Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek 28. avgusta 1934 Stev. 194 MARIBORSKI Let6 Vlil. (XV.) Cena 1 Din VECERNIK UrMlnlituA Im uaravi: Maribor. Goanoaka ul. 11 / Talafon uredništva 2440. uprava 2465 vvrnnn m M Uredniitvo (n uprav«! Maribor, Goapoaka ul. tl / Talaton uraeSniitva 2440, uprava 2465 Izhaja razen nadalje in praznikov vaak dan ob '*• “r* ^ Velja meaeSna prejema« v upravi ali po potu 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejeme tudi oglaani oddelek ..Jutra” v Ljubljeni t Poitni čekovni račun it. 11.40S JUTRA Dva važna momenta • za volno ali mir? Gigantski boj, ki se bije na Daljnjam vzihodn zaenkrat še z nekrvavimi sred- stvi, je dobil v zadnjem času dva zelo važna nova momenta, ki lahko po-; RIM, 28. avgusta. Mussolini je kot menita pospešitev ali pa odgoditev kr- vojni minister izdal nalog, da se vsem vavega spopada med Rusi in Japonci, četam, ki so sodelovale pri velikih vo- Ko je namreč bilo nasprotstvo med Mosk ; jaških vajah in onim, ki so bile upo- Italija mora biti vsak dan pripravljena Mussolini straši z vojno nevarnostjo — Italijanski narod mora postat« vojaški narod Komentarji italijanskih in francoskih listov tega vidite, da je obstojala nevarnost! vojna, ako bi bile italijanske čete vko- ... . . e a a il 'I .. _ caI/oIa A o kiln in iti vo in Tokijem v kuhninaciji. so napravile Združenedržave Severne Amerike nekaj gest, ki ji'h je Japonska morala prav dobro razumeti. Te geste so namreč povedale, da Rusija v primeru vojne na Daljnem vzhodu ne bi ostala osamljena. Združene države bi ji skoraj gotovo priskočile na pomoč, če ne z drugim, vsaj s svojo ogromno mornarico in vojno industrijo. Na drugi strani je pa tudi Francija na nedoumen način povedala, da stoji na strani Rusije, dasi njena stvarna pomoč ne bi bila kdo ve kako pomembna in izdatna, vsaj na bojišču Daljnega vzhoda gotovo ne. To je bilo eno, drugo pa je bilo nedavno odkrito paktiranje med Japonsko in Veliko Britanijo. Ves svetovni tisk je namreč te dni poročal, da sc London in Tokio pogajata na skrivaj o sklenitvi prijateljske in zavezniške pogod be. Teh vesti London ni zanikal tako, kakor se to navadno stori, kar že samo i>o sebi dokazuje, da brez vse podlage stvair vendarle ni. Med tem se je pa tudi že posrečilo odkriti, kaj jc prav za prav med Japonsko in Veiikb Britanijo, kakšne so pobude, kakšni nagibi in kakšni cilji. Iniciativo je po teh ugotovitvah dala Japonska, ne Velika Britanija. Po nagibanju Amerike in Francije na rusko stran, so japonski državniki menda uvideli, da je .laponski nujno potrebna zaveznica, ki bi vsaj nekako okrepila njeno ozadje s svojo cventuelno ne samo moralno, marveč tudi d e j an s k o podporo v nasprotstvu z Rusijo in na njeni strani stoječima svetovnima velesilama. Taka velesila pa bi morala biti samo Velika Britanija! A nastalo je vprašanje, kako privabiti Veliko Britanijo na japonsko stran, ko je vendar tako dobro znano, da sc sama tudi boji agresivnih stremljenj japonskega imperializma na Tihem oceanu, zlasti na jugu, tam, kjer obliva dominiona Avstralijo in Novo Zelandijo, kakor tudi kolonijo Novo Gvinejo in razne druge velikobritanske otoke. Japonci so se zaradi tega odločili ustaviti napram Veliki Britaniji in njeni do-minionski ter kolonialni posesti vse svoje naklepe in ji celo — zagotoviti varnost. Na drugi strani so pa tudi pogledali po Kitajski in premislili, ako ne bi bilo mogoče za Veliko Britanijo zelo vabljivo, če bi ji ponudili delitev te ogromne, a razcepljene in skrajno oslabljene dr žave na dve veliki interesni sferi, ki bi se tako razdelili, da bi v eni zagospodarili Japonci, v drugi Pa Velikobritanci, Iz vsega tega se je nazadnje rodil celo konkreten japonski predlog Veliki Britaniji. Ta predlog je bij Londonu tudi res izročen in v njem predlaga Japonska Veliki Britaniji medsebojno pogodbo sledeče vsebine: Obnovi se nekdanja zavezniška pogodba med Japonci in Angleži: Japonska se odreče vsem aspiracijam na velikobritansko posest v Aziji Avstraliji m ji celo zagotovi nedotakljivost te posesti; Kitajska se razdeli na dve interesni sferi s prostimi rokami An rabljene pri divizijskih vajah, priredi ob vrnitvi v njihove garnizije svečan sprejem. Na tej podlagi so bile v vseh mestih prirejene velike vojaške parade. katerih so se morali udeležiti tudi prebivalci hote ali nehote. Sedaj so objavili listi tudi celotni tekst Mussolinijevega govora, ki ga je imel na častnike po končanih velikih vojaških vajah. Posebno značilni so sledeči odstavki njegovega govora: »Gospodje častniki! Nihče v sedanji Evropi ne želi vojne zaradi vojne. Naj manj pa to želi Italija. Italija je to neštetokrat tudi pozitivno dokazala Kljub temu je pa vendarle mogoče, da izbruhne vojna čisto nepričakovano. V nekih daljnih državah je vojna že v teku. V Evropi je koncem julija bila na dramatičen način ustvarjena situacija, ki je bila čisto podobna oni v juliju 1914. Ako Italija ne bi bila tako naglo odposlala svojih čet na severno in severovzhodno mejo, bi se bili dogodki morda razvili katastrofalno. Iz komplikacij, ki se v danih trenutkih ne morejo rešiti na noben drug način, ka kor samo z oboroženo intervencijo. Zaradi tega ni zadosti, da smo pripravljeni na vojno, ki bi nastala jutri, ampak moramo biti pripravljeni tudi na vojno, ki lahko nastane že danes. Mi postajamo in moramo vedno boli postajati vojaški narod. Ker se ne stra šini odkrite besede, dodajem, da hočemo postati militaristični narod, torej vojni narod, a to pomeni, da se mora vse naše politično, gospodarsko in duhovno življenje razvijati tako, kakor zahtevajo naše vojaške potrebe. Vojna je v bistvu vrhovno apelacijsko sodišče za vse narode.« RIM, 28. avgusta. Mussolinijev govor o nevarnosti vojne tolmačijo italijanski listi šele sedaj, vendar pa skušajo omiliti ostre odstavke in trdijo celo, da je bil v tujini napačno interpretiran. »Gazetta del Popolo« piše, da je Italija miroljubna, mora pa vendar biti pripravljena z.a vsak primer, da ie nihče ne preseneti. Mussolini pa ni dejal, da ie vojna neizogibna, ampak le da ie mogoča. »Stampa« pa pravi, da bi bila v juliju gotovo nastala rakale v Avstrijo, a bila je miroljubna in je le zavarovala svoje meje. PARIZ, 28. avigusta. »Journal« objavlja članek, v katerem se bavi z Mussolinijevim govorom italijanskim častnikom po velikih vojaških vajah. List pravi, da so Mussolinijeve besede kar se tiče možnosti vojne, popolnoma pravilne in je zato docela razumljivo, da se Italija pripravlja na vsako eventualnost. To parno ra veljati tudi za Francijo, ki naj bo pripravljena vedno, ker so danes razmere v Evropi zelo zapletene in ni izključeno nobeno presenečenje. Francija je doslej posvečala veliko pažnjo svoji obrambi in mora to storiti tudi v bodoče, če je treba tudi s še večjimi izdatki za vojsko. Ko se ve kako prozorna je nemška politika in kakšne cilje zasleduje, potem ne morejo biti nobeni