SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC ČETRTEK 1994 24. MAR.
Letnik XLIX Štev. 12(2747)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
P. b.b.
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS vabi na tečaj
Obrezovanje in nega sadnega drevja
v petek, 25. marca 1994
Predava: Dl Ernst Dragaschnig s Kostanj
Teorija: od 13. do 14. ure v šmihelski farni dvorani
Praksa: 14.30 do 16. ure - Pojankov sadovnjak. druž. Demšar
Soprireditelj: KPD Šmihel
„Kaznovani soprog“ v Šentprimožu in Pliberku
„George Dandin ali kaznovani soprog“ vsekakor ne sodi med Molierove vrhunske stvaritve, vendar odri zelo radi segajo po tem tekstu, posebno še amaterski.
V soboto in nedeljo je najbolj znano slovensko amatersko gledališče, Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, gostovalo v Šentprimožu in v Pliber-
ku z omenjeno komedijo. Ubogi, prevarani soprog, ki z zaletavo ljubosumnostjo zalezuje svojo ženo in ki se mora navsezadnje še opravičiti, kakor da bi bil grešnik on sam, je izzval smeh in dobro voljo. Igro so poživili tudi odlični plesni vložki, oboje, režijo in koreografijo je oskrbel Janez Mejač.
Bomo na Koroškem prišli do širšega radijskega programa?
Radijski monopol v Avstriji je s 1. januarjem letos padel in dolgoletne zahteve po dopusti-vi več ali manj privatnih radijskih postaj se zdijo uresničljive. Koroški Slovenci že prav tako dolga leta zahtevamo razširitev radijskega programa v slovenščini, vendar doslej razen teoretičnih pritrditev še nič ne kaže na realizacijo.
18. aprila naj bi posebna komisija odločala o dodelitvi frekvenc za posamezne regije. V praksi to pomeni, da bo dobil eden od prositeljev v posameznih deželah frekvenco za
oddajanje lastnega radijskega programa. Med tistimi, ki se potegujejo za frekvenco na Koroškem, je tudi društvo AGORA - Avtonomno gibanje odprtega radija, ki je pred časom že kreiralo oddaje v slovenščini in jih oddajalo iz sosednje Italije. AGORA je bilo tudi med tožniki na Evropskem sodišču in prav njihovo argumentacijo, da so manjšine (ne samo etnične) izključene iz radijskega medija, je navajalo tudi Evropsko sodišče. Društvo namerava oblikovati pretežno nekomercialen program.
Tudi Mohorjeva družba bi rada imela svojo radijsko postajo in je v ta namen ustanovila družbo Korotan, soudeleženca pa je z 10 odstotki tudi pri družbi Kärntner Druck und Verlagsgesellschaft za dovoljenje komercialnega radia.
8.	aprila poteče rok za vložitev prošenj za frekvenco, zahteva po večurnem radijskem programu pri ORF je slej ko prej aktualna in potrebna. Očitno je dolgoletno zavlačevanje problema privedlo do iskanja dodatnih možnosti. Kateri projekt pa bo slovenščino
res enakopravno upošteval, pa niti ni tako neznano. Največji problem je seveda finansiranje oddajnika; le-to bi bolj ali manj brez težav zmogle samo večje založniške družbe. Jasno je, da je propagandna veja za manjšino dosegljiva v zelo majhni meri in da bi se manjšinski radio ne mogel nositi sam.
V kolikšni meri (in če sploh) pa bo država podprla privatne radijske postaje, ni znano. Na
3.	strani je direktor švičarskega manjšinskega radia predstavil njihov model.
S.W.
t
Zeleni: nepravilnosti v poročilu
Zelena poslanka Terezija Stoisič zavrača poročilo zvezne vlade o pospeševanju manjšin v letu 1992, češ da so v njem nepravilnosti.
Iz poročila je razvidno, da je Urad zveznega kanclerja zadržal 5 milijonov šilingov za gradiščanske Hrvate, kljub drugačnemu sklepu parlamenta.
Stoisičeva opozarja, da je slovenska narodna skupnost dobila 1. 1992 22 milijonov šilingov, Hrvatje pa le 3,8: „...kljub dejstvu, da so gradiščanski Hrvatje najštevilnejša narodna skupnost v Avstriji.“
Njen predlog je, da se zvišajo subvencije za manjšine na 100 milijonov, da bi vsaj približno lahko ugodili dejanskim potrebam manjšin.
Nepravilnosti da so tudi v posameznih projektih: tako so podprli „izdajanje društvenih glasil“ pri društvih, ki so blizu SPÖ, čeprav niso nikoli izdala kakšnega glasila.
Stoisičeva bo zahtevala, da se razloži izdatek vsakega šilinga, ki ni bil uporabljen namensko, in govori o podpori prezidija mandatarjev SPÖ v hrvaških in dvojezičnih občinah.
Zvišanje financ za manjšine bi bilo življenjsko potrebno, saj je Avstrija tozadevno med najbolj „skopimi“ v Evropi.
Prikupna otroška predstava v Škofičah
„Trije metulji“ privabili pomlad
Prav na večer nastopa najlepšega letnega časa so nas po slabih dveh letih spet presenetili najmlajši Škofičani. S svojim prikupnim vabilom so napolnili dvoranico z obiskovalci (med njimi tudi precej nemško govorečih) in jim zaigrali češko pravljico v dramatizacijski priredbi Brede Rovškove. Zgodba je sicer preprosta, vendar učinkovita. Spoznanje: brez metuljev ne bi bilo oprašitve številnih pomembnih rastlin je v smislu vse večje ekološke ozaveščenosti mladih. Ker pa je bila predstava obogatena s plesnim gibom, odlično izvedeno in reproducirano inovativno glasbo, so imeli škofiški „mali umetniki“ še več veselja do igre. Njihova zavzetost se izpričuje v majhnem številu vaj in seveda v kratkem času od začetka do uprizoritve.
Mlada režiserka Nataša Pu-stova iz odličnega Kulturno umetniškega amaterskega gledališča društva „Komandant Stane“ iz Pirnič je z nevsiljivim pristopom spodbudila igralsko skupino k ustvarjalnemu igranju. Igra je bila prava otroška in zato prepričljiva. Posrečen prizor z napenjalci mišic so se namreč izmislili kar otroci sami. Tudi sicer jim je režiserka dopuščala ustvarjalno svobodo.
Pri preprosti, a prijetni ko-stumeriji je sodelovala Simona Rovšek, prav tako pa tudi pri organizaciji, saj gre vendar za njene nekdanje varovance iz otroškega vrtca. Tudi sicer so pri uprizoritvi pridno pomagali škofiški društveniki: Drago Pörtsch je pripravil luč, izsajal pa jo je že njegov sin Damjan, Mitja Rovšek je ravnal z glas-
bo, Heinz Schwarzinger je izdelal sceno, za predstavo pa je stalo še nekaj neimenovanih društvenikov..
In naj naštejemo še najpomembnejše igralce: Trina Ur-bajs, Smilja Pörtsch (vskočila tri dni pred uprizoritvijo, ker si je Alena Spitzer zlomila nogo), Nadja Pörtsch, Maja in Mirko Malle, Milan Urbajs, Aleksander Errenst in Andreas Wascher, slednji kot pomladanska lastovka, ki bi metaforično lahko oznanjala, da tudi nekdanji nemškojezični zmorejo enakopravno nastopati s slo-venskojezičnimi prijatelji.
Včeraj, v torek, so mladi Škofičani nastopili v ljudski šoli v Vrbi, rezerviranih pa imajo že tudi nekaj nadaljnjih nastopov. S svojo spontano otroškostjo naj bodo spodbuda tudi drugim!	J.R.
(• _____________________________________________________________________________________________________________________________
'!* 2 24. marec 1994________________________________________Politika_________________ SLOVENSKI VESTNIK
^	‘	"	. 1	""	,	I	I ■ I	.II II
Pregled volilnih rezultatov za deželni zbor in slovenske kandidate v zadnjih 19 letih daje tole sliko: Dr. Pavel Apovnik, KEL 1975: 6130 ali 2.0% glasov; Karel Smolle, KEL 1979: 4279 ali 1,4% glasov; Karel Smolle, ALKI KEL 1984: 4170 ali 1,5% glasov; Dr. Marjan Sturm, DKIAK 1989: 5976 ali 1,7% glasov; Andrej Wakounig, EL 1994: 3324 ali 0,9% glasov.
dr. Marjana Sturma
Volitve: Kako naprej?
Slovenski oziroma dvojezični kandidati so ob letošnjih deželnozborskih volitvah dosegli toliko preferenčnih glasov:. mag. Raimund Grilc (ÖVP): 1006 preferenčnih glasov, Ana Blatnik (SPÖ): 517 preferenčnih glasov (280 je bilo neveljavnih preferenčnih glasov, ker so volilci napisali le ime Blatnik brez priimka. V istem okraju in na listi SPÖ je namreč kandidiral tudi mag. Edi Blatnik. Verjetno je bila večina teh preferenčnih glasov namenjena Ani Blatnik). Andrej Wakounig (EL): 126 preferenčnih glasov, Ingrid Za-blatnik (EL): 37 preferenčnih glasov, Dl Hanzi Miki (EL): 16 preferenčnih glasov.
Zeleni so dobili 5540 ali 1,6% glasov, število preferenčnih glasov za slovenski kandidatki na tej listi, Marto Messner-Kreutz in Tatjano Angerer, ni znano.
Kaj sledi iz zgoraj navedenih številk?
1.	EL ob deželnozborskih volitvah zdaleč ne doseže tistega števila glasov, ki jih zberejo posamezne slovenske občinske liste. Zato sem potrjen v mnenju, da je slovenska kandidatura smiselna le na občinskem nivoju.
2.	Primerjava letošnjih rezultatov z rezultati pred petimi leti kaže, da je smiselna le integrativna povezava z večinskimi strankami. Kot kandidat Drugačne Koroške sem leta 1989 dosegel drugi najboljši rezultat. To kljub temu, da tedaj del EL, očitno iz ideoloških razlogov, moje kandidature na listi Drugačna Koroška ni pod prla. To se da razbrati iz rezultatov posameznih občin ob letošnjih volitvah. EL je npr. dobila v Dobrli vasi, Galiciji, Globasnici, v Selah in na Suhi več glasov kakor Drugačna Koroška pred petimi leti.
