesto maloštevilnih velikih odprav na leto je zdaj nastopila doba številnih ekspedicij vseh vrst, tako številnih, do jim komaj še sledimo. Inflacijo! S tem po se niža vred­ nost ekspedicij, te vrste berilo je vedno manj mikavno. Zato bosta uredništvo in ustanovo iskalo nov koncept. Ali pomeni to konec opravljenega dela ali začetek novega, prirejenega času in novim poja­ vom v alpinizmu? Vsekakor 1·e odločitev znane švicarske ustanove ze o značilna, še bolj po boleča, saj je bila publikacija znano kot najbolj zanesljiva med zaneslji­ vimi. Poročila o ekspedicijah so medtem postala tudi plen raznih komercialnih po­ segov, pregled postaja težji, kontrola nad podatki že skoraj nemogoča. Koko zdaj usmerili vsebino toke publi­ kacije, res ni lahka naloga. Za kakšen izbor noj se odloči? Vsebina zadniP"O zvezka že nakazuje eklekticizem. Kot avtorji nastopajo W. Anstutz, Rene Dittert, avtor iz prvih let glasilo, bonnsko profesorja Krelle in Al­ bach, ki pišeta o svojih vzponih v Mir Samiru, v Afganistanu, Vlastimir Smida, ki piše o češkem Tirič-Miru, Kei Kurači, Japonec, ki poroča o vzponu na severo­ vzhodnem čitralu, Holandec J. A. Nor­ dijk, Švicar Hartman, Italijan Augusto Gonsser, Nieverget s poročilom o Se­ mienu, gorovju v Etiopiji, Angleža David M. Adcock in John Poscoe. Skratka, po izboru avtorjev in po vsebini, po orogro­ fiji še svetovna revijo dogodkov po go­ ratih 11redelih vseh kontinentov, vendar pa pričo, da vsega, kar je pomembno, ne more več zbrati. Forum je premajhen za tako obširno in dinamično dogajanje. V biltenskem delu nastopata Anders Ba­ linder, stori G. O. Dyhrenfuhrt s sezna­ mom vseh vrhov na zemlji, ki segajo nad 7300 m (23 950 čevljev). Iz njega je razvi­ den izredno velik in pomemben prispe­ vek čeških in poljskih ekspedicij. PLANINSKI PEVSKI ZBOR deluje že nekaj let v Sofiji. Junija l. 1970 go je mestni svet Dresdeno povabil na letne prireditve. LITERATURE Zbor sestavljajo bolgarski alpinisti pod vodstvom Filipa Avramovo in so v prija­ teljskih stikih z dresdenskim alpinističnim zborom »Kurt Schlosser«. T. O. PD POLJC::ANE 1929-1969 Planinsko društvo Poljčane je izdalo bro­ šuro »štirideset let planinskega društvo Poljčane 1929-1969«. V njej je za planin­ sko zgodovino mnogo gradiva trojne vrednosti. Brošuro uvaja članek prof. Slavka Kleindiensto »Iz zgodovine polj­ čanskega planinstvo«, avtor po je prispe­ val še članek »Boč, geografski in geološki opis pokrajine«. Dragoceno je kroniko mladinskega odseka, ki jo je napisala Dragica Onič, soj je kronika obenem za­ pis o programu in delovnih metodah od­ seka, ki je v marsičem kazal pot. Bogat s podatki in nenavadno mikaven ie čla­ nek Mirka Šoštariča »Boč nekdaj in danes«, ki mu je avtor pridejo! še ob­ sežno »Literaturo o Boču«. To seže prav no začetek 13. stoletja in je povezano s pesnikom Wolframom v. Eschenbochom, sredi 18. stoletja pa tudi z Zigo Popovi­ čem, polihistorjem iz Arclina pri Vojniku. Literaturi o Boču je Šoštarič priključil še literaturo o Rogaški (Donački) gori. Brošura 1·e vsekakor en dokaz več o uspeš­ nem de