izdatki za vojsko zaman ali zavržen denar. Obramba Francije se mora povečati do maksimalnih mej, tako, da si je nihče ne bo upal n*?pasti. — Razmere v letu 1934. so v Evropi čisto podobne onim leta 1914. zato je vsaka bojazen in prev^l;-^ ^""'^oma upravičena. Gdmbdseva Schuschnioaa skrivnostna pota BUDIMPSTA 28 av£usta Maiža, MUDIL SE JE TUDI V ŠVICI, KJER STA BARTHOU IN BALDWIN. VR- ski listi pišejo o bližnjem potovanju mi- N1TEV NA DUNAJ. ' nistrskega predsednika Gombosa in mu 1 pripisujejo zelo velik pomen. Po vrnitvi DUNAJ, 28. avgusta. Avstrijski zve zni kancelar dr. Schuschnigg se je kljub vsem prvotnim nasprotnim zatrdilom na svojem povratku na Dunaj, vendarle mudil v Švici. Ugotovljeno je, da je prebil nekaj ur v Luzernu, kjer je na oddihu tudi francoski zunanji minister Barthou. Ne ve se točno, ali sta se Schuschnigg in Barthou sestala in kje, vsekakor pa je zanimivo, da Barthouja za časa Schuschniggo-vega bivanja v Luzernu ni bilo v njegovem hotelu. Nekateri zatrjujejo nadalje, da se je Schuschnigg sešel celo z Baldwinom, ki je na počitnicah v Aix-les-Bainsu, vendar se to ne potrjuje z nobene strani. Iz Švice se je Schuschnigg podal na Tirolsko in je včeraj čisto nepričakovano prispeJ»j s po|jskIm| državnik, T„ po„ovc„ dcl. pet na Dunai. o sv I ka/. da Gombijs ne gre v Varšavo (oliko vil dopisniku »Politične koresponden- * - . . ce«, da je bil v Florenci dosežen po iz Varšave bo Gbmbos obiskal najprej Dunaj, od tam se bo pa napotil v Rim poročat Mussoliniju o svojih razgovorih pričakovati, da bodo pri obnovi gospodarskega življenja v Podonavju sode^ lovale poleg Italije. Madžarske in Avstrije tudi druge države. Poljski pogoji PARIZ, 28. avgusta. Doznava se, da bo Poljska v kratkem odgovorila na povabilo glede pristopa k vzhodnemu paktu. Povabila ne bo odbila, pač pa bo stavila tri važne pogoje: 1. V nobenem primeru se ne sme dovoliti prehod ruskih čet preko poljskega ozemlja. Eventuelna ruska pomoč Poljski bi se morala omejiti le na sodelovanje letalskih in pomor-J skih sil in tudi to le na zahtevo Poljske. 2. Pri litavski vladi se mora storiti vse potrebno, ds se dokončno rešijo vsi spori s Poljsko. 3. Poljski se mora priznati položaj velesile in se mora pritegniti k vsem političnim akcijam velesil. V tukajšnjih političnih krogih pa izjavljajo, da ti pogoji še niso dokončani in bo Varšava na pritisk Berlina najbrže stavila še druge, ki bodo onemogočili vsak sporazum. gi strani obveže, da prizna čimprej tudi de iwre novo državo Mandžurijo in ostane v primeru vojne z Rusi vsaj nevtral- na- Dejaili smo uvodoma, da ta dva nova momenta krvavi spopad med Rusijo in Japonsko lahko pospešita ali pa od-godi-ta Pospešita namreč, ako bi se Rusija s podporo Amerike in Francije čutila do-velj močno za obračun z Japonci, Japonska pa nasprotno z vsaj nevtralno Veliko Britanijo za spopad z Rusijo, odgodlta Slcžev v Tibetu in Singkiangu ter Japon- pa. ako bi Rusijo pilila pred Japonsko cev v severnih in severovzhodnih kitaj-1 Velika Brltanlia, Japonsko pa pred Ruskih provincah: obe državi odpovesta sijo Amerika In Francija. Meritorno sre sporazumno dogovor o maksimiranju ob- j torej le za to. ka.i zmaga: povečana samo oroževanja na ' morju, sklenjen v Wa- j zavest ali povečani strah? Zaenkrat, ta-sivragtomi; Velika Britanija se pa na dru- Iko se vsaj zdi, kaže tehtnica enako, a kot zastopnik Madžarske, marveč kot »»•>*'> Mussolinijev emisar. poln sporazum za aktivno sodelovanje med Italijo in Avstrijo, vendar to DALJNI VZHOD, sodelovanje ne poinenja nobenega eks; LONDON, 28. avgusta. Kakor poroča kluzivnega pakta. Nasprotno je treba »r)a]y Fxprcss« iz Harbina, se na mand- žursko-ruski meji pripravljajo na obeh straneh za bodoče vojne spopade. Mand-žurci postavljajo žične ovire in položaje strojnice, urejajo že zasilne bolnišnice itd. Prav tako vrvenje pa je tudi v Vladivostoku. LONDON, 28. avgusta. Kakor poročajo iz Harbina, bo vseli sto aretiranih sovjetskih uradnikov Vzhodne-kitaiske železnice postavljenih pred sodišče. Obtožnica jih obremenjuje za sledeče zločine: 1. poizkus uničevanja naprav železnice; 2. sodelovanje z roparji in 3. sabotaža mandžurske države na podlagi komunističnega programa. NEMČIJA ZBIRA ZLATO. RIM, 28. avgusta. List »Ottobre« obtožuje Nemčijo, da slepi z nedovoljenimi finančnimi manevri svoje upnike v tujini. Nemška Državna banka po informacijah tega lista ne izdaja točnih poročil o stanju svoje zlate podlage. V resnici zbira Državna banka velike količine zlata, katere spravlja v svoje tresore, ne da bi jih uporabila za podlago papirnate marke. Tako ustvarja tajne fonde, ki jih bo uporabila za nove nevarne finančne manevre. KRALJ ZOGU SE ŽENI? LONDON, 28. avgusta. »Sunday Di-spcatsch« poroča iz Tirane, da se bo albanski kralj Zogu v kratkem poročil, m sicer bije * neko bogato Američanko. ker Velika Britanija ni naklonjena vojni, je zelo verjetno, da bo zmagaj strah in spopada ne bo. Velika Britanija japonskega predloga iii odbila, a limine, ker je docela razumljivo, ni ga P a tudi en bloc sprejela. Vredno je vsekakor upoštevanja, temeljite proučitve in pogajanj. Vse to je sedaj v teku. Ni pa tudi nobenega dvoma, da hoče London s tem doseči odgoditev spopada na vsak način že zaradi tega. ker se ne more orientirati sovražno napram bratskemu VVashlngtomi, noče pa tudi na drugi strani odprtega konflikta z Rusijo, če ne zaradi drugega, že zaradi Franciie ne. Tako je torej zelo verjetno, da> se bo nevihta na Daljnem vzhodu končala brez katastrofe, vsaj zaenkrat. -r. Dnevne vesti Vesel dogodek Naš kralj boter devetemu sinu Pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah so imeli preteklo nedeljo pravi praznik. Vsa vas je bila v zastavah in v zelenju, v bližnji cerkvi pa so postavili lep slavolok. Že ves teden poprej so domačini in sosedje 'blizu in daleč govorili, da bo naš kralj boter devetemu sinu, ki se je rodil posestniku Fekonji v Brengovi. Rano se je pričelo zbirati ljudstvo, da prisostvuje veselemu dogodku, kakršnega še ni doživel Sv. Anton, pa tudi ne nobena sosednja fara. Pri slavoloku je sprejel kraljevega odposlanca majorja: Pavliča, ki je prispel ob napovedani uri v spremstvu okrajnega glavarja g. dr. Senekoviča', župan g. Zrnič s celotnim občinskim odborom, nadalje so bili pri sprejemu navzoči tudi starosta mariborske sokolske župe g. dr. Gorišek, krepka četa Sokolov v krojih, gasilci, šolska mladina in množice ljudstva. Od tam se je podal kraljev odposlanec v spremstvu v Slov. goricah posestnike Fekonja v Brengovi k maši, ki jo je bral domači župnik gosp. Škof ob asistenci dveh duhovnikov pred oltarjem, ki je bil postavljen na prostem. Pri tej priliki je imel domači župnik pomemben patriotičen nagovor, ki je napravil na navzočo množico ljudstva globok vtis. Po končani maši se je kraljev odposlanec podal v cerkev h krstnemu kamnu, kjer je bi krščen deveti Fekonjev sin na ime Aleksander. Po končanem