3.	Večina koroških Slovencev je tudi tokrat podprla večinske stranke. Najbolj zgovoren dokaz za to Je rezultat v Selah, kjer je EL letos dosegla z 27,5% najboljši rezultat in to v občini, za katero niti koroški hajmat-dinst ne dvomi, da je stoodstotno slovenska občina.
4.	Hujskaški stil nekega slovenskega, ne samo po obliki maloformatnega tednika, je prispeval svoje, volilnemu rezultatu. Ljudje tudi niso pozabili, da je EL skupaj z NSKS skušala ZSO izriniti iz zastopstva slovenske narodne skupnosti.
5.	Dejstvo, da so vsi slo-
venski desničarski veljaki tokrat kandidirali na listi EL, od predsednika NSKS dr. Grilca, predsednika K KZ dr. Zerzerja in predsednika Zadružne zveze Mihija Antoniča, kaže, koliko ljudi sledi politiki NSKS in EL. To je pomembno, ker so predstavniki EL v svoji volilni	propagandi
poudarjali	predvsem
zahtevo po zajamčenem deželnozborskem mandatu. Ne verjamem, da so vsi volilci EL v volilni celici mislili na to vprašanje, pa tudi če so, zahteva po zajamčenem mandatu ima po teh volitvah (0,9%!) manjšo težo, kakor kadarkoli prej. Kljub temu ZSO ne bo ovirala NSKS in EL pri uveljavljanju te zahteve, seveda ob upoštevanju dejstva, da večina slovenske narodne skupnosti očitno ob volitvah podpira večinske stranke, še toliko bolj, ker -le-te (Zeleni, SPÖ in ÖVP) ponujajo slovenskim in dvojezičnim kandidatom možnost za enakopravno sodelovanje.
6.	Deželnozborske volitve so prinesle pomik na desno. Ob hudih izgubah SPÖ je človek lahko vesel, da vsaj ÖVP tokrat ni zgubila. Zato je vprašanje, ali bo predvsem SPÖ (in seveda tudi ÖVP), naredila prave zaključke iz volilnega poraza. Vsekakor ima SPÖ zdaj vse možnosti, da v miru reorganizira svoje vrste. Ključnega pomena pa bo, da bo našla tudi nov sodoben odnos do sožitja in sodelovanja med večino in manjšino.
7.	Na listi ÖVP je bil izvoljen v deželni zbor pli-berški župan mag. Raimund Grilc. Ana Blatnik, kandidatka SPÖ, ni bila izvoljena v deželni zbor. Oba kandidata na večinskih listah sta dobila med slovenskimi oz. dvojezičnimi kandidati največ preferenčnih glasov. Zato upam, da bosta oba v naslednjih letih v svojih strankah skrbela za izboljšanje političnega vzdušja v smislu konstruktivnega sožitja.
9. ZSO je nadstrankarska narodnopolitična organizacija z levo-liberalnim profilom. Kot taka bo združevala ob vprašanjih sožitja in manjšinskih pravic vse tiste, ki podpirajo tako obliko nad strankarske civilne družbe. Čas, ko bi narodna skupnost nastopala ob deželnozborskih volitvah kot politična stranka, je na Koroškem mimo. Koroški Slovenci živimo že nad 70 let v večstrankarskem sistemu. Te tradicije ne gre kratkomalo negirati.
9. Upati je, da bo NSKS po teh volitvah našel pot do konstruktivnega sodelovanja vseh političnih skupin koroških Slovencev. Politika notranjeslovenskega iz-rinjanja in konfrontacije nam je vedno škodovala. Volilni rezultat za EL je to že spet dokazal. ZSO je za tako konstruktivno sodelovanje, ki temelji na enakopravnosti in upoštevanju politične pluralnosti. To pa je obnovitev Koordinacijskega odbora, v katerem naj bi bili zastopani vsi najpomembnejši dejvniki slovenske manjšinske politike na Koroškem.
Neuvidevnost in samovšečnost slovenskih politikov
Preden sem se v nedeljo, 13. 3. 1994, odpeljal na mednarodni kongres pedagogov v Dortmund, sem še čulprve rezultate deželnozborskih volitev na Koroškem. Čeprav nad izidom nisem bil začuden, sem potreboval kar precej časa, da sem začel dojemati razsežnost nastale politične realnosti na Koroškem. Zamislil sem se nad bodočim političnim vzdušjem, ki bo zraslo iz tega nqvega razmerja političnih in ideoloških sil. Kar dobro mi je delo, da sem vsaj prve dni po volitvah preživel v inozemstvu in se tako izognil težko prebavljivemu poročanju koroških časopisov. Ko sem se vrnil konec tedna v Celovec, me niso toliko zanimale reakcije večjih strank in njihovih veljakov, marveč predvsem reakcije slovenskih političnih funkcionarjev.
Nisem mogel verjeti, da tudi ob tako zaskrbljujočem izidu volitev slovenskim političnim funkcionarjem ne pride kaj drugega na misel kot navijati „staro lajno“: o pravilnosti svojega političnega modela je vsaka stran slej ko prej prepričana. Če že poraz, potem je tega „doživela ona stran“. Izjave nekaterih zastopnikov so bile podobne tistim pred volitvami. Ko da bi se nič ne zgodilo, ko da ne bi bilo volitev.
Tako enostavna je politika. Tako enostavno jo poenostavljajo slovenski funkcionarji. Vse se da zreducirati na „dva tabora“, na „tega“ in „onega“. Kdor hoče biti v politiki uspešen, kdor hoče tudi še v bodoče zavajati in farbati ljudi, temu ni treba, da bi bil kritičen, kaj šele samokritičen. In če je izid še
tako klavrn, je še vedno dokaz za pravilnost „našega“ političnega modela.
Po teh volitvah, pri katerih je v prvi vrsti pridobila politika populizma in neprikritega sovraštva do tujcev, nikakor ne morem dojeti medsebojnega podtikanja in nekvalificiranih ocen, ki sem jih bral v slovenskem časopisju.
Poraženi so vedno „na drugi strani“. „Oni“ so izgubili več. O kakem porazu „naše strani“ ne more biti govora. Če je še kaj pripomniti, potem samo to, da pač „uspeh ni bil optimalen“. Če se že nekateri slovenski funkcionarji in njihovi osebni svetovalci zadovoljijo s tako enostavnimi in plehkimi ocenami, naj bo to zgovoren znak njihove politične neuvidevnosti in samovšečnosti. Ali niso ravno te plitve in prazne izjave slovenskih funkcionarjev tudi dokaz politične zaplankanosti, ki je ob takem izidu volitev neopravičljiva in nesprejemljiva? Nikjer namiga samokritike. Ali bi že kaj zgubili, če bi priznali,
da so politično vzdušje ocenili narobe? Te deželnozborske volitve so bile za demokracijo, za kulturo tolerance in za civilizirano sožitje velik udarec. V tem je doživela celotna slovenska narodna skupnost občutljiv poraz.
Ne vem, kako dolgo bo še mogoče, slovenske strukture „troštati“ z enostavnimi političnimi recepti in zanikati samokritiko. Vem pa samo to, da tudi slovenske strukture niso varne in niso imune pred populističnim objemom svobodnjaške stranke. Haider in njegova stranka se slovenskih struktur nista lotila nekje ob robovih, marveč v centru. Kajti kar precej jih je iz centra slovenskih struktur, ki so posredno in neposredno med njegovimi „Wahlhelferji“.
Morda se slovenski politični funkcionarji po teh volitvah le lotijo tega svojevrstnega fenomena, da Haider in njegovi delujejo iz sredine slovenskih struktur. Zgodi se namreč lahko, da bo začudenje nad simpatijami slovenskih volil-cevlvolilk za Haiderjevo populistično politiko že v kratkem zelo veliko.
Vladimir Wakounig
Sovraštvo ne vodi nikamor
Maloformatni tednik je vedel poročati, da sem se v slovenskem sporedu ORF menda veselil nad porazom EL. Dejal sem, da sem vesel, da politika sovraštva in izključevanja, ki jo je vodil NT, očitno nima množične podpore med koroškimi Slovenci. Na očitek Andreja Wakouniga, da se veselim poraza EL, pa sem dejal dobesedno: Jaz se ne veselim nad uspehom ali neuspehom EL. Samo ugotavljam, da se je potrdilo staro pravilo, da približno ena tretjina koroških Slovencev podpira slovensko stranko in ugotoviti moram, da ji tokrat niti ena tretjina ni sledila. Vedno pravim, da naj vsak na svojem mestu prispeva k sožitju. Če bomo tako politiko vodili, ki je politika ZSO, bo za vse bolje-	dr. Marjan Sturm
Vencelj pripravlja novo zamejsko doktrino
Državni sekretar RS Slovenije za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj je dal vedeti, da ne nameravajo več obravnavati svoje manjšine kot samostojen subjekt
V okviru obiskov med zamejci je prejšni teden državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj v spremstvu svojega strokovnega sodelavca Merlaka obiskal Krščansko kulturno zvezo in nekatera podeželska društva. KKZ je pristojnega državnega sekretarja seznanila s svojim delovnim težiščem, ki je letos namenjeno predvsem družinam. Vencelj
je poudaril ravne in navskrižne vzročne vezi med družino in narodno zavestjo ter kulturo in slovensko Cerkvijo v zamejstvu oz. v diaspori.
Iz njegovih izjav pa je mogoče razbrati, da trenutna slovenska oblast pripralvja novo doktrino odnosov do zamejcev, ki bi se ravnala po političnih in osebnih ocenah pristojnih ljubljanskih krogov in ki
statusa zamejcev kot subjekt ne bi več v celoti ali drugem obsegu priznavala in upoštevala. Ljubljana je očitno odločena, da s finančnimi vzvodi prepriča zamejce o pravilnosti in nujnosti svojega videnja in ocenjevanja zamejske situacije. Formula je kratka in enostavna: poenostaviti in poenotiti strukture zamejcev. Edini kriterij je očitno le še finančna efektivnost.