ovanju PD Poljčane in o po­ menu, ki ga ima društvo za Poljčane in njeno okolico. Panonski Triglav, kakor se Boč večkrat imenuje, je torišče polj­ čanskega planinstvo. To je z mnogimi svojimi značilnostmi in ne nazadnje s tem kulturnim dokumentom o »svoji« gori in svojem delu - viden sestavni de! sloven­ skega planinstvo. T. O. KNJIGA O JUZNEM POBOCJU PAšKEGA KOZJAKA IN BOCKEM PRIGORJU Celjski geograf prof. dr. Anton Sore je napisal dve zanimivi študiji. Obravnavata Dobrnsko podolje in južno stran Paškega Kozjaka ter Agrarno geografi jo Zgor­ nieQo Sotelskega, ki nam podajo zanimivo podobo Bačkega prigorja z Mocljem. Obe razpravi sta natisnjeni v knjigi z naslo­ vom »Geografiio nekaterih delov celjske makroregije«, ki je izšla kot posebna pu­ blikociia Celjskega zbornika 1969 (158 strani, Celje 1969), ki ga izdaja svet za kulturo in znanost Skupščine občine Celje. Vedno večje je število hribovskih pod­ ročij s samotnimi kmetijami, ki so jih gozdne cestne v zadnjem desetletju ali kaj malega več, povezale med seboj. Prav zategadelj se tudi ta območja vedno 558 559 bolj in bolj odpirajo nedeljskim turistom pa izletnikom, še posebno tistim, ki jih samota in mir privabljata v svoje okrilje. Neštete poti in kolovozi jih vodijo od samine do samine, od gruščastega zaselka do razloženega naselja. Ob strmi, a sho­ jeni poti spremljajo popotnika njive in travniki, tu in tam se v toplem soncu na prisojah ogrevajo vinske trte v_ urejenih ali v napol opuščenih vinogradih. Samo streljaj naprej je popotnik že v hl~du senčnatega sadovnjaka ali v blogode1no hladnem objemu gozdov pa med osam­ ljenimii. a prostranimi domovi hribovskih domocq. In kadarkoli se bomo podali na Paški Kozjak ali po vsaj do njegovih prvih. ju~­ nih obronkov pa na Boč ali Macel1, Ie vredno, do poprej vsaj površno preletimo zadnji Soretovi študiji. V tej kn/"igi nam namreč prof. Sore ponuja števi na spo­ znanja o naravi in ljudeh v te~ dveh območjih širšega celjskega zaled1a. Po­ drobno nas seznanja z reliefor:i in pod­ nebnimi razmerami, z vodami, z last­ nostmi rodovitne zemlje pa z rastlin­ stvom, ki no njej uspeva. Za popotnika, obiskovalca teh samotnih območij so zelo tehtni in zanimivi Sore­ lovi opisi tamkaj živečega prebivalstvo, nakazane so težnje v njegovem dose­ danjem razvoju. Nadalje se seznanjor:io z oblikami kmečkih domov, po z različ­ nimi tipi njihove proizvodnje in gospo­ darstvo, z nekdanjo in današnjo domačo obrtno dejavnostjo, ki tudi po najvišje ležečih kmetijah naglo izumira. Tudi gospodarsko strukturo in usmerje­ nost kmetij no teh dveh območjih se je v zadnjih petdesetih letih močno spre­ menilo. Res po je, da je veliko večino kmetij še vedno usmerjeno v polikulturno gospodarjenje no zemlji, kor je le zunanji izraz somooskrbne zaprtosti, ki je bilo loko značilno za prejšnjo obdobja, po vendarle je mogoče v zadnjih desetletjih tudi na tem področju opaziti znatne spremembe. Te so ponavadi posledico po­ klicne in socialne preslojitve kmečkega prebivalstva. Tudi z največjih in gospo­ darsko nekdaj najbolj trdno stoječih kme­ ti.k