cerkvenem obredu je povabil župnik kraljevega) zastopnika in druge odlične goste na zakusko. Pri tej priliki je odposlanec našega vladarja izročil novokrščencu dukat in zlat križec, očetu Fekonji pa je izročil znaten znesek s katerim bo kril dolgove, ki jiih imat na svojem posestvu. Domačemu ljudstvu in vsem, ki so prisostvovali slovesnosti, bo ostal krst devetega Fekonjevega sina Aleksandra v najlepšem spominu. Proti nemški narodni maskeradi Ugotovitev in prošnja mladine. Po mariborskih ulicah srečujemo vsak korak drhovke, opremljene z zelenimi naramnicami in izpod irhovk bele dokolenke s pentljami ali brez njih. Nimamo nič proti privržencem kljukastega križa in se ne bi nikdo razburjal zaradi njih, ako ne bi imela vsa zadeva izzivalnega namena. Tudi zeleni klobučki dam — nemških, nemškutarskih in slovenskih — ne vzbujajo samo pozornosti, temveč že tudi odpor jugoslovansko orientiranega mariborskega prebivalstva« in, kakor smo orientirani, zlasti odpor naše mladine, ki ni voljna dalje prenašati izzivanja in se zadovoljevati še nadalje samo z nedolžnim »objodljevanjem« tistih zelenih pokrival, ki jih diči marsikdaj okusno živordeče pero ali pa kozja brada (da bi bila noša popolnejša, bi bil potreben pod brado samo še pristen tirolski »krof«). Prosimo oblast, da napravi v tem oziru temeljit red. Maribor ni Varaždin, ne leži v Slavoniji ali južni, Srbiji, pač pat na narodno eksponirani meji, kjer je net-ljive tvorine itak vedno dovolj na razpolago in je ni treba še umetno kopičiti s pretirano obzirnostjo do tujcai (izzivalno nošenje kljukastega križa), ki'je ohol in predrzen tudi v nesreči, pa tudi ne do domačina, ki mu kajpak grebenček takoj zraste, ako dobi pomoč — četudi samo moralno — od fiihrerskih eksponentov od onkraj meje. Teh vrstic nikako ni smatrati za bojno napoved, pač pa le kot opomin onim, •ki so poklicani, da: varujejo mir in red v našem mestu, da ne bo neprijetnih nastopov po ulicah in javnih lokalih, ki bi mogli imeti za posledico neprijetne brige za marsikoga in ki bi povzročili motnje v dosedaj vsaj znosnih narodnostnih odnošajih med tukajšnjim prebivalstvom. Tudi morebitnega trenja med našo državo in križem, kljukastim ali onim drugim, si gotovo nikdo ne želi, toda ugotavljamo, da so razmere pri nas danes take, da je z njimi nezadovoljna ne le mladina, ampak tudi vsi oni, ki so živeli v Mariboru pred vojno in po prevratu. Prosimo zato razumevanja in remedure! Smrt bana vardarske banovine. Sinoči je umrl za srčno kapjo v Banji Vručici ban vardarske banovine dr. Aleksa Stanišič. Pokojnik je bil star 57 let in po rodu iz Prijepolja. Po končanih študijah je bil imenovan leta 1899. za profesorja na skopskem učiteljišču in gimnaziji. Pridobil si je nevenljivih zaslug za po-vzdigo narodne prosvete in šolstva na ji.gu naše države. Blag mu spomin! Iz železniške službe. Višji kontrolor in postajni načelnik na Pragerskem Anton Gostič je premeščen k prometno-komer-cialnemu oddelku direkcije v Ljubljani, Anton Pšeničhik s postaje Rače-Fram za šefa postaje na Pragersko, Fran Medica iz Rogaške Slatine za šefa postaje v Rače-Fram, Martin Križan iz Središča: v Litijo in Ivan Vidovič iz Hrastnika v Maribor. Za »Putnikov« Izlet z avtokarom v Maria Zeli je na razpolago le še nekai sadežev. Hitite s- prijavami! Strojni inženerskl Izpit s prav dobrim uspehom je napravil Ludvik Bajde iz Maribora na inž. šoli, preje politehničnem institutu v Amstadtu. Poroka. Preteklo soboto sta se poročila v cerkvici na Pekerski gori znani javni nacionalni delavec, bivši občinski svetnik in sedanji upravnik mestnih podjetij občine mariborske g. Franjo Peric ter gdč. Aduška Troštova iz ugledne primorske rodbine. Poročil ju je pater Aljančič. Mladoporočencema želimo vso srečo v novem življenju! Mednarodna trgovinska parlamentarna konferenca se bo pričela v Beogradu 16. septembra in bo končala svoje delo v Splitu. Konference se bodo udeležili delegati iz več kakor 20 držav in bodo med njimi najuglednejše osebnosti gospodarskega in političnega življenja tujih držav. Doslej je prijavilo sodelovanje na konferenci 15 držav, iz katerih bo prispelo k nam 153 delegatov. Zastopana bo Anglija, Francija, Japonska, Italija, Češkoslovaška, Madžarska. Turška, Španija, Švica, Poljska, Belgija, Bolgarija, Čile, Fgipet itd. Po konferenci bodo delegati v skupinah obiskali razna mesta in kopališča na naši morski obali. Društvo »Nanos« apelira na vse emigrantsko ženstvo, da se gotovo udeleži sprevoda dne 2. IX. 1934 v primorskih narodnih nošah. Dobrodošle so tudi druge narodne noše. Shajališče pred frančiškansko cerkvijo ob 7%, da se udeležimo skupne sv. maše in nato sprevoda. Pobreške jugoslovanske emigrante, vsa narodna društva in narodno zavedno občinstvo vabimo na sestanek v sredo 29. t. m. ob 20‘. uri v dvorani brata Renčlja zaradi dogovora za skupno udeležbo na kongresu jugoslovanskih emigrantov v nedeljo 2. septembra' v Mariboru. Pridite, dolžnost vas kliče! Vpisovanje za šolsko leto 1934/35 na državni realni gimnaziji v M. Soboti se bo vršilo po sledečem razporedu: V ponedeljek 3. septembra od 9. ure dalje vpisovanje v IV. in 111. razr.; v torek, dne 4. septembra od 9. ure dalje vpisor vanje v II. in I. razred. Pri vpisu se vplača: a) 50 Din za kolek na prijavo; b) 20 Din za: zdravstveni fond; c) šolnina, ki se določi na podstavi davčnih potrdil. Vsakdo je dolžan prinesti s sabo vsa dav čna potrdila! Opozorilo trgovcem. Mariborski oddelek kontrole mer je združenju trgovcev sporočil, dai hodijo po trgovinah, mesnicah in drugih obratih, ki uporabljajo avto matske tehtnice, neki potniki ter -zahtevajo popravilo tehtnic, češ, da so pokvar jene. Trgovci jim nasedajo zaradi pret-nje, da bodo imeli zaradi netočnosti tehtnic velike sitnosti in kazni. Ker pa ti potniki niso nikaki strokovnjaki, vrše popra vila površno in netočno in tudi ne poskrbe, da bi se tehtnice po izvršenem popravilu uradno preizkusile. Odstranjujejo tudi plombe z avtomatskih tehtnic, s čemer store kaznjiva dejanja, za katera je pa odgovoren lastnik tehtnice. Združenje obvešča svoje člane, da je za. pregled vseh meril kompetenten le oddelek kontrole mer in je dolžnost vsakega trgovca ali obrtnika, da take nepoklicane osebe legitimira in izroči policiji. Veliko obrtniško zborovanje. V nedeljo 2. septembra; bo v Ljubljani veliko zborovanje, ki ga sklicuje Zveza obrtnih društev za dravsko banovino. Zborovanja se bodo udeležili obrtniki iz vse banovine in bodo razpravljali o splošnem gospodarskem položaju, o davčni preobremenitvi in eksistenci obrtniškega stanu* o nujni potrebi stanovske zaščite, o propagandi- domačega dela in o raznih drugih perečih problemih. Udeleženci se bodo lahko poslužili polovične vožnje proti nakupu rumene železniške legitimacije na odhodnih postajah. Zavarovanje vozil. Na' podlagi obrtnega zakona je trgovinsko ministrstvo izdalo spremembe pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij. Po tej spremembi bodo prevozna podjetja, ki opravljajo promet, izvršila zavarovanje v smislu določb tega pravilnika najpozneje 60 dni po uveljavitvi pravilnika. Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6 se vsem toplo priporoča. Hrano dostavlja v vseh 3 razredih na dom. H konjskim dirkam, ki bodo v nedeljo 2. septembra v Ljutomeru, priredi »Put-nik« izlet z avtokarom. Odhod iz Maribora ob 11. uri preko Ptuja in Ormoža, povratek iz Ljutomera ob približno 22 uri. Cena 70 Din. Prijave pri »Putniku«. Izlet v Južno Srbijo. »Putnik« priredi ob priliki planinskega kongresa v Skop lju v času od S. do 15. septembra izlet s posebnim vlakom v Južno Srbijo. Pogoji, pod katerimi se bo vršil ta izlet v roman tične, zgodovinsko velepomembne kraje Dušana Silnega, so tako ugodni, da bo pač vsakomur mogoče izkoristiti priliko, ogledati si staro srbsko prestolnico Skoplje s čudovitimi zgodovinskimi spomeniki, slavno Kosovo polje, kraljeviča Marka prestolnico Prilep, pa tudi naravne in turistične krasote, kakor Šar planino, Ohridsko in Prespansko jezero itd. Cena vožnje Zagireb-Skoplje-Zagreb znaša 180 Din v III. razredu in 260 Din v II. razredu. Za dovoz do Zagreba kakor tudi :za povratek iz Zagreba je odobrena polovična vožnja. Detajlni prospekti, o-stale informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35, telef. int. 21-22. IV. mednarodna razstava psov vseh pasem 1. in 2. septembra t. 1. na velesejmu v Ljubljani. To zanimivo razstavo prireja Jugoslovanska kinološka zveza: v Ljubljani. Razstavljenih bo 300 najlepših psov vseh pasem iz vse države in tudi iz tujine. Lastnikom najlepših psov se bodo izdajala: spričevala o mednarodnem prvenstvu v lepoti psov (C. A. C. I. B.) in prvaštvo Jugoslavije — Ljubljana 1934. Psi. najzvestejši varuhi človeka, imajo tisoče oboževalcev. Opozarjamo na to razstavo, ki bo pokazala od' najboljšega najboljše. Stranke, ki so Izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2'A% držav, loter. rente za vojno škodo v zameno v času do 18. avgusta 1934, se vabijo, da takoj dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno proti priznanici in oddaji ustreznih izvirnih reverzov, in sicer v času od 8.—12. ure. Hkratni se o-pozarjajo vsi imetniki obveznic, da v lastnem interesu do dne 31. avgustai 1934 sigurno dvignejo nove obveznice, ker se vrši 1. septembra 1934 žrebanje za dobitke, katerega se morejo udeležiti le obveznice, ki so na dan 1. septembra 1934 v rokah lastnikov. Radio Ljubljana. Spored za sredo 29. t. m. Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 19: o verstvih, predava Fran Terseglav; 19.30: literarna, ura (prof. France Vodnik); 20: vokalni koncert Julija Betetta s spremljevanjem ra-dio-orkestra; 31: slovenski vokalni kvin tet; 22: čas, poročila, lahka glasba. Grajski kino. Od danes dalje senza-cionelni dvojni spored »Solncni in seneni dnevi malega pobalina« v nemškem jeziku in pa kovbojski film »Strah in trepet prerije«, Tom Mix. Wno Union. Danes v torek, zadnji dan film »Volga, Volga«. Od srede do vključno petka veseloigra »Czibi« s Frančiško Gaal. S 1. septembrom zopet popoldanske predstave ob 16. uri in otvoritev nove sezone s krasno, romantično opereto »Pevčeva ljubezen«. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna naravna »Franz Josefova grenčica« prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo vodo« posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Joseiova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Težke skrbi ubogega očeta. Nešteto je staršev, ki jim povzroča pričetek šolskega leta hude skrbi, ker nimajo kje vzeti denarja za visoke šolnine in dni-, ge pristojbine, ki jih morajo plačati otroci pri vpisu v srednje in meščanske šole. Tako nam piše s težko roko siromašni delavec naslednje vrstice: »Storili ste uslugo mnogim starišem, ko ste objavili navodila za začetek novega šolskega leta glede vpisovanja, šolnin in drugega. Vprašam pa tem potoni merodajne čiinitelje, kje naj vzame ročni delavec z zaslužkom 500 do 800 Din na mesec denar za šolanje svojih otrok, ko že samo pričetek šolskega leta s šolnino in drugimi izdatki požre okrog 300 Din za novinca v meščansko šolo. Ali tisti, ki so kovali te visoko pretirane pristojbine, ne poznajo današnje splošne krize? Ali ne uvidijo, da je šolanje mladine od leta do leta težje in dražje? Ali pa je šolanje mladine res samo privilegij za boljše situirane, dočim naj ostane otrok ubogega delavca: bebec? V imenu fisočtv prosim tem potom pristojne oblasti, naj upoštevajo težaven položaj delavstva in naj omogočijo šolanje jtudi našim otrokom ter odpravijo te pretirane visoke dajatve ob pričetku šolskega leta. Ali ne bi tudi dnuštvo »Šola in dom« reklo tu katero besedo?« Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Fran Toplak zopet redno ordi-nira, Glavni trg 18. Septemberska senzacija »Velike kavarne«: 2. Lotris, 2. glasovirja. Vse za šolo letos - v Cirilovi! Člani uradniške in člani železničarske nabavljalne zadruge zahtevajte nakaznico za Cirilovo knjigarno! 3553 Aretiran navijač. Pod tem naslovom smo prejšnji teden objavili vest, da je bil aretiran ključavničar delavnic drž. žel. Bogdan Davidovič. Omenjeni se je zglasil v našem uredništvu ter izjavil, dasta njegova roditelja Črnogorca, kar popolnoma izključuje sumničenje, da bi bil madžaron. Vlom pri belem dnevu. -Sladoledar Osmanovic je včeraj opoldne dobro h1 skrbno zaklenil svojo delavnico v Barvarski ulici, ko pa je proti večeru zopet prišel v delavnico, je opazil, da so vrata odprta in je iz delavnice zmanjkal tudi manjši kovčeg, v katerem je imel °:kr^ 500 Din denarja, srebrno uro in ra* , druge predmete v skupni vrednost1 1200 Din. Vlomilec je odprl zapane n, vratih z žico, ključavnico pa s ponarejenim ključem in tako prišel v notranjost. Izginil je s plenom brez sledu. ^ Drobna policijska kronika. Včeraj in preteklo noč je policija aretirala nekega Karla B. ki je šofiral brez voznega dopustila, nekega Helmeta A*, avstrijskega begunca, ker je kričal po ulici »Heil Hitler«, nadalje nekega Jutrija B., ki se je grdo vedel na ulici in neko Kristino B., ki je prenočevala z nekim moškimi v hotelu. Prijavljena pa sta bila: policiji Nikola D. in Mate T. zaradi prepovedanega krošniarenja, neki Ivan C. zaradi pote-puštva, Franc Z. zaradi grdega obnašanja, Karel F. zaradi napada na ulici in neki Zelenko s svojimi tovariši, ki so kalili nočni mir. Tudi je izvršila policija preteklo noč racijo po nekaterih mariborskih gostilnah in polovila nekaj nočnih ptičk, ki so tam poiskale zaradi slabega vremena prenočišče. Vse so bile danes dopoldne zaslišane nai policiji in brez izjeme oddane v bolnišnico, kjer bodo na veneričnem oddelku pregledane. Vremensko poročilo mariborske meteorološko postaje. Davi ob 7. uri je kazfj toplomer 17.9 stopinj C nad ničlo; m^ maina temepratura je znašala 15.8 stoP^ C nad ničlo; barometer je