Vencelj je v pogovorih brez ovinkarjenja zahteval, da je „na Koroškem potrebna višja stopnja soodvisnosti in homogenosti“ in da je „staro formulo“ (ki je menda še preostanek prejšnjega režima) „manjšina je subjekt“ treba spremeniti. Predvsem velja to za organiza-torično, svetovnonazorsko in medijsko pestrost, ki je Ljubljani precejšen trn v peti. Zato tudi beseda o „soodvisnosti in višji stopnji homogenosti“, ki menda Korošcem in Koroški manjkata.
Kdaj bo ta nova doktrina začela veljati, državni sekretar ni povedal. Potrdil pa je, da bo večina republiških sredstev, namenjenih zamejcem in izseljencem, letos šla za projekte izseljencev, med drugim za jezikovne tečaje, s katerimi bo državni sekretar poveril predvsem cerkvene organizacije in ne strokovnih struktur, kot so to univerza in šole.
wafra
Radio Rumantsch je avtonomna in samostojna podjetniška enota švicarske radijske in televizijske družbe (SRG) s sedežem v Churu. Chasper Stupan je kot direktor omenjenega radia tudi član vodstva te družbe.
Koliko časa obstaja Radio
Rumantsch?
Od leta 1966, vendar smo bili do leta 1992 priključeni Radiu De-res. To pomeni, da se je za jezikovno manjšino brigala večina. Z novim radijskim in televizijskim zakonom so Retoromani enakopravni z ostalimi tremi jezikovnimi regijami. Čeprav je naša regija najmanjša, je naš radio popolnoma enakopraven z drugimi.
Kje je sedež vašega radia?
Sedež je v Churu, čeprav ni v središču retoromanske regije, toda tako smo v jezikovno nevtralnem prostoru; imamo pa podružnice v naših regijah.
Oddajate samo v
retoromanščini?
Naša naloga je, da oblikujemo za našo jezikovno skupino radijski program in televizijske prispevke v retoromanščini. Druge tri skupine razpolagajo s tremi radijskimi verigami in z lastnim TV programom, zato je važno, da uporabimo oddajni čas in pa sredstva, ki jih imamo na razpolago, izključno za reto-romanski jezik.
Koliko časa na dan
oddajate?
Oddajamo preko 10 ur na dan, tako da lahko rečemo, da imamo celodnevni program. Ta cilj smo imeli že od začetka osemdesetih let. Leta 1983 smo imeli povprečno 40 minut retoromanske-ga programa, pa še ta je bil razmetan skozi ves dan po nekaj minut. Potreben je bil skoraj nekakšen vozni red, če si hotel kaj slišati. Danes smo prisotni od šestih zjutraj.
Od kod sredstva za
delovanje?
Vseh deset radijskih verig je financiranih izključno iz radijskih naročnin. Vendar vlada v SRG solidarnost; največ naročnine poberejo seveda v največji jezikovni regiji, ki je nemška. Ves pobran denar pride najprej na SRG, tam pa ga po solidarnostnem principu porazdelijo.
Oddaje v retoromanščini ali pa v italijanščini bi ne bile mogoče, če bi jih financirali samo z denarjem tamkajšnjega prebivalstva. Delež manjšine je premajhen. Zato prispeva večina bistven delež za manjšino; iz lastnih sredstev bi se lahko nosila samo radio nemške in pa morda še francoske Švice.
Koliko nameščencev imate?
Danes imamo 45 odobrenih delovnih mest in še 14 za televizijske oddaje. Če pa jih seštejem vse skupaj, jih je 64—65, kajti
precej jih je zaposlenih le polovično. 46 odstotkov sodelavcev je žensk.
Kako pa oddajate televizijski program?
Mi realiziramo televizijske prispevke, ki jih oddajamo na programu iz nemške Švice. Trikrat na teden imamo po 6-8 minut informativne oddaje, vsako nedeljo popoldne pa polurno oddajo. Ker smo prisotni na največjem oddajniku Švice, je tekst k oddajam preveden na teletekstu za vse, ki jezika ne razumejo.
Koliko poslušalcev pa dosežete s svojim programom?
smejo oddajati nobenih reklam, zato je to področje prepuščeno lokalnim radiom in tu so razlike od regije do regije silno velike.
Vas ta prepoved reklame ne
ovira?
Moram reči, da smo te prepovedi zelo veseli. Mnenja sem, da reklama ni nujno programska obogatitev. Jasno, da so nam lokalni radii konkurenca, saj so nam v zadnjih letih odvzeli skoraj 25 odstotkov poslušalcev. Po drugi strani nas je to podžgalo, da delamo bolj tržno orientirano: z manj sredstvi naredimo več. Tu so bili lokalni radii gotovo pionirji.
pospeševati jezik in ga ohranjati, je delež govorjenega pomemben. Imamo približno 40 odstotkov govorjenih oddaj, ki morajo biti dobro pripravljene, saj želimo posredovati tudi jezik, ne le informacijo ali zabavo.
Kako važen je radio za manjšino? Ali vpliva tudi na zavestno uporabo jezika po družinah?
Mislim, da že. Družbena pozicija jezika manjšine, ki ima celodnevni radio, se zagotovo dvigne. Važen je tudi občutek manjšine, da lahko brez problemov govori in komunicira v svojem jeziku. V retoromanščini imamo
Manjšinski medij ne sme biti eksot
Pogovor z direktorjem švicarskega manjšinskega »Radia Rumantsch« Chasperjem Stupanom
Z NJIM SE JE POGOVARJALA SONJA WAKOUNIG
V okviru SRG imamo neodvisno raziskovalno službo, ki ugotavlja število poslušalstva. Po zadnji anketi nas vsak dan posluša 6 od desetih Retoromanov. Pri TV prispevkih je ta številka celo 8 od 10. To je zelo razveseljivo in tudi motivira sodelavce, ki morda niso tako znani kot njihovi kolegi pri večjih postajah, vendar imajo občutek, daje njihovo delo cenjeno.
Obstajajo tudi čisto privatne radijske postaje?
Lokalni radii so v Švici pravkar »praznovali« desetletnico. Danes j ih je približno 40 po vsej državi. Seveda jih je spet največ v nemškem jezikovnem prostoru, imamo pa jih tudi v ostalih.
Po večjih središčih so to pravzaprav popolnoma privatne radijske postaje. V hribih, na obrobnih področjih, pa so uvedli Splitting naročnin, da lahko ti lokalni radii preživijo. V gospodarsko šibkih področjih bi se ne mogli obdržati samo z reklamami.
Radijske verige SRG ne
pet različnih dialektov, vse tudi uporabljamo. S tem tudi zbližujemo ljudi in jim omogočamo boljše razumevanje.
Sem pride še raztresenost prebivalstva, ljudje živijo po hribih in dolinah, radio pa jih zbliža.
Naj dodam, da smo že skoraj pol leta povezani s celo Švico preko kabelskega programa, tako nas lahko poslušajo tudi tisti Retoromani, ki so se odselili drugam.
Iz vsega tega lahko čujem, da je Švica kot država
manjšinam naklonjena in da je na vsak način pripravljena marsikaj storiti za pospeševanje vašega jezika. Je ta ocena preveč optimistična?
Nikakor ne. V teku je močan germanizacij-ski proces, ki zadene najbolj prav Retoro-mane, potem pa italijansko-govoreče Švicarje. Tega se je država zavedla in je zato zavestno sklenila storiti vse, da bi to jezikovno raznolikost ohranila. In ker smo Retoromani najbolj ogroženi, saj nimamo jezikovnega za-
Kje so težišča programa, je več glasbe ali besedil?
Oboje nam je enako važno. Radio se danes konzumira predvsem kot glasba. V prejšnjih časih so poslušali radio bolj punktualno: ljudje so si izbrali to ali ono oddajo. Danes je bolj spremljevalec. Glasba mora biti taka, da ljudje ostanejo pri kanalu in zato je tudi važno, da so prispevki z besedili dobro vloženi. Za tak radio kot je naš, ki dela za manjšino in ki želi tudi
ledja v kaki drugi državi, nas krepko podpirajo.
Torej so vsi programi jezikovno med seboj ločeni?
Obstaja tudi multikulturna oddaja »Multi Suisse«, katero oblikujejo hkrati vse štiri jezikovne regije. Meni se zdi to zelo pomembno, da ne ostajamo samo med seboj, pač pa da poslušalstvo doživi, da so pač tudi druge jezikovne regije. Tudi v televiziji je možnost takih oddaj, toda radio je povečini bolj fleksibilen, hitrejši, enostavnejši in bolj direkten.
Ali menite, da je mogoče biti uspešen tudi z večjezičnim radijskim programom, kakršen bi bil za Koroško zaželjen?
Tak radio bi bil lahko uspešen, ča bi bil konsekventen in bi oba jezika enakovredno uporabljal. Nevarnost je v tem, da bi prevladoval večinski jezik in bi manjšinski jezik potegnil krajši konec. Prav zato je naš radio izključno v retoromanščini, da bi se ne zgodilo tisto, kar se v življenju vsak dan dogaja: da se daje večinskemu jeziku prevelike koncesije. Manjšina ne sme biti eksot na medijskem področju; »cukrčki« ne smejo biti samo v večinskem jeziku.
Kako pa deluje sodelovanje s poslušalstvom oziroma s tistimi, ki naj bi usmerjali program?
Vsaka od jezikovnih skupin ima za radio tako imenovano »družbo nosilcev«. Vsakdo lahko z malenkostno članarino postane član te družbe, v kateri ima možnost, da je izvoljen v svet poslušalcev ali pa v pred-stojništvo.
SRG je družba, tako kot društvo, in njen najvišji gremij sestavljajo štirje predsedniki radiov regionalnih jezikovnih skupin. Na vsakoletnem občnem zboru izvolijo člani zelo demokratično vse nadzorne organe, ki naj bodo reprezentativni za sestav naše publike. Prav tako so izvoljeni predsedniki. Ta struktura zagotavlja tudi uravnovešeno prisotnost političnih strank, zato ni nevarnosti, da bi kakšna politična oblast imela odločilen vpliv na program.