si je del aktivnega prebivalstva po• is al zaposlitev v nekmetijskih dejavno• stih. To je v številnih primerih pospeševalo izseljevanje ljudi iz čisto kmetijskih ob­ močij. Na Poškem Kozjaku kakor tudi po Bačkem prigorju je depopulocijo naj­ bolj prizadeialo oddaljene in prometnim potem odmaknjene kmetije. Zato so prav no teh domačijah najbolj vidne sodobne spremembe, po nojsibo to v pog(edu spreminjanja ornih površin v ekstenzivne travne površine ali pa v opuščanju so­ dobnih agrotehn_ični~ sredstev,. kar n?vs~­ zodnje slabo uč1nku1e no pro1zve:1.n10 in slabi gospodarsko trdnost domacqe. Soretovo delo o Poškem Kozjaku in Bač­ kem prigorju s Sotelskim vred nam to~o rekoč daje neposreden vpogled v utrip vsakdanjega življenja po teh dveh hri• bovskih območjih. Obenem pa je njegovo delo tehtna vzpodbudo za razmišljanje vsem, ki se ubadajo v problematiko ne• enakomerne razvitosti naše republike. Belih lis z zaostalo gospodarsko in druž­ beno strukturo je na majhnem koščku Slovenije precej več, kot po si jih pona­ vadi priznavamo. Tudi dr. Sore nam je odkril in osvetlil raznovrstno problema­ tiko dveh nezadostno razvitih območij, ki se razprostirata tokorekoč no pragu močnih industrijskih središč. Milan Natek DER BERGSTEIGER O NASI TRANSVERZALI Zadnjo številka »Der Bergsteiger« 1969 je prinesla informacijo o »novih planin­ skih potih v Sloveniji«. Napisal jo je dr. Wilhelm Heincz. Poroča o dr. Ernstu Pammerju, ki je l. 1964 začel s transver• zalo št. 1 in d·o uspešno končal. (O dr. Pammerju, so nem svetniku, predsedniku senata no graškem kazenskem sodišču, smo pred leti poročali in objavili tudi njegovo sliko.) Dr. Heincz se navdušuje nad lepotami, ki jih transverzalist na 800 km srečuje, in vabi svoje rojake, naj krenejo na pot. Nato razklada novo, raz­ širjeno transverzalo, njeno pestrost in težavnost ter izraža slovenski planinski organizaciji priznanje za skrbno marki­ ranje in za način, kako olajšuje pristop­ nost svojega gorskega sveta. Prav bi bilo, pripominja dr. Heincz, če bi avstrij• ske planinske organizacije storile kaj podobnega. No koncu pove, da je dr. Pommer naredil transverzalo v 2 letih in 5 mesecih večji del sam in da vsem prijateljem goro priporoča, naj gredo po tej poti za njim. O VODNISKI LITERATURI Rudolf Rother ml., lastnik znane planin­ ske založbe v Munchnu je v junijski šte­ vilki revije »Der Bergsteiger« odgovoril znanemu avtorju planinskih vodnikov Walterju Paulseju no njegov članek »Zemljevidi proti vodnikom«. Rother pri• znava, da so dosedanji vodniki življenj­ sko delo planincev iz vodniškega kroga. Priznava, da jim to življenjsko delo ni prineslo kaj prida (prim. našega Badjura, avtorja 28 vodnikov). Res je tudi, pravi Rother, da je v vseh alpskih deželah po­ plavo raznih kart, ki ne pospešuje pisa­ nja in razpečavanja vodnikov. Obstoji nevarnost, da bodo vodniki obležali na policah, posebno še obsežni področni vodniki. Vendar se v nekaterih nazorih Rother s Paulsejem ne strinja. Trdi, da je pri vodnikih važneiši sistem kot po stil. Za­ vzema se za OAV, ki je s svojimi ljudmi