kazal pri stopinjah 734, reduciran na ničlo pa relativna vlaga 90; od včeraj na je padlo 16 mm dežja; vreme je aC10 in deževno; vremenska napo' 1 11,1 veduje izboljšanje vremena. V Maribor-1 dne 28. VJH. 1934 Mariborski »V 11 e r n ifc« Jutra. Stran 3.. wmmmm3rn Veliko zborovanje naših trgovcev v Slovenskih Konjicah Občni zbor Zveze trgovskih združenj — Energične zahteve za zboljšanje trgovine — Važni sklepi — Resolucije Zveza trgovskih združenj je imela svoj 14. redni občni zbor preteklo nedeljo v Slovenskih Konjicah. Že v soboto je prispela v Konjice večina delegatov, ki se je udeležila popoldanske predkonference, na kateri so razpravljali in proučili številne predloge, ki so bili v zvezi z občnim zborom. Med drugim so na pred-konfer.enci razpravljali o perečem vprašanju industrijskih prodajalnic, o raznih davčnih zadevah in o davčni praksi, kakor tudi o vprašanju naših denarnih zavodov. Na dnevnem redu predkonference je bila tudi obširna razprava o izvozu našega sadja v Nemčijo. Razprava je pokazala, da zadene vsa krivda zaradi velike škode, ki jo trpita naša sadna trgovina in naš producent predvsem Privilegirano izvozno družbo (Prisad), ki je s svojim zavlačevanjem pri izdaji izvoznic povzročila, da smo zamudili pri izvozu ranega sadja najugodnejši čas, ko je bila cena na. nemškem tržišču še zelo visoka. Danes pa je nemški trg zelo preplavljen in se omenjene izvoznice ne morejo več izkoristiti. Tako je ostalo več 100 vagonov sadja doma, kjer gnije in bodo morali napraviti iz njega mošt. Očitek pada na PRIZAD predvsem zaradi tega, ker naši izvozniki do 16. julija, ko bi se bil moral že pričeti izvoz zgodnjih jabolk, niso niti vedeli, da je ves kontingent za izvoz v Nemčijo poverjen PRIZADu in ker so morali navzlic številnim intervencijam 14 dni čakati na izvoznice. Zmedo so povzročili tudi medsebojni spori in zahteve PRIZADa, da se ustanovi začasni sindikat sadnih izvoznikov. Kritika Pa je izzvenela tudi v tem, da si PRIZAD pridržuje za svoj posel pri izdajanju izvoznic razmeroma znaten del takozvane izvozne premije, o kateri si izvozniki dolgo časa niso bili na jasnem, koliko bo znašala in kako se bo razdelila. Razpršiva je bila zelo živahna in so se je udeležili številni govorniki, med njimi tudi predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. V nedeljo dopoldne pa sc je ob 10. pričel občni zbor v dvorani društvenega doma. Občni zbor je otvoril in vodil pred sednik zveze ter po pozdravu prebral Ste Vilna opravičilna pisma raznih vidnejših gospodarstvenikov in narodnih poslancev. Občnega zbora se je mimo predstav nikov oblasti udeležilo 82 delegatov in je bilo zastopano tudi Združenje trgovcev v Mariboru po svojem predsedniku gosp. Ferdu Pintarju. Vdanostna brzojavka je bila poslana kralju, pozdravne brzojavke pa resortnemu ministru, ministru dr. Novaku in banu dr. Marušiču, j Predsednik g. Kavčič je v svojem obširnem predsedniškem poročilu orisal delovanje in prizadevanje zveze v preteklem poslovnem letu fn podal obširno Planinski tabor na Smrekovcu Ob tridesetletnici Šaleške podružnice SPD v Šoštanju sliko današnjega gospodarskega položaja v naši državi. Dejal je med drugim, da agrarna kriza še ni ponehala in da je v zunanji trgovini zelo napredovali protekcionizem. Mimo prizadevanj za tesne; še gospodarsko delovanje med državam: male antante je omenil zlasti politično in gospodarsko zbližanje z bratsko Bolgarijo. Naša trgovinska politika je bila v pretekli poslovni dobi zelo živahna in je privedla do številnih novih trgovskih sporazumov. Naglasil je potrebo po organizaciji naših denarnih zavodov in dejal, da bo treba najti sredstva, da bodo pričeli ti zavodi zopet normalno delovati. Omenjal je tudi potrebo po modernem bančnem zakonu. Razne zaščitne uredbe, ki so sad gospodarske in denarne krize, so gospodarski stan občutno zadele. Trgovci so v principu proti vsaki zaščiti. Če se pa zaščiti ene, so zaščite potrebni tudi prav tako trgovci. V svojih nadaljnjih izvajanjih je omenjal postopanje naše davčne oblasti, ki kaže nekako sarno-lastno tolmačenje zakonov. Pri odmeri davkov mora davčna uprava postopati po zakonu in ne drugače. Spomnil se je pri tej priliki hvaležno narodnih poslancev gg. Krejčija in Mohoriča, ki sta storila v boju glede novega davčnega zakona vse, kar je bilo v njuni moči. Končno je naglasil še potrebo po volitvah v gospodarsko zbornico in po stanovski demokraciji, tako da bo vsak predstavnik stanu za svoje delo odgovoren svoji stanovski organizaciji. Z ugotovitvijo, da je zato potreben čimprej umen gospodarski načrt, je predsednik g. Kavčič zaključil svoje poročilo, ki so ga navzoči vzeli z odobravanjem na znanje. Sledila so nato poročila ostalih funkcio narjev, ki so bila vsa soglasno sprejeta. Prav tako je občni zbor odobril nekatere spremembe pravil in bodo v bodoče zdru ženja delegirala v predsedstvo zveze svoje predstavnike za dobo treh let. Pri predlogih pa se je razvila živahna debata. Predsednik zbornice za TOI g. Jelačin je govoril o solidarnosti našega trgovstva in pozival vse navzoče na složno delo. Podpredsednik zveze gosp. Ferdo Pinter pa je podal poročilo o položaju in o bodočnosti trgovskega stanu. Navajal je razne težave i>i bridkosti, ki ta rejo trgovski stan. Zavzel se je v jedrnatih besedah zlasti za naraščaj in naglasil. da je treba na važna mesta postaviti mlade moči. Prav t;ko živahna in dolgotrajna razprava se je razvila pri raznoterostih. Občni zbor je sprejel tudi soglasno več resoluciji, zadevajočih trgovski stan in trgovino, ki bodo poslane merodajnim činiteljem. Po končanem občnem zboru so si delegati v skupinah ogledali konjiški trg in Zanimivosti njegove okolice. Primorka: Primorske narodne noše (K emigrantskemu kongresu v nedeljo.) Režeče se lobanje naših junakov — mučenikov se vrste druga za drugo Pred očmi kletega tirana, sence njihove se plazijo za njim, duh nedolžnih žirtev 2a plaši, groza ga fo boji se krvi, ki kliče po osveii. Iz prikritega strahu ubija in mori dalje, pošilja v konfinacijo no- in vedno nove žrtve. Kje je nekdanji naš ponosni in imoviti slovenski gospodar, ki je sadil, sejal, kosil in žel vedno Židane volje .J Danes je berač, izmozgan, brez domačije, hlapec ali pa ujetnik trinoga, skrunilca vseh pravic. Polni so bili skednji, poln senik, v hlevu lepa živintea, v lepeni’ domu družina, korenjaki njegovi sinovi, hčerke mnogo obetajoče, vsaka s skrinjo polne hale. Ded, praded je nekoč tu gospodaril, davke odrajtoval. Zadovoljna je bila gosposka, zadovoljen on. Sv. Florjan je varoval ognja dom, sv. Anton živino in vsi so bili zadovoljni. Pa je tujec stegnil svoje požrešne roke po tem lepem domu, družino razgnal; sinovi, ponos slovenskega naroda v Primorju, ječijo v prognanstvu na samotnih otokih. Sam, saim je ostal sivi gospodar, komu naj toži svojo nepopisno bol? Da, tudi Boga kliče na pomoč, a tiho. neslišno in na samem, da sovrag ne sliši