Ta družba nosilcev (Trägerschaft) za Retoromane je bila ustanovljena že leta 1946 in leta 1954 integrirana v SRG, od leta 1992 pa je na enakem položaju kot francoska, nemška ali italijanska. Prednost te strukture je v tem, da nosi medije celotno re-toromansko prebivalstvo. Najvišji gremij so torej štirje regionalni predsedniki, centralni svet, zraven pa še pet članov -predsednik in štirje člani - katere delegira parlament. To deluje tako: vzemimo na primer, da so od štirih predsednikov trije socialdemokrati, le eden pa krščanski demokrat. Parlament na ta način izravna neenakost; silno pazijo na to, da bi ena od strank ne imela prevladujočega vpliva.
Hvala za pogovor!
Janša: Slovenija preko partnerstva v NATO?
V Globasnici, kjer je v četrtek, 17. marca, predstavil svojo knjigo „Premiki“, je slovenski obrambni minister Janez Janša članstvo Slovenije v „Partnerstvu za mir“ (odslej: partnerstvo) severnoatlantske obrambne zveze NATO ocenil kot začetek priključevanja učinkovitim sistemom kolektivne varnosti, ki so eden od dejavnikov stabilnosti. Za Slovenijo je članstvo v partnerstvu še toliko večjega pomena, ker balkanska kriza še ni razrešena.
Slovenija, tako Janša, izpolnjuje vse pogoje za članstvo v partnerstvu. To so: demokratični politični sitem, transparentnost družbene ureditve, pripravljenost prilagajanja skupnim (vojaškim) standardom in interes za vključevanje v Nato. Očitno zelo ponosen je obrambni minister na to, da je
Slovenija prva - in doslej edina bivša jugoslovanska republika v partnerstvu, takorekoč še pred Rusijo, kije tudi pokazala svoj interes za vključevanje. To je prvi korak približevanja k NATO. Vzporedno s tem pa se Slovenija približuje tudi zahodno evropski uniji (WEU), polno članstvo pa bo odvisno od izida posebnega referenduma.
Slovenija pa ni zainteresirana, da bi na njenih mejah nastala nova blokovska meja, ker noče biti tamponska država. Zato tudi ne bo dopustila nobenih vojaških baz na svojih tleh. Če bo balkanska kriza zadovoljivo rešena, bo tudi Hrvaška postala članica partnerstva. To pa bo pomenilo, da Slovenija potem ne bo več mejna država. Slovenija pa hoče postati polna članica NATA, kajti partnerstvo ne daje vo-
jaških, ampak zgolj in samo politične garancije. Slovenija trenutno da 2% letnega nacionalnega produkta za obrambo, kar je manj kot v Avstriji. Janša to obžaluje, ker da ima Avstrija že izgrajen obrambni sistem, Slovenija pa ga šele dopolnjuje. Slovenske vojaške kapacitete so po besedah ministra za 40% manjše kot kapacitete bivše jugoslovanske vojske JLA v Sloveniji. Vojaški rok je s šestimi meseci najkrajši v Evropi.
O odnosih s Hrvaško je Janša dejal, daje vprašanje prostega izhoda na odprto morje mnogo bolj problematično kot ostala vprašanja, kajti Hrvaška je v osamosvojitvenih pogovorih leta 1991 obljubila, da bo Sloveniji omogočila prost in nekompliciran dostop do odprtega morja.
Franc Wakounig
Slovenski obrambni minister Janez Janša je v Globasnici definiral edino pravilno politično slovensko pripadnost
Socialdemokrat Janša ostro proti DS slovenskih socialdemokratov
Do srečanja in pogovorov med predsednikom EL Andrejem Wakounigom in predsednikom slovenske socialdemokratske stranke obrambnim ministrom Janezom Janšo je prišlo prejšnji četrtek v okviru Globaškega kulturnega tedna. Stranki sta se do- • govorili za tesnejše sodelovanje.
Dve zahtevi je Janša postavil v koroški prostor:
a)	Slovenija naj se kot gospodarski partner močneje uveljavi na dvojezičnem področju, da bojo s tem zagotovljena delovna mesta in bi posredno bilo ustavljeno odtujevanje od narodne skupnosti in
b)	manjšinski mandat v koroškem deželnem zboru je treba zagotoviti.
V tej zvezi je predsednik slovenskih socialdemokratov napovedal resolucijo svoje stranke v slovenskem državnem zboru, s katero naj bi parlament podprl zahtevo po javnopravnem zastopstvu koroških Slovencev in mandatu v deželnem zboru.
Po mnenju Janše naj bi se Koroška v tem vprašanju zgledovala po slovenskem modelu zagotovljenega zastopnika v parlamentu. Ta parlamentarec je tudi legitimen predstavnik manjšine.
Nevarnosti, da bi zaradi te resolucije morda prišlo do nesoglasij ali zamer s Koroško, obrambni minister ne vidi, ker Slovenija tako samo ponovno in jasno definira svoj odnos do manjšin. Vrhu tega pa da je zahteva EL legitimna.
Dosti bolj robat pa je bil šef slovenske socialdemokratske stranke, v katero so včlanjeni tudi številni pripadniki narodnih skupnosti, glede integracijskega modela, kot ga predstavlja Delovna skupnost slo-
venskih socialdemokratov v SPÖ. Dobesedno je dejal: „Kdor je slovenski socialdemokrat, takega koncepta ne more zagovarjati. Kdor ta koncept zagovarja, po mojem ne more biti slovenski socialdemokrat“.
O spremembah na strankarskem zemljevidu Slovenije, kjer je sredinska Liberalna demokracija Slovenije z združitvijo več strank postala najmočnejša politična sila, je Janša menil, da bo sodelovanje z njo možno, če bo demokratična in liberalna. Če pa bo postala blok bivših družbenopolitičnih navez, pa se bo koalicija skrhala. Pozitivno je ocenil vlogo krščanskih demokratov in se je izognil medklicu, da je menda prav predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle zahteval njegov odpoklic z mesta obrambnega ministra.
O stikih z avstrijskimi socialdemokrati je Janša dejal, da so dobri s štajerskimi, skoraj nepomembni pa s koroškimi socialdemokrati. Trenutno pa da tečejo pogovori o srečanju na najvišji strankarski ravni sredi leta. Vzrok za dokaj slabo razvite odnose s SPÖ vidi minister v različnih pogledih na osamosvojitev Slovenije in v tem, da ima SPÖ dobre odnose z Združeno listo, ki je po njegovem zbirališče bivših komunistov.
Franc Wakounig
Kakšen sosvet za štajerske Slovence?
Nova člana deželne vlade
Ali bojo štajerski Slovenci vključeni v sosvet za koroške Slovence? To možnost je nakazal avstrijski zvezni kancler Vranitzky v odgovoru zeleni manjšinski zastopnici v avstrijskem parlamentu Tereziji Stoisits.
Zelena manjšinska zastopnica je januarja letošnjega leta vprašala zveznega kanclerja Vranitzkega, zakaj zveza narodnostnega sosveta, kot že obstaja za gradiščanske Hrvate, Rome ine Sinte, koroške Slovence, Madžare, in Slovake ter Čehe na Dunaju, še ni ustanovila tudi za štajerske Slovence. Hkrati je v parlamentarnem vprašanju kanclerju Vra-nitzkemu zahtevala vse narodnostne pravice za to manjšino, ki so ji zajamčene v členu 7 avstrijske državne pogodbe. Po mnenju Stosičeve je številčno nazadovanje štajerskih Slovencev tudi posledica mačehovskega odnosa, ki ga ima do njih zvezna vlada. Po pismenem atentatu na predsednika Kulturnega društva člen 7, organizacije štajerskih Slovencev, ta narodna skupnost v povečani meri potrebuje podporo in zaščito zvezne vlade.
11. 3. je zvezni kancler odgovoril Stoisičevi in ugotovil, da ima sosvet za koroške Slovence tudi nalogo, obravnavati zadeve štajerskih Slovencev. Zato da ni potrebna ustanovitev
posebnega sosveta za štajerske Slovence. Kar pa zadeva finančne podpore štajerskim Slovencem, pa je urad zveznega kanclerstva leta 1991 z 20.000 šilingi podprl izdajo reklamne brošure za slovenski pouk na glavnih in srednjih šolah v okrajih Deutschlandsberg, Lipnica (Leibnitz), Radgona (Radkersburg) in Feld-bach. Učinkovitost te akcije da bo merilo za interes učenja slovenščine, je ugotovil zvezni kancler.
Terezija Stoisits
Stosičeva je izvajanja zveznega kanclerja ostro kritizirala in jih kot farso zavrnila in ugotovila, da je izključno zvezno kanclerstvo pristojno, da nominira tudi štajerske Slovence v posvetovalni gremij, če hoče imeti skupni sosvet za koroške in štajerske Slovence. Doslej pa je zvezni kancler šta-
jerske Slovence docela ignoriral.
Stoisičeva je poudarila, daje za štajerske Slovence skoraj usodno, če pristojno zvezno kanclerstvo tudi po bombnih napadih zanje ničesar ne stori. Podpora v višini 20.000 šilingov v šestih letih ni nič drugega kot zasmehovanje te narodne skupnosti. Stoisičeva je najavila nova vprašanja na zveznega kanclerja.
Predsednik sosveta za koroške Slovence dr. Marjan
Marjan Sturm
Sturm je k predlogu zvzenega kanclerja, naj bi ta sosvet bil pristojen tudi za zadeve štajerskih Slovencev, izjavil sledeče: „Kot predsednik sosveta za koroške Slovence bom na eno od prihodnjih sej povabil tudi zastopnike štajerskih Slovencev, da to vprašanje tam prediskutiramo“.
Pogajanja med deželno socialistično in ljudsko stranko za mesta v deželni vladi potekajo zelo konstruktivno. Le pri vprašanju deželnega glavarja doslej niso bili zaznavni vidni premiki, obe stranki si slej ko prej lastita to mesto. Marsikaj pa kaže na to, da bo rešitev po-lovinska: stranki si bosta razdelili mandatno dobo deželnega glavarja, kot kandidata prideta v poštev Zernatto in Ausserwinkler.
V torek je Michael Ausserwinkler predstavil socialdemokratske člane vlade. Poleg njega sta to Karin Achatz in Diet-fried Haller, kapelški župan. V bistvu je izbor obeh nekoliko presenetil, kajti Achatzevi, ki je in bo ostala socialna referentka, so določeni strankini vidci prerokovali skorajšnjo politično smrt. In glej, od bivše vladne skupine socialdemokratov je preostala le ona. Umirajoči pač živijo dolgo, bi rekli zlobni jeziki.
Novopečeni deželni svetnik Diefried Haller bo prevzel občinske in prostorninske zadeve. Ausserwinkler je njegov izbor utemeljil s tem, da je kot župan v krizni regiji Železna Kapla bistveno pripomogel h gospodarskemu razvoju kraja. Haller je po izobrazbi promoviran jurist, po poklicu je uradnik in doslej je bil župan občine Železna Kapla-Bela.
Ker zakon ne dopušča istočasnega izvajanja funkcij župana in člana deželne vlade, bojo v Železni Kapli v roku šestih tednov volili novega župana (ne občinski svet). Hallerjev naslednik naj bi postal dr. Peter Haderlap, ravnatelj v Velikovcu in v pretekli mandatni dobi tudi član koroškega deželnega zbora.
Nagla določitev članov deželne vlade pa ne more zakriti razprtij, ki že dolgo pestijo socialdemokratsko stranko. Po mnenju nekaterih je očitno napočil čas dolgih nožev. Tega občutka se predvsem bivši člani deželne vlade, na primer deželni svetnik Schiller, ne morejo znebiti. Schillerju, ki je svojo funkcijo v deželni vladi opravljal strokovno in zelo angažirano, so iz beljaškega okraja poribali pod nos, da spodkopava reforme v stranki in še marsikaj lepega v tej obliki. V ponedeljek je oddal vse strankine funkcije v okraju, deželi in na zvezni ravni, ostal pa bo član deželnega zbora.
Ali bo gradbenik in svobodnjaški kandidat za deželno vlado Rogner res prevzel gospodarski resort, postaja iz dneva v dan bolj odprto vprašanje. Kajti socialisti in ljudska stranka so sicer res odstopili Rognerju gospodarstvo, vendar rriu niso pridjali tudi financ.
Otroci ljudske šole so razveselili žene na Obirskem
Dan žena v Železni Kapli
Kapelske žene so si rekle, da so poleg 8. marca primerni tudi drugi dnevi, da se proslavi njihov dan, in prav imajo. Minulo soboto so priredile pri Kovaču na Obirskem proslavo, kamor je prišlo, kot običajno, izredno veliko domačink, čeprav so menda pogrešale nekaj obrazov.
Za uvod so zapeli Črnjanki pobi iz Črne, kulturni program pa so dopolnili otroci iz ljudske šole na Obirskem, ki so pod vodstvom učiteljice Marte Po-lanškove povedali nekaj prikupnih pesmic. Ženski kvartet s Koprivne je predstavil svoje izredno čiste glasove, instrumentalno glasbo pa je zbrane žene razveselila družina Novak.
Glavni nagovor je tokrat pripravila Lepenčanka Karla Ha-derlap. Med drugim je povedala: „Skoraj v vsaki stranki se
združujejo tudi ženske, me slovenske žene se združujemo v Zvezi slovenskih žena. ... Z žalostjo opazujem, kako izginja naš jezik po družinah. Drage žene, bodimo narod s hrbtenico. Danes živimo v prostosti, lahko smo takšne, kakršne smo in ni se nam treba skrivati ali pretvarjati. Imamo šole za otroke kot še nikoli. Potrebujemo srčnosti - srčne kulture, korajže in samozavesti. Nekoč so naši očetje in matere tvegali svoja življenja, ker niso hoteli zatajiti slovenske besede. Mislim, da nam mora biti sveta dolžnost, da tega nikoli ne pozabimo.“
Zbrane žene so pozdravili tudi kapelski župan Dieter Haller, predsednica Zveze slovenskih žena Milena Gröbla-cher ter predsednica kapelskih žena grofica Thurn-Valsassi-na.	S.W.
Matija, Joža in Bojan, prvi in zadnji sta jezikoslovca, srednji pa slovenski alpinist. Prešernov prijatelj in svetovalec je bil M a t i j a. Toliko v popravo Pisma bralca „O multikulturnosti in etnocentrizmu“ v NT 11. 2./stran 3, kjer je zapisana huda pomota: „Bojan Čop, Prešernov prijatelj in svetovalec. .. “
Koroški dijaški zvezi v premislek: ne razumem, zakaj govorite francosko v Mladem NT: “Koristen žur v garaži“ (11. 2. 94) In: „Vsredo, 12. januarja 1994, je Koroška dijaška zveza priredila „Žur v garaži“. Namen te prireditve je bil pobarvati na novo zgrajene zidove v Mohorjevi garaži.“ Najprej zbode v oči, da ti pobje zidove „gradijo“ ko bi jih lahko postavili. Nikjer naši starejši vaščani ne rečejo, da hiše gradijo, da mostove gradijo, ampak jih zidajo in delavce v tej stroki vsakdo pri nas imenuje zidarje. Srak-oper npr. ne gradi gnezda, ampak ga dela ali pa gnezdo z n a š a. Ko sem še študiral v Ljubljani, smo železniški nasip med Šabcem in Sarajevom delali, nismo ga gradili! Tako na Slovenskem in Koroškem ceste d e 1 a j o, ne gradijo jih. Gradimo pa vrtove, travnike, pašnike in njive, to pomeni, da jih obdajamo z ograjo.
„Žur“-a pa Slovenski pravopis nič kaj ne „porajta“, ne mara zanj! Namesto njega svetuje slej ko prej lepi domači d a n ! Saj se (vsaj za zdaj) še ne pozdravljamo: dober žur, prijatelj, kako pa se imaš! Namesto da naši dijaki tako „gosposko fino francozujejo, bi se človeku mnogo bolj prikupili z lepo domačo besedo: Koroška dijaška zveza je imela svoj sestanek v garaži, svoj zmenek. Tudi „žurfiks“ Slovencem, ki se brigajo za svojo jezikovno samosvojnost, ni potreben: namesto da kdo hodi na „žurfikse“, naj vendar hodi na zmenke,pomenke ali sestanke.
V prihodnjem jezikovnem pogovoru pa bom prikazal, kako radi naši dijaki angležijo! Kdo nas bo branil zoper takšno multilingvalnost (mnogojezičnost), če ne učitelji Gimnazije za Slovence v Čelovcu?
premiera v Bilčovsu
Korenine:
Tekst Arnolda Weskerja „Korenine“ so uprizorili igralci prosvetnega društva v Bilčovsu, zrežiral pa ga je Franci Končan. Precej dolgovezen tekst, ki se na vse kriplje trudi, da bi nakazal praznino povprečne družbe, topost ljudi v socialni ujetosti in ne preveč prepričljiv poskus, raztrgati mreže in se osvoboditi.
Zdi se, da so se te neprepričljivosti teksta nalezli tudi igralci, saj igra takorekoč ni imela izrazitih viškov. Dolgovezno ponavljanje enega in istega problema se je sprevrglo v besedno plivkanje - milo rečeno, majhen dolgčas. Seveda s tem nočem reči, da bi bili so-
cialna neangažiranost, nezmožnost besednega sporočanja med ljudmi in eksistencialna ogroženost zaradi delovnega mesta obrobni problemi človeštva, vendar - natančno taki so bili videti.
Najhvaležnejšo vlogo je odigral Rupi Gasser in požel tudi večino simpatij gledalstva. Zelo dobro je oblikovala značaj gospe Bryant Katja Zablatni-kova, medtem ko je bila Silvija Male nekoliko preveč prepuščena sama sebi. Nadarjena mlada igralka, ki pa bi morala zdaj narediti korak naprej. Meje med trenutki, ko jo „malo meče“ in ko skuša biti iskrena s samo seboj, so popolnoma
zabrisane. Nasploh so na odru igralsko dominirale ženske (Krista Krušic in Marija Hede-nik-Krušic). Odličen Mihi Seher je na pravi poti, le paziti bo moral, da ne bo „preveč dobrega - allzuviel des Guten“. Od Sigija Kolterja in Mihija Miš-kulniga pa smo pričakovali več. Poznala se je nejasnost v definiciji vloge in razčlembi značajev. Svojo sicer majhno vlogo pa je učinkovito odigral Štefan Schellander.
Sceno je izdelal Hanzi Seher, glasba je delo Iva Meše, luč in ton je imel na skrbi Štefan Schellander, organizacijo pa Rupi Gasser.
S.W.

	mj		
			
i'		^	HM Pl;§§r	. T	
m	jjgjgft I Eram	JjE	
' eÜüflL WBBBSSl	; J
Predstavitev filmov:
Kdor kriči, se tudi brani
„Karavanke“„Govorice - das Gerücht“
En večer, dva filma, dva svetova, dve žgoči problematiki, več mnenj. Tako bi se na hitrico in naglico, brez globljega razpravljanja in razmišljanja pač, dalo opredeliti in določiti predstavitev dveh slovensko-koroških filmov „Govorice -Das Gerücht“ in „Karavanke“, ki ju je v produkciji Koroške dijaške zveze KDZ posnel Miha Dolinšek.
V tem primeru je sprenevedanje napačen pristop, kajti diskusija, ki se je v sredo, 16. marca zvečer po predstavitvi filmov razvila v nabito polni telovadnici Mladinskega doma, je pokazala, da pod lepo urejeno, počesano in požebrano slovensko fasado oz. zunanjostjo kipi in vre in da ta mladina o teh problemih, ki jo pestijo in zaposljujejo, tudi hoče govoriti.
Načeti sta bili dve domala tabuizirani temi: homoseksualnost in - na prvi pogled absurdna notranjeslovenska tuj-čevska problematika. Vprašanje odnosa do tujcev se je v filmu (ki je kljub vsem demen-tijem samo odsev realnosti, kot je to pokazala diskusija) zožilo na tisto točko, ko so koroško-slovenski dijaki v dijakih iz Slovenije videli tujce in je to privedlo deloma do podobnih pojavov, kot jih poznamo iz splošnega družbenega odnosa
do tujcev.