slovenske molitvice, ki jo zna izza detinskih let. katero ga je mati naučila, ko ga je zvečer uspavala. Še vraga ne sme poklicati na glas in v svojem jeziku — križali bi ga, a ne zaradi kletvice, pač pa zaradi govorice slovenske, v kateri ga je klical... Debela solza polzi upehanemu stairčku po uvelem licu, s tresočo sc roko si zasenči slabotne oči, da vidi še enkrat, morda poslednjič domačo cerkvico belo. Pri cerkvi, pod košato lipo, so ob nedeljah po maši modrovali gospodarji. O letini, živini, setvi in žetvi se je sukal pogovor. Še gospod župnik, učen mož, jim je marsikatero koristno povedal. Danes? Tiha žalost je pokrila vse! Ni več lipe pred cerkvijo, simbola slovanstva, posekane so veje, izruvane korenine. Na klopci sedi tuj duhovnik, ki ne turne možakarjev, možakarji ne njega, ki moli k Bogu v nepoznanem jeziku in v tujem jeziku kliče pekel in ogenj nad vse, kar je slovenskega na Primorskem. Nemo. s pogledom uprtim v tla, s stisnjenimi pestmi se vsaikokrat razhajajo možakarji. še pogledajo se ne. ker se ne sinejo; a vsak bere isto bol v duši so- i seda svojega, tlačana, trpina. Tam za Šaleško dolino med Uršljo goro in Mozirskimi planinami v predgorju Savinjskih alp, visoko nad Šoštanjem, gospoduje na daleč se razgledujoči Smre kovee (ali Smrekove — kakor ga domači kličejo), zanimiva, čudovita gora, ki jo imajo po njenem eruptivnem kamenju za ugasli vulkan. In res. hodeč po nji, x> n e ko d stopinja votlo odmeva. Danes o a nam je gora. vitkih smrek, rdečih arusnic in bohotnih rož z divnim pogledom na Savinjske in Koroške planine, na Posavje doli do ■»straže hrvatske, kjer sobice gor gre«. Pred tridesetimi leti, 5. marca 1904, so šoštanjski rodoljubi: Koropec. Lukman, dr. Majer, notar Kolšek in še drugi dali življenje Šaleški podružnici SPD v Šoštanju, ki je poleg markiranja potov in postavljanja kažipotov zaorala ledino ne samo na planinskem, temveč tudi na narodnoobrambnem področju. Po dolgih letih osamosvojitve in izkustva pa je podružnica otvorila lani svoj dom na Smrekovca* in ga krstila za »Koritzkega kočo;< po najzaslužnejšem svojem bivšem načelniku. Tridesetletnico svojega obstoja je šla podružnica 19. t. m. slavit k svojemu domu na Smrekovcu, okoli katerega se je že v soboto zvečer zgrinjalo ljudstvo iz Šoštanja, Belih vod. Javorja, Črne, Ljubnega in Mozirja, ki je v smrekovski noči kresovalo in se v jutru umilo v planinskih zarjah, ko so ga vzbudili godci iz Javorja in pevci iz Žalca. Zbralo se je k veličastni slovesnosti, najprej k službi božji, katero je bral župnik Klasinc iz Belih vod in imel svoj pomembni nagovor na gori, potem pa še k svečani spominski seji, ki jo je otvoril sedanji načelnik Suišel s pozdravom na planinski tabor in je tajnik Robinšak prebral prvi zapisnik ustanovnega občnega zbo- Zborovanje sddjarjev Preteklo nedeljo dopoldne so zborovali v šoli pri Sv. Petru sadjarji iz bližnje mariborske okolice. Šentpeterska podružnica sadjarskega društva je povabila na zborovanje vse sadjarje, da jih seznani s položajem trgovine s sadjem. Udeležili so se zborovanja tudi okrajni kmetijski referent g. Kuret, predsednik mariborske podružnice Kmetijske družbe g. dr. Kovačič, košaški župan g. Janžekovič in drugi gospodarstveniki. Zborovanje je otvoril predsednik šent-peterske sadjarske podružnice g. Miha Kovačič in po otvoritvi dal besedo kmetijskemu refentu g. Kuretu, ki je v obširnem referatu podrobno razpravljal o obiranju, spravljanju in pakovanju sadja. Za njim je g. dr. Kovačič obrazložil navzočim sadjarjem položaj trgovine s sadjem, zlasti pa zadevo glede izvoza ranega sadja v Nemčijo. Po njegovem mne njju so naši sadjarji oškodovani za težke stotisočake, ker so bila v prvih početkih ra, nakar so vse okoliške in daljrtje podružnice čestitale po svojih zastopnikih jubilejni posestrimi. Za Tnjskoprometno zvezo v Mariboru jo je zanosno pozdravil dr. Jančič, predsednik zveze, za mariborsko podružnico SPD pa Zor ž ut, ki je s planinsko pesniškim humorjem razgibal vse navzoče do prisrčnega smeha. Lepo slavje se je pa razvilo v rožnatem naročju Smrekovca, ko so Šoštanjčani, čemjanci, Belovodčani, Javorčani, Lju-benci in Mozirčani zarajali, zagodli in zapeli: Smrekovec! — planinskih strasti naš vulkan, planince zdaj bruhaj na dan! Planinski tabor: preko 500 ljudi! Katera podružnica še takega premore? Planinstvo je zajelo najširše plasti našega ljudstva. To je najvernejša originalna slika, ki še danes prikazuje svojo pristno bit-nost v govorici, običajih, noši, koliko folklore — še ne zapisane1! Smrekovec je razvodnica Libije in Ljubnice; prehodnica za Uršljo, Sv. Vid Kramarco. Golte (Mozirsko kočo); izhodišče na Črno, Peco, Uršljo goro, Pohorje, Komen, Travnik, Raduho, Solčavo, Logarsko dolino ali Raduho, Olševo. S Smrekovcem se je bavil 'tudi naš arhivar prof. Baš v Geografskem vestniku«. Koča je oskrbovana vse leto, saj je smrekovška smuka dobro znana šaleškim, mislinjskim in savinjskim smučarjem. Ali je Smrekovec res od rok Mariborčanom? Poglejte, kako hitro gre: Maribor— Prevalje (vlak), Prevalje—Črna (avtobus), Črna—Smrekovec (3 ure peš). Pri polovični vožnji zadosti poceni! Od Šoštanja pa so dobre 4 ure. Planinci, ki vidijo dalje od Pohorja, bodo Šaleški podružnici SPD najlepše čestitali k njeni tridesetletnici, ako obiščejo Smrekovec in njen dom na Smrekovcu. v Nemčiji jabolka po 36 do 40 mark 100 kg, pozneje pa so cene pričele r£pidno padati, ker sta si nemški trg osvojili Romunija in Madžarska, tako, da je danes cena stotu jabolk le še 16 do 18 mark. Ker je trgovina z ranim sadjem propadla, morajo naši pristojni činitelji, pa tudi producenti posvetiti vso pažnjo izvozu poznega sadja; v Nemčijo. Če ne bodo zopet nastale kake težkoče, bo izguba, ki so jo utrpeli sadjarji, pri dobri kupčiji s poznim sadjem kmalu zaceljena. Tudi je g. dr. Kovačič podčrtal potrebo, da bi davčne oblasti nudile sadjarjem glede plačevanja davkov kake ugodnosti, ker so ti resno računali z izkupičkom za rano sadje, pa so obsedeli. Sedaj je vse njihovo upanje uprto na izvoz in prodajo poznega sadja. K besedi so se oglasili še drugi, ki so vsi nagla-šali potrebo po takih sestankih in sklenili v bodoče povabiti nanje tudi naše narodne poslance, da jih nai ta način ioč-i no seznanijo s težavami, ki jih imajo pro- I ducenti sadja. In poslednje? Tatovi, skrunilci ropaijo po hišah še zadnjo svetinjo, našo lepo in bogato narodno nošo, ki je priča, da smo samostojen narod, da imamo nekaj, kar je pristno naše že dolgo, dolgo tega! Narodno nošo so vezle naše babice in prababice v dolgih jesenskih večerih, dai so se ob nedeljah kosale v snežnobelih ošpetljih in nutah v najnatančnejših drobnih in kompliciranih vezeninah. Ponosno so se razvrstile po blagoslovu1 nat peščenem plesišču pod platnenim šotorom at! na lesenem »brjarju«. Plesišče je bilo podobno pisanemu travniku ali najlep-šenm šopku cvetic. Moško, zavestno se je sukal plesalec in udarjal