Oba filma „Govorice - Das Gerücht“ in „Karavanke“ sta razbijala tabuje in klišeje, za katere se prav v slovenski družbi radi prijemamo kot pijanec za plot: koroški Slovenci oz. Slovenci sploh smo izredno ljubeznivi, gostoljubni, smo najboljši smučarji, najboljši ljubimci in ne vem kaj še, sploh smo naj najši. Sedaj, po osamosvojitvi in po mednarodnem priznanju Slovenije kot samostojna država, pa so in smo Slovenci pika na i.
Pa ti pride neki dijaški orga-nizaicji na misel, da posname dva filma, ki sploh ne sodita v ta prospekt slovenskega oz. koroškega brezmadežnega vrtičkarstva. Predvsem ne sodi sem načenjanje osrednje zamejsko slovenske problematike.
„Govorice - das Gerücht“, film je dobil najvišjo deželno nagrado, shaja skoraj docela brez govora in živi od zgoščene simbolike in gest. Avtor scenarija je Štefan Hafner, glavna igralca pa Niko Sturm in Andrej Deskoski. Dolžina filma: 10 minut, 15 sekund. V filmu „Karavanke“ je nazorno pokazano, da to gorovje med Selami in Kamnikom ni samo državnomejni greben, ampak ločnica med dvema svetovoma, pa čeprav na obeh straneh
živimo Slovenci. Eni sveže osamosvojeni, drugi klasično manjšinski, na najboljši poti avstrifikacije, odkoder zviška gledajo na tiste prišleke od spodaj, na tiste tujce, na ... tiste slovenske Slovence.
In oboji so Slovenci. Srž filma je, da oboji kljub isti narodnosti niso bili pripravljeni na probleme, ki so sad različnih družbenih, zgodovinskih, političnih in gospodarskih pogojev.
Na šolah, Zvezni gimnaziji za Slovence in Dvojezični trgovski akademiji se učijo („njihova naloga“) skupno, želeti je samo, da jim bo film „Karavanke“ pomagal pri premagovanju predsodkov in fiksiranih podob, ki se včasih zdijo višje in trše kot dejanske Karavanke. Film obravnava problematiko sožitja dijakov iz Slovenije in Koroške, ki se skupno šolajo v Celovcu. Tako piše v spremnem tekstu. Film traja 22 minut in 40 sekund, v glavnih vlogah nastopata Nataša Žigon in Tamara Ojdanič.
Diskusija v sredo zvečer bi bila kar dober začetek za razčiščevanje pojmov in medsebojnih problemov.
Filma bi morala postati obvezna „lektira“ raznoraznih slovenskih funkcionarjev tu in onstran meje.
Franc Wakounig
Datum Kraj PRIREDITVE	Prireditelj
Petek, 25.3. 19.30	v Domu v Tinjah	Podijska diskusija: Ali je Avstrija v nevarnosti? Vodi: Dr. Peter Aistleitner; diskutirajo: Dr. Christian Brunner, ÖVP; Mag. Walter Posch, SPÖ; Mag. Paul Wieser, Industriellenvereinigung: Mag. Rudi Vouk, EL.	Dom v Tinjah
Sobota, 26.3. 20.00	pri Kovaču na Obirskem	Občni zbor SPD „Valentin Polanšek“	SPD „V. Polanšek“
Sobota, 26.3. 19.30	v kulturnem domu na Radišah	E. Kishon: Rodil seje oče Nast.: Gled. skupina SPD „Radiše“	SPD „Radiše“
Ponedeljek, v kulturnem domu 28.3.	v Šentprimožu 19.00		Predavanje Kozmična energija - vir življenja za človeka, živali in rastline“; predava inž. Franjo Geč	SPD „Danica“
Sobota, 2.4. 21.30	na Radišah	Velikonočna baklada - zbirališče pred Kulturnim SPD „Radiše“ domom ob 21.30	
Nedelja, 3.4. 20.00	pri Kovaču na Obirskem	Velikonočni ples - igra ansambel „Obzorje“; sod. tudi sekcija KARATE SŠK Obir	EL Železna Kapla
Ponedeljek, v kulturnem domu 4.4.	v Ledincah 20.00		Koncert in ples „Uštnejša ja ni,k je ta vigredni cajt...“; nast.: MoPZ „Jape-Baško jezero“, Pod-humški kvartet, mlad. skupina Ledince, Männerchor Stall/Wildegg, dvojezični zbor pedag. akademije. Po koncertu igra za ples ans. Rubin	SPD „Jepa-Baško jezero“, KD „Peter Markovič“
Sreda, 6.4. 19.30	v Domu v Tinjah	Koliko smo Avstrijci Nemci? Nemški jezik in avstrijska identiteta; predava dr. Robert Saxer, inšt. za germanistiko, UNI Celovec. Diskusijo vodi dr. R. Vospernik	Dom v Tinjah
Četrtek, 7.4. 19.30	v Domu v Tinjah	Predstavitev knjige Helmuta Scharfa „... ohne Ellbogen“, predstavlja dr. Helgard Kraigher	Dom v Tinjah
Nedelja, 10.4. 11.00	na pokopališču v Železni Kapli	Spominska svečanost ob oboletnici smrt nar. heroja Franca Pasterk-Lenarta; kult. spored SPD „Zarja“	ZKP
			
			
nM£,giMvc			
CELOVEC
Deželna galerija, Burggasse 8, Heimo Zobernig (do 29. 5.); Peter Kogler (do 4.4.)
-	Galerija Slama, Benediktinerpl. 3 - R. P. Rossmann, slike;
Georg Planer, skulpture
-	Galerija Inge Freund, Wiesbadenerstr. 3, - Karl Vouk, nova dela (do 9. 4.)
DUNAJ
-	Galerija Rondula - Valentin Oman „Oman v Omanu“, odprtje 15. 4. 1994
SEMISLAVČE
- Galerija Rožek Šikoronja - Drago Druškovič
Jezikovne počitnice 1994 za mlade od 10. do 16. leta
od 17.7.1994 do 6. 8.1994 v Novem mestu
„Jezikovne počitnice“ stanejo za tritedensko bivanje v Novem mestu 4.500 šilingov. Za to ceno nudimo:
-	tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo)
-	skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok
-	polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti
-	ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca
-	spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih
-	možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi
-	prevoz v Novo mesto in nazaj
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
Zveza koroških partizanov vabi na
9-dnevno potovanje po skandinavskih deželah od 9. maja do 17. maja
Potek potovanja:
1.	dan, 9. 5. Celovec-München-Nürnberg-Kassel
(večerja, prenočišče)
2.	dan, 10. 5. Kassel-Göttingen-Hamburg (dvourni ogled mesta Ham-
burg z vodičem) - Lübeck (večerja, prenočišče)
3.	dan, 11.5. Lübeck-Puttgarden (pasaža na trajek za Rödby (Danska) -
Kopenhagen (triurni ogled mesta Kopenhagen z vodičem, večerja, prenočišče)
4.	dan, 12. 5. Kopenhagen-Helsingör (pasaža na trajekt za Helsingborg-
Švedskaj-Halmstadt-Falkenberg-Valberg-Goteborg (triurni ogled mesta Göteborg z vodičem, večerja, prenočitev)
5.	dan, 13. S. Göteborg - vzdolž zahodne švedske obale skozi tunel Tings-
tad, preko naj višjega mosta v Evropi (Svinesundbriicke) -Oslo (Norveška), večerja, prenočitev
6.	dan, 14. 5. dopoldan triurni ogled mesta Oslo z vodičem, ob 19.30 uri
pasaža na trajekt za Frederikshavn (večerja in prenočitev na trajektu)
7.	dan, 15.5. skandinavski zajtrk na trajektu - približno ob 8. uri prihod v
Frederikshavn-Alborg-Arhus-Kolding-Flensburg (večerja, prenočitev)
8.	dan, 16.5 Flensburg-Kassl (večerja, prenočitev)
9.	dan, 17.5. Kassel-Würzburg-Nürnberg-München-Salzburg-Celovec
Cena devetdnevnega potovanja: 8.500,- šil.
Dodatek za enoposteljno sobo: 1.600,- šil.
V ceno je vključeno: prevoz z modernim Sienčnikovim avtobusom, vse cestnine, prenočišča na bazi polpenziona, vodiči, prevozi s trajekti.
Dodatek približno 260,- šil,, za skupinsko zavarovanje!
Potni list mora biti veljaven!
Prijavite se čimprej, najkasneje do 10. aprila 1994!
Prijave sprejema: Milka Kokot, tel. 0463/514300-40
Povabite na to lepo potovanje tudi svoje prijatelje ali znance!
četrtek, 24. marec, 19.30	Emi Mischkulnik, svetovalka za prehrano Kako vpliva prehrana na naše zdravje	Bilčovs, pri Miklavžu
četrtek,	Predstavitev knjige Robert Gratzer „Die	Rožek,
24. marec, 20.00	Drau“ - Die Reise eines Flusses durch vier Länder	na Muti
petek,	Janez Gregorič, kitara; Roman Verdel,	Trata,
25. marec, 19.30	flavta Klasični koncert	pri Cingelcu
SLOVENSKE
Četrtek, 24.3. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 25.3. Kulturna obzorja
Sobota, 26.3. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 27.3.
6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (Jože Andolšek)
18.10-19.00 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 28.3. Desni ekstremizem v Avstriji - Zamolčana ali podcenjevana nevarnost?
Torek, 29.3. Partnerski magazin Sreda, 30.3. Društva se predstavljajo
Slovensko prosvetno društvo „Radiše“
vabi na premiero
igre Ephraima Kishona
„Rodil seje oče“
v soboto, 26. marca, ob 19.30 v Kulturnem domu na Radišah
Režija: Nužej Wieser Igrajo domači igralci.
Pridite, nasmejali se boste!
Dober dan, Koroška
Nedelja, 27.3.1994, ORF 2,12.20! Ponedeljek, 28.3.1994, TV SLO 1,16.20 Predvidoma s sledečimi prispevki
-	V Večni vasi odgrniena spominska plošča kaplanu Antonu Kuteju, ki je kot žrtev nacističnega zločina končal v koncentracijskem taborišču Dachau
-	„Svoboda gibanja“ - 33. mednarodni sejem turizma, gostinstva, prehrane in rekreacijske priložnosti za poglobljen vpogled v prizadevanja sosednjih držav in doprinos slovensko-koroških podjetij?
-	Gredališče krat tri: V pripravi je musical o paglavcih „Jošt in Jaka“; obnovitev:
„Hamlet“.v Mariboru; premiera: Bauerjev „Change“ v Ljubljanski drami
-	„Trije metulji“ - otroci iz Škofič so uprizorili glasbeno pravljico s poučno izpovedjo
-	Kapela v Šentjakobu v Rožu se predstavlja v novem obličju: Nastal je molitveni prostor po zamisli dveh koroških umetnikov
-	Dolga zima je minila: S prvimi pomladanskimi dnevi se je za kmete začel spet čas ornega poljedelstva.
2. koroška kulturna izmenjava v Trgu/Feldkirchen
V tednu od 18. do 22. aprila 1994 bo v okrajnem mestecu TrgiFeldkirchen potekal kulturni teden koroških Slovencev, ki ga skupaj z ORF-om in mestnim kulturnim uradom ter v sodelovanju s slovenskima kulturnima centralama prireja Biro za narodnostna vprašanja pri deželni vladi. Prejšnji teden so namestnik vodje deželnega urada, ddr. Karl Anderwald in sodelavca biroja, mag.
Marija Novak in mag. Peter Karpf predstavili še druge projekte biroja.
2. notranje-koroško kulturno izmenjavo bo v ponedeljek, 18. aprila ob šestih zvečer odprl zvezni kancler Franz Vranitzky. Okvirni glasbeni spored bojo prispevali baritonist Gabrijel Lipuš, flavtist Kristijan Filipič in ansambel trške mestne godbe.
V torek, 19. 4., bo Marija Makarovič ob spremljavi družine Abuja z Zahomca predstavila ziljsko narodno nošo, nato pa bo univ. prof. Heinz-
Dieter Pohl pobrskal po slovenskih koreninah imen v okraju Trg.
V sredo, 20. aprila, bo zbor „Rož“ ponovil svoj klasični koncert „Ponižani in razžaljeni“, dopoldan ob enajstih pa bo v dvorani delavske zbornice nastopila šmihelska lutkovna skupina.
Predstavitvi fijmske, knji-ževniške in založniške dejavnosti je namenjen četrtkov večer 21. aprila. V petek, 23. ap-
rila, pa bojo zbori „Danica“, „Kralj Matjaž“, „Gurktaler Viergesang“ in instrumentalisti krajevne glasbene šole s koncertom ob 20. uri zaključili ta kulturni teden.
Kot je dejal ddr. Anderwald, se občine oz. mesta ponujajo, da bi priredile ta kulturni teden, kar je seveda zelo razveseljivo dejstvo. Trg je sam od sebe ponudil svoje sodelovanje in dal prostore na razpolago.
Apropos prostori in čas: Vse prireditve so na večer in sicer v novem kulturnem središču AMTHOF.
Biro za narodnostna vprašanja je v nakladi 500 izvodov izdal enajsti zvezek „Koroške dokumentacije/Kärnten Dokumentation“, ki obravnava manjšinska kongresa 1990 v beljaških Toplicah in 1992 v Celovcu.	wafra
Razstava rezbarjev v Šentjanžu
/	N
Slovenski vestnik /fv čestita!
V_____________________^
gospe Jožefi Potočnik iz Lepene za 90. rojstni dan in god;
gospe Luciji Wertjanz iz Skocijana za rojstni dan; gospe Ljudmili Ersehen iz Lovank za rojstni dan; gospodu Johanu Wutteju, Slovenje, za rojstni dan; gospodu Ludviku Borovniku iz Borovelj za rojstni dan;
gospodu Janku Maleju na
Kotu za osebni praznik; gospe Ani Dlopst iz Večne vasi za osebni praznik; gospodu Vinku Kušeju iz Drveše vasi pri Pliberku za rojstni dan;
gospe Pepci Posegger iz Žirovnice za rojstni dan in god;
gospe Gabi Haderlap z
Obirskega za dvojni praznik;
gospe Emi Jenschatz iz Po-droja za minuli rojstni dan; gospodu dr. Franciju Serajniku iz Celovca za rojstni dan;
Tereziji in Toniju Valentini-čevima na Potoku pri Bil-čovsu, ki te dni obhajata 60. rojstni dan.___________
V okviru Rožanskega izobraževalnega tedna so v stari šentjanški šoli razstavili svoje rezbarije domačini, ki se s tem poslom ukvarjajo izključno ljubiteljsko in ki svojih izdelkov tudi ne prodajajo. Izdelujejo jih predvsem za ožje sorodstvo, za prijatelje in znance.
Prvi je Franci Fister iz Pod-sinje vasi: za čudovito izrezljano skrinjo je na primer potreboval vso zimo, ob tem pa tudi restavrira stare in zbledele kose nekdanjega kmečkega pohištva. Še sam ne ve natančno, kdaj je začel rezljati korenine za studence ali pa enostavno za okras.
Dieter Pozzato ima svoj dru-
gi domicil v Šentjanžu, izredno elegantne skulpture pa izžarevajo spokojnost in harmonijo. Kot pravi sam, so njegova dela izraz svetovnega nazora, zanima ga predvsem funkcioniranje medčloveških odnosov.
Lojz Gabriel iz Šentjanža rezlja iz korenin že kakih 10 let. Privlačijo ga religiozni motivi. Tako kot druga dva raz-stavljalca pove tudi on, da je to njegova prva razstava in da bi se ne odločil zanjo, če bi ne bila v domačem, vaškem okolju. Številni obiskovalci pa so dokazali, kako zelo je kaka dejavnost lahko privlačna, če je zrasla med njimi samimi.
S.W.
Trije rezbarji - samouki iz šentjanške okolice
Koncert klasične
Koncert klasične glasbe tega stoletja so v četrtek, 17. marca oblikovali pianistka Andreja Wuzella-Močilnik, kitarist Janez Gregorič in flavtist Roman Verdel. Izvajali so dela španskih, francoskih in angleških sodobno-klasičnih skladateljev. Janez Gregorič pa, ki stoji tik pred zaključkom svojega študija na graški glasbeni akademiji, je zaigral tudi lastno skladbo. Sploh je koncert bil osredotočen na kitaro, izmenično sta Gregoriča spremljala Močilnik-Wuzella na klavirju in Verdel na flavti. Koncert sta organizirala Modestov dom in Krščanska kulturna zveza.
sodobne glasbe
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviscr Straße 16, 9020 Celovcc/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30, 33, 34 in 40, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik/llerausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovcc/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviscr Straße 16,9020 Celo-vcc/Klagcnfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/5143(K)71.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovcc/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Letna naročnina: /a Avstrijo 370 Šil. (za penzioniste 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT.
Mag. Karpf, ddr. Anderwald in mag. Marija Novak
Mladinski dom in Slovenska študijska knjižnica vabita na predavanje
„Družina - otrokov pekel ali raj“
v sredo, 23.3.1994 ob 19. uri v Mladinskem domu Predaval bo psiholog Pavle Kogej!
Planinska zveza Slovenije
vabi na potovanje na
Island
16 dni v juniju. Po poletu v glavno mesto Reykjavik si bodo potniki ogledali tudi notranjost otoka z gejziri, jezero My-vatn z vulkanskimi pojavi, se povzpeli na goro Vatnajökul-la in še mnogo drugega.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu: Joško Igerc, 04230/657.
Ker je prostih mest še zelo malo, se javite še ta konec tedna!
Pismo bralca
EL in NSKS škodovala koroškim Slovencem
Kot izkušen komunalni politik in bivši podžupan sem svaril NSKS in EL pred nastopom pri deželnozborskih volitvah.
NSKS in EL drvita iz ene katastrofe v drugo. Spomnimo se: ko je kandidiral dr. Apovnik in smo ga nekako podprli, je dosegel dobrih 6000 glasov. Dr. Sturm je na listi Drugačna Koroška dosegel pičlih 6000 glasov. Zdaj je EL dobila dobrih 3000 glasov kljub temu, da so vsi desničarski veljaki kandidirali na listi EL: Grilc, Zerzer, Smolle, Wakounig Jože, Pipp in drugi. Čudim se, da je dr. Apovnik sodeloval pri tem pričakovanem neuspehu.
Dvomim, da nam bodo merodajni deželni politiki pri tako malem številu glasov dali poseben mandat. Prepričan sem, če bi vsi politični tabori koroških Slovencev, in ne samo EL in NSKS, skupaj stopili, bi dosegli celo več glasov kot sta jih dr. Apovnik in dr. Sturm. Zato pa je potrebna demokratična zrelost.
Tajnik NSKS Wedenig je v zadnjem Tedniku, po katastrofalnem porazu EL, že najavil, da se NSKS in EL v bodoče ne upata več kandidirati. Očitno se zaveda, da bi pri naslednjih volitvah dosegli komaj polovico (1500!) sedanjih glasov.
Da gre tudi drugače, smo dokazali kmetje na zadnjih volitvah v kmetijsko zbornico, ko smo dosegli nad 2000 glasov, pa čeprav smo imeli volilno
pravico le posestniki kmetij in nihče drug. V luči tega rezultata je poraz EL pri letošnjih volitvah katastrofalen. Kot kmet se bojim, da bodo tisti, ki so odgovorni za EL-ovski poraz, tudi pri naslednjih volitvah v kmetijsko zbornico razdrli politično širino SJK. Kajti prav zaradi demokratične širine imamo sedaj že v drugi periodi dva odbornika v kmetijski zbornici, česar v preteklih štiridesetih letih nismo imeli. Tudi na občinskih volitvah dobimo nad 5000 glasov, ker so pač občinski odborniki izraz večje politične širine slovenske narodne skupnosti.
Popolnoma nerazumljivo je, da Naš tednik napada predsednika sosveta dr. Sturma in predsednika PUAK mag. Waldhauserja, ker sta oba slutila katastrofo in svarila pred njo.
Škoda tistih milijonov, ki jih je EL zagnala za nesmiseln volilni boj. Ljudje na terenu so tega hujskanja NSKS in EL naveličani, na žalost pa papir vse prenese.
Sprva sem nameraval poslati to pismo bralcev tudi na Naš tednik. Ker mi pa v preteklosti že nekaj takih pisem niso objavili, ga posredujem le Slovenskemu vestniku. Tudi na tem primeru postaja jasno, da bi bili koroški Slovenci zelo revni, če bi imeli le en časopis, tednikovega kova.