z nogo ob tla. Kratke je nosil hlače, dolge nogavice, nizke čevlje. Proti večeru se je ponašal z nageljčkom in rožmarinom, ki je prej gledal iz prekrižane bele rute na prsih njegovega dekletat. Ob praznikih, v cerkvi, v procesijah, pri veselicah in pogrebih — vsekdar je nosila primorska žena narodno nošo, ki je bila različna po kraju in značaju, a povsod je pričala o narodni zavednosti našega ljudstva na Primorskem. Narodna noša je tesno zvezana z običaji in šegami naroda. Šege dn navade živijo, dokler živi narod in jih ni mogoče zatreti v eni noči. Italijanski fašizem se ie ustrašil tudi naših narodnih noš. Efijaltova roka ga * vod; tja, kjer sigurno' ve, da hranijo y omari nošo, ki je družini drag spomin na mater ali babico. Tak spomin je treba uničiti, ker vzbuja strah — skriti ga je treba v muzej ali bolje, da izgine ta nemi dokaz sl&vanskega življa naše zasužnjene slovanske zemlje. V borbi za kruh in življenje nas je mno go prišlo v Jugoslavijo, državo, ki bi morala biti po vseh pravicah domovina1 vseh, tud: onih naših bratov in sester, ki v robstvui čakajo onega velikega dne, v katerem bo proglašena velika Jugoslavija, za katero smo kljub bajonetom avstrijskih žandarjev glasovali v majniški deklaraciji. Za veliko Jugoslavijo so dali naši očetje in bratje svojo kri, Veliko Jugoslavijo hočemo po geslu: Prost mora biti, prost naš rod, . na svoji zemlji, svoj gospodi Marsikateri emigrant si je vzel v svojo novo domovino narodno nošo kot neizbrisen spomin na rodno grudo, na vesele in žalostne dogodke, ki jih je preživel nekdaj doma, v krogu svojih dra>-gih domačih. Vsi, ki 'imate narodne noše, obledite jih prihodnjo nedeljo 2. septembra na dan emigrantskega kongresa, kajti ta dan je »naš dan« in v tem dnevu, naj nas vse, kar nas obdaja, spominja na kraje, ki so od pamtiveka naš: in samo naši. Pokažimo bratom vso lepoto in pestrost naših noš, da jih tudi oni vzljubijo I VABIMO VAS! Ljubljanski velesejem 1.—10. septembra 1934 Železniška izkaznica za 50% popust na že-leznicah se dobi na vseh postajah po Din 5*» MARIJ SKALAN: 40.000 m2 — 13 razstav: Glasbena • umetniška - higijenska • izseljenska - ribarska - perut-j\ nine, koz, ovac, psov - arhitektonska - „Weekend“ - hranilniška * pohištvo - radio živila Festival SLOVANSKIH PLESOV — Tekmovanje harmonikarjev — Velikomestno zabavišče 131 Roman iz prazgodovine človeštva. Obred se je izvršil naglo in do konca, toda brez velikega. Ko je Amonis odpel obredni spev in zlil njeno srčno kri v rdeči zubelj žrtvenika, je izbruhnilo vse svetišče v divjanje obsedencev, k: je bilo pošastno grozno. Godbeniki so zaigrali zahvalne speve radosti in obredne plesalke so v pobesneli strasti strgale s sebe še zadnja oblačila ter zarajale. Svetišče velikega Raja se je spremenilo v h:šo blatenih, ki so zairadi groze dogodkov in novega upanja na rešitev izgubili razsodnost. In zemlja se je nehala tresti. Nenavaden mir je zavladal v vesolju. »Vedeli smo, da more izbrisati pro-kletstvo čarovnice in potolažit: srd bogov samo kri oskrunjene,« je dejal nekdo. »Rešeni smo!« je vzkliknil drugi. »Rešeni...« Krik blazne sreče ljudi, ki so bili potegnjeni v zadnji sekundi iz vrtinca smrti, je napolnil ozračje. Odmeval je v svinčeno težko, a neskončno tiho noč. Ljudstvo semisirsko je od veselja jokalo in se objemalo. Ko pa je bilo svetišče najvišjega božanstva na Gori prihoda izpraznjeno in je na žrtveniku svetega bika Apisa ugašal daritveni plamen, je tiho in nemo, kakor prikazen prišla iz temine Arikdi-nila, se drsajočih korakov približala žc v mumijo povitemu mirtvemu truplu Ofi-rije, ga dvignila na ramena kakor prej Asarhadanovo ter ga odnesla v mrak. Žreei, ki so stražili mumijo po predpisih obrednika, so pod njenimi srepimi pogledi otrpnili in ji njene namere niso branili ne z dejanjem ne z besedo. Zge-nili so se in zakričali šele tedaj, ko ie starka že izginila brez sledu, kakor da bi se bila v zemljo vdrla... XXX. Toda mir, ki je bil tako nenadoma uspa 'M vsemirje po žrtvovanju Ofirije, ni trajal niti do jutra naslednjega dne. Zemlja je znova zadrhtela in se pričela tresti. Osamljene gore na severu Semisi-risa, ki so se dvigale proti nebu na obeh straneh Kale, so se razpočile in iz njih sta pričela bruhati ogenj in lava. Črni, smrdeči in dušeči dim je napolnil orzač- je, dvignil se je pod težke oblake in jih okadil, da so postali orni ko dimnik in niso več prepuščali solnčne in dnevne svetlobe. Noči, ki je nastala po dnevu žrtvovanja Asarhadana in Ofirije, ni bilo več konec. Prebivalcev Semdsirisa se je lotevala vedno bolj blazna groza, ki so jo povečavale še gruče beguncev, ki so drle z vseh strani Atlantide v prestolnico in pripovedovale strašne stvari. »Rešite nas, o bratje Semisirei!« je kričala skupina moških in žensk, ki sc pribežali skozi mestna vrata v prvo, po požarih in izbruhih ognjenikov grozotno osvetljeno ulico. »Odkod prihajate?« so jih vprašali Se-misirci. »Od strani juta.« »Zakaj drevite k nam, v naše grozote?« »Ker je pri nas še strahotnejše.« »Kako more biti strahotnejše?« »Naša nižina se pogreza v morje. Silni valovi, visoki ko gore, udarjajo na kopno in pokrivajo vse. polja, gozdove, hiše, vasi in mesta. Bežimo pred vesoljnim potopom.« »Mi se pa odpravljamo na beg iz Se-misirisa,« so odgovarjali Semisirei. »Na stran jutra ne morete.« »Potem se obrnemo na stran večera.« »Da, morda je še edina pot rešitve na strani večera.« so pritrjevali begunci. Ptuj Novi grobovi. V mariborski bolnišni--i je umrla Juljana Luketiče va, žena trgovca in trafikanta v Ptuju. Dosegla je starost 37 let. — V ptujski bolnišnici je umrla Jera Mercova, služkinja iz Velike Varnice. Podlegla je nevarni griži, ki razsaja v ptujski okolici. Stara je bila le 27 let. Nadalje je umrla v Ptuju 17-letna Marjana Šketov a, dijakinja ptujske gimnazije. Zadela jo je srčna kap. Blag jim spomin! Plemenski sejmi. Zveza selekcijskih društev v Ormožu priredi dne 27. septembra t. 1. dopoldne prvi živinski plemenski sejem na sejmišču v Ormožu. — Namen tega sejma je, da se za plemenske namene pod nadzorstvom strokovnjakov nakupi res prvovrstna plemenska živina, in to prvenstveno ona, ki se vodi v rodovniških knjigah. Živinorejci, ki še niso organizirani v selekcijskih društvih, naj prijavijo občini bivališča ali zvezi selekcijskih društev v Ormožu število in vrsto govedi, ki jih želijo kupiti. Obenem se opozarja,, da je za ptujski okraj z zakonom določena reja pinegavskega goveda in se bodo zaradi tega od leta 1935 naprej licencirali le biki te pasme. za ! Člani uradniške in člani železničarske nabavljalne zadruge zahtevajte nakaznico za Cirilovo knjigarno! 3553 Avtomobilska nesreča. Dne 23. t. m. sta se srečala v Janežovcih pri Sv. Urbanu pred gostilno Šalamun voznik Mahorič iz Trnovske vasi m neki tovorni •5>vto iz Ptuja. Pri srečanju je prišlo do karambola, piri katerem je dobila Maho-ričeva kobila tako hude poškodbe, da so jo morali zaklati. Mahorič utrpi tem večjo škodo, ker je bila ponesrečena kobila breja. Kdo je zakrivil nesrečo, bo dognala šele preiskava. Izsleden vlomilec. Kakor smo poročali, so neznani vlomilci vlomili pred kratkim v viničarijo posestnika in gostilničarja Mih« Brenčiča v Pristavi, od koder so odnesli razne predmete, vredne nad 4000 Din. Za storilci ni bilo ne duha ne sluhai; končno pa se je orožnikom posrečilo izslediti enega teh in ga aretirati. Vlomilec, 36-letni A. T. je izročen okrajnemu sodišču v Ptuju. Vkljub temu, da so pri hišni preiskavi našli nekatere trkra dene predmete, tatvino odločno zanika. Davica. Za posledicami davice je v izolirnici ptujske bolnišnice umrl 3-letni Franc Dobnik, sin delavca iz Slovenje vasi. Sejem za prašiče, ki se je vršil v sredo 22. t. m., je bil, kar se tiče dogona, izredno dobro založen; prignali so 173 svinj in 324 prascev, skupaj 497 glav. Pač pa je bila kupčija nenavadno slaba in so prodali le 54 rilcev. Cene za kg žive teže so bile sledeče: Debele svinje od 6—7 Din, prolenki 5—6 Din, mrtve teže 9 Din; prasci stari 6—8 tednov so se prodajali po kakovosti od 60—ICO Din eden in je cena pri poslednjih nekoliko padla. — Prihodnji sejem za praišiče bo 29. t. m. Redovniško premovanje živine v ptujskem okraju. V torek 21. t. m. se je vršilo redovniško premovanje goveje živine pri selekcijskem društvu Sv. Marjeta niže Ptuja in v Podlehniku. Pri tem premovanju se je ugotovilo, da živinoreja pinogavske pasme vidno napreduje in se ljudstvo v tem pogledu zaveda, da je ta kmetijska panoga ena izmed najvažnejših našega gospodarstva. Na darilih se je živinorejcem izplačalo skupaj pri obeh premovanjili 7330 Din. — Premovanje konj se pa izvrši v ptujskem okraju kakor sledi: V torek 28. t. m. ob 8. uri na mestnem sejmišču v Ptuju za ptujski sodni okraj in v sredo 29. t. m. ob 8. uri na sejmišču v Ormožu za or-možki sodni okraj. To premovanje obeta biti. kakor dosedanja leta. zelo zanimivo, ker je konjereja v ptujskem okraju na visoki stopnji in pri takih prireditvah konjerejci običajno tekmujejo, kdo bo odnesel višjo nagrado. Šport Okrožni odbor LNP, službeno. Razpored tekem za nedeljo 2. septetnbrai: V Mariboru na igrišču SK Svobode dopoldne ob 8. prijateljska tekma SK Svoboda 11. mladina:SK Rapid II. mladina; ob 9.30 prijateljska tekma SK Rapid 1. mladina :SK Svoboda I. mladina. Službujoči odbornik g. Selinšek. Na iigrišču SK Železničarja ob 15. prijateljska tekma SK Svoboda (Varaždin) :SK Železničar B: ob 16.30 prijateljska tekma SK Celje :SK Železničar A. Službujoči odbornik gosp. Ilovar. V Čakovcu na igrišču ČSK ob 16. prijateljska tekma 1SSK Maribor :Čako-večki SK. Službujoči odbornik g. prof. Jelačič. Čakovečki SK:SK Gradjanski 3:0 (2:0). Preteklo nedeljo se je odigrala v Čakovcu prijateljska nogometna tekma med domačima rivaloma ČSK in Gradjan-skim, ki se je končala s sigurno zmago ČSK v razmerju 3:0. Sodil je g. Kopič iz Maribora prav dobro. Zaključek vojaške olinipiade male antante. V Bukarešti se je v nedeljo zaključila olimpiada vojaških edinic male antante. Končni rezultati so bili naslednji: 1. Jugoslavija 43, 2. Romunija 41 in 3. Češkoslovaška 40 točk. SK Rapid v Celju. Mariborski Rapid bo gostoval v nedeljo 2. sept. zopet v Celju. Tokrat bo nastopil proti SK Olimpu v pri jateljski tekmi. Sokolstvo Otvoritev sokolskega doma v Framu. Na praznik 8. septembra bo slovesno o-tvorjen novi Sokolski dom v Framu. S slovesno otvoritvijo je združen tudi javni telovadni nastop domačega in vseh okoliških sosednih bratskih društev. Pokroviteljstvo nad slovesnim dogodkom je prevzel podban br. dr. Pirkmajer. Dopoldne bodo skušnje, popoldne ob 3. pa bo sprejem gostov, sprevod, slovesna* otvoritev, po otvoritvi pa javni nastop. Po nastopu bo koncert, nato pa velika veselica. Igrala bo železničarska godba »Drava«. Udeležencem iz Maribora bodo HBH3S3iZ iidiiiSSKB »Bežimo na stran večera,« je predlagal nekdo. »Brez vsega :n kar tako ne moremo nikamor,« je ugovarjal tretji. »Mi smo tudi kar tako in brez vsega morali zapustiti svoje domove,« so pojasnjevali begunci. »Vsaj dragocenosti moramo vzeti s seboj.« »In hrano.« »Blazine in preproge za spanje tudi.« »Hitimo.« »Vzemimo s seboj kar moremo.« »Samo, da se rešimo iz tega strašnega pekla.« V nekaj minutah je že bila zbrana na ulici velika množica ljudi, k: je vlačila s seboj vse mogoče, potrebno in nepotrebno, se med seboj mešala in zopet razvrščala ter pričela naposled bežati proti mestnim vratom. Toda prav tedaj je prihrumela po cesti proti mestu vojska Semiša Isisa, ki jo je bil velik' odposlal v deželo večernih gora. Vkl ,s se je, ne da bi bila zapustila Atlantido. Begunci so obstali in nato obsuli vojščake s sto vprašanji. »Kam hočete?« je vprašal Semiš Ibis s pleč ogromnega slona. »Iz semisirskih grozot. Na stran večera, o veliki!« »Nemogoče.« »Zakaj?« na razpolago vozila, ki jih bodo prepeljala s kolodvora v Fram. Že danes o-pozarjamo vse Sokole in Sokolu naklonjeno občinstvo na slovesno otvoritev novega Sokolskega doma v Framu. Revolucija v newyorških zaporih. Kaznjenci v občinskih zaporih mesta New-Yorka na otoku Weltfare, so te dni pričeli stavkati in niso hoteli iti več na nobeno delo. Zvedeli so namreč, da pred videva novi državni zakon pomilostitev samo za one kaznjence, ki presedevaio svojo kazen v državnih zaporih. Vodstvo kaznilnice je z energičnimi koraki udušilo stavko in pomirilo kri razburje nim kaznjencem. Aretiran madžarski časnikar. Dr. Ernest Kastor, urednik lista »A Reggel«, ki izhaja v Bratislavi, se je pred dnevi napotil v Budimpešto. Toda čim je prekoračil madžarsko mejo, je bil aretiran in odveden v zapor. Madžarske oblasti nočeio dati o aretaciji nobene iZ' jave, pa tudi madžarski listi niso niti z besedico registrirali Kastorjeve aretacije. 5 vsako stasu niš« »» u Razno HLEV (štalo, manjšo ali večjo) z odvodom za gnojnico (kanalom) iščem za daljšo dobo v najem. Ponudbe na upravo lista pod »V mestu ali tik mesta«. 3542 Kupim KUPIM ENOVPREŽNI VOZIČEK na peresa v dobrem stanju. Ponudbe pod »Enovprežni voziček« na upravo lista. 3552 Prodam LEPO PREPROGO 3X2-50 m, ročno plrotsko delo prodam za 2000 Din. Antonija Donko, starinarna, Vetrinjska 24. 3555 Sobo odda LEPA OPREMLJENA SOBA v mirnem delu mesta, na zraku in soncu, s krasnim razgledom na Pohorje in Kozjak, z uporabo kopalnice, se odda takoj. Naslov v upravi »Večer nika«. 3463 OPREMLJENO SOLNCNO SOBO oddam s 1. septembrom. Pristan 6-1 3547 OPREMLJENO SOBO oddam. Maistrova ul. 17-1!., vrata 12. 3549 Stanovanje DVA .OOSPODA ALI DIJAKA se sprejmeta v vso oskrbo. Koroška cesta 17-1., desno. 3551 mb— STANOVANJE 3 sobe in kopalnico oddam s 1. novembrom. Razlagova 2t>< 3550 Službo dobi POŠTENO DEKLE ZA HIŠNA DELA sprejmem- Vezjak. Splavarska ulica C. 3548 OSKRBNIK s prostim lepim star.ovanjent za malo posestvo v bližini Maribora se išče. Ponudbe pod »Krčevina« na upravo lista. 3523 i>»e«eaa