Marko Wieser, Slovenji Plajberk
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
mm
tag





V nedeljo, 27.3.1994, igra SAK v Trnji vasi proti Brezam. Tekma se začne ob 16. uri. Pridite in podprite naše moštvo!
SAK začel z zmago
Borovlje : SAK	0:2 (0:0)
SAK: Prechern, A. Sadjak, Savič, Pappler, Šmid, S. Sadjak, M. Sadjak, Blajs, Vrabac, Urschitz (85. F. Sadjak), Petschenig (66. Pihorner)
Pod 19:1:0
V zadnjih minutah je SAK uspelo premagati obrambo in vratarja Bo-roveljčanov in si z dvema goloma zagotoviti prvo zmago vigredi.
Vseh devetdeset minut Boroveljčani niso bili v stanju enkrat ogrožati vrata SAK. Ves čas so bili zaposleni z obrambo svojega gola. Vendar slovenskim nogometašem v prvem polčasu ni uspelo zadeti gola. Šele v 65. minuti je uspel Gerhardu Papplerju lep zadetek, ki pa ga je sodnik razveljavil. Tri minute kasneje pa je dal enajstmetrovko za SAK, vendar Dinko Vrabac te priložnosti ni mogel izrabiti. Šele v 82. minuti je Marjanu Sadjaku uspel silovit strel in vratar je bil premagan. Mar-
Bilčovs: Vetrinj
Tudi Bilčovščani so se, kot kaže, dobro pripravili na vigredni del prvenstva, saj so v nadoknadni tekmi proti Vetrinju le zmagali z 1:0. Vendar
jan Šmid pa je minuto pred koncem rezultat še nekoliko olepšal, ko je poslal žogo neubranljivo v gol.
Strelec prvega gola Marjan Sadjak po tekmi:
„Vedeli smo, da bodo Boroveljčani igrali zelo defenzivno, da se bodo postavili vsi v obrambo. Tako je tudi bilo in dejansko smo imeli težave izkoristiti naše šanse. Že v prvem polčasu sem imel lepo priložnost, ki pa je nisem mogel izkoristiti. H golu rečem lahko le to, da smo pač vse poskušali in ko sem zopet dobil žogo, sem jo močno udaril in k sreči lepo zadel v sredino gola, tako da vratar ni imel šanse žogo ubraniti.“
1:0(1:0)
pa sta za Bilčovs važni predvsem obe točki, kajti v jesenskem delu prvenstva so nekoliko razočarali in se uvrstili le na 12. mesto.
Avstrijski pokal: SAK : Vienna, v soboto, 2.4.1994, ob 15. uri v Trnji vasi (Annabichl)
Košarka
Dijaki Slovenske gimnazije so odigrali dve tekmi, ki štejeta za „Schulmilchchup“. Obe so zmagali.
Slovenska gimnazija : GŠ Weitensfeld 28:26
V tej tekmi je Stojan Vavti bil najuspešnejši, saj je kar sam dal 24 točk, za dva koša pa je poskrbel Luka Korošec.
GŠ I Radenthein : Slovenska gimnazija 19:46
Tu je bila zmaga precej bolj jasna, za točke pa so poskrbeli: Stojan Vavti 617), Tomaž Jager (13), Marko Kuežnik (8), Daniel Ramalan (6), Albin Kesselbacher (2).
Klubsko prvenstvo
V prvi tekmi play-offa mladinci SAK niso imeli dosti sreče in so podlegli moštvu BAU-Egger z razliko osmih točk. Ta poraz pa še ne pomeni, da SAK nima več možnosti za naslov koroškega prvaka. Če v nadaljevanju oziroma v povratni tekmi premagajo BAU- Egger več kot osmimi točkami, šteje boljši rezultat.
V finalu le 2. mesto
Po uspešnih tekmah, košarkarji Slovenske gimnazije so v šolskem prvenstvu (Schulmilch-cup) dosegli 2. mesto, so mladi šporntiki v finalni tekmi proti šoli Lerchenfeld izgubili z 41:24 in tako tudi v končni uvrstitvi zasedli 2. mesto. Kot
prvouvrščeni bi se mladi lahko udeležili avstrijskega prvenstva. To jim letos še ni uspelo, prepričani pa so, da jim bo v klubskem prvenstvu, kjer so se tudi že uvrstili med najboljša štiri moštva, le še naklonjena tudi sreča.
Sele: Metlova 3 :3 (1:1)
Takorekoč v zadnji sekundi je selskim igralcem proti prvemu na lestvici, Metlovi, le še uspelo doseči eno točko. V dokaj dopadljivi tekmi so Selani pokazali, da so že kar dobro pripravljeni. V prvem polčasu so po lepem prostem strelu Siegfrieda Užnika povedli z 1:0, nato pa hitro prejeli protigol. Tudi drugi polčas je bil dokaj zanimiv, gostje so dvakrat povedli, Selanom pa je uspelo obakrat izenačiti. Najprej je uspelo žogo poslati v nasprotnikovo mrežo Igorju Maverju, za končni rezultat 3:3 pa je poskrbel Kurti Hribernik, kot že omenjeno v zadnji sekundi, saj je sodnik nato odžvižgal tekmo.
Arihova peč
Zlato značko za 5. udeležbo
1. Bernik Aleš, 2. Bernik Bojan, 3. Bernik Danilo,
4.	Bernik Vesna, 5. Is-krač Franc, 6. Iskrač Julij, 7. Iskra Nataša, 8. Milavec Jožica, 9. Milavec Jožica, 9. Potokar Olga,
10.	Završnik Albert, 11. Zakrajšek Rado, 12. Weiss Lenka, 13. Weiss Luka.
Zlato značko za 10. udeležbo
Moštvo SAK ima pred seboj cilj, postati prvi na lestvici koroške lige
Malo pred koncem tekme je žoga dvakrat potresla nasprotnikovo mrežo
1. Drab Jože, 2. Malnar ----------------------
Ivanka, 3. Pradetto Ma- Piše EDA VELIK ra, 4. Žagar Anton.	-------------------—
Koroška liga
L VSV-Beljak	17	12	2	3	30:9 26
2. WAC	17	10	5	2	31:14 25
3. SK	17	11	1	5	27:13 23
4. Breže	17	8	6	3	25:14 22
5. Treibach	17	8	6	3	21:15 22
6. Lienz	17	7	7	3	33:18 21
7. Trg	17	7	5	5	27:16 19
8. Vernberk	17	5	7	5	32:29 17
9. Wietersdorf	17	5	6	6	18:16 16
10. A. Celovec	17	6	4	7	20:20 16
11. Lendorf	17	6	4	7	17:20 16
12. Matrei	17	3	7	7	13:22 13
13. Pliberk	17	4	5	8	13:22 13
14. ATS V	17	3	3	11	18:45 9
15. ATUS Borovlje	17	3	3	11	18:45 9
16. VST-Velikovec	17	0	3	14	12:28 3
Svečanost v spomin Antonu Kuteju
V	soboto, 26.marca, bo škof dr. Egon Kapellan v Večni vasi pri Globasnici odgrnil spominsko tablo kaplanu Antonu Kuteju, ki je bil ubit 16. 2. 1941 v Dachauu. Tabla je na zidu cerkve, odgrnil pa jo bo ob 9.00. Zatem bo celebriral mašo za umrlega (ob 9.30) v Šmihelu pri Pliberku. Po maši bo odgrnil drugo spominsko tablo ob glavnem cerkvenem vhodu.
Interesna skupnost za odkritje tabel vas poziva, da se udeležite svečanosti.
Sodelujejo: cerkveni pevski zbor iz Šmihela, MoPZ Foltej Hartman in glasba na pihala-Trio Vauti iz Šmihela.
V	prihodnji številki bomo objavili imena darovalcev, ki so prispevali za plačilo tabel.
Šah
S simultanko, ki jo je odigral Josef Gallob ml. proti 14 igralcem, se je končalo domsko šahovsko prvenstvo v Mladinskem domu. Josef Gallob ml. je predsednik šahovskega kluba v Bekštanju in je mladim najprej povedal, kako važna in zanimiva je lahko kralj-
evska igra, nato pa v dobri uri in pol premagal vse nasprotnike.
Zmagovalci domskega prvenstva:
Skupina I: L Claudia Kröpfl, 2. Boris Brum-nik, 3. Tamara Wieser. Skupina II: L Marco Tondolo, 2. Mark Woll-rab, 3. Martin Zettl.
Remi šahistov/SŠZ/Carimpex rekordna zmaga SŠK/„Obir“ - 8:0
Dunja Lukan in Harald Wolfe nastopata na državnem prvenstvu v Pöchlarnu
V četrtem kolu play off-tekmovanja za vstop v L razred koroške šahovske lige so šahisti Slovenske športne zveze/Ca-rimpex I preteklo soboto nastopili v Wolfsbergu in proti ekipi WAC-a dosegli neodločen rezultat 4:4. Za SŠZ so zmagali Vinko Cuderman, Arnold Hattenberger in Dunja Lukan, remizirala sta Silvo Kovač in Joži Amrusch, izgubili pa so Franc Kolter, Rupert Reichmann in Ivko Ferm.
Rekordno zmago so slavili šahisti SŠK „Obir“ iz Železne Kaple: ekipo Eitwega so odpravili kar z 8:0 in tako prevzeli tudi vodstvo na lestvici play off-tekmo v 2. razredu C/ D.
Medtem ko je v ekipnem tekmovanju napočila skoraj enomesečna pavza, se konec tedna v Pöchlarnu ob Donavi začenja mladinsko državno prvenstvo v šahu. Na njem bosta nastopila tudi Dunja Lukan (SŠZ Celovec) in Harald Wolte (SŠK „Obir“) v skupini deklet oz. fantov pod 18 let.
Za Dunjo Lukan je to že drugi nastop na avstrijskem državnem prvenstvu (leta 1993 je postala državna vice-prvakinja pri dekletih pod 19 let in si s tem zagotovila tudi nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Bratislavi), za Haralda Wolteja pa prvi. Obema želimo uspešen nastop! ix.