ZBORI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV O SAMOPRISPEVKU II Konkretni odgovori na vprašanja V sklop široke družbenopoll-tične aktivnosti, katere namen je že nekaj mesecev seznanja-nje delovnih ljudi in občanov z rezultati prvega samoprispev-ka tn s programom gTadenj iz sredstev novega samoprispev-ka, sodijo tudi zbori občanov in delovnih ljudi, M so bili od 1. do 21. oktobra v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Na omenjenih zborih so delovni ljudje in ob-čani postavljali konkretna vprašanja in nanje terjali kon-kretne odgovore. Zavoljo tega je mestni operativni štab za pripravo samoprispevka II pripravil na ta vprašanja tudi odgovore. V tem zapisu vam posredujemo vprašanja in sta-lišča, delovnih ljudi in občanov in pa odgovore na postavljena vprašanja ter stališča. # ČIMVEČ TIPSKIH PROJEKTOV Vprašanje: Kako bo pri gradnji objektov samaprispevka II uresničena I zahteva po gradnji tipizaranih cbjektov in ali je res, da so vsi closedanji vrtci v mestu (n. pr. WZ Ane Ziherl) razkošno obli-kovani in s tem dražji kakor v predmestju, kjer so v večini montažne izsvedbe? Odgovor: Ljubljanski investicijskl za-vod, ki je uresničeval program prvega samoprispevka, je pri-pravil predlog, ki ga je mestni operativni štab osvojil. Iz tega predloga je jasno vidno, da bo-mo vse projekte novih osnov-nih šol in vrtcev ponovili, razen tlstih, ki so predvldeni kot pri-zidki. če pogledamo konkreten program gradenj samoprispev-ka II, ki predvideva 50 objek-tov, potem je po predlogu stro-kovne službe možno ponoviti kar 40 objektov. Omeniti je treba tudi to, da se bodo v ta prizadevanja za tipiziranje vključile tudi tiste projektant-ske organizacije, ki načrtujejo zdravstvene objekte in domove za ostarele občane. O dražjih vrtcih v centra je treba reči to, da ne gre za več objektov, temveč samo za ene-ga in da tudi trditev, da so vsi vrtci izven centra montažni, ne drži, ker je od 25 vrtcev le pet montažnih. O samem vrtcu ob Resljevi cesti je treba povedati, da je ta vrtec v izjemnem polo-žaju, ker nima nobenih zelenih površin In je bil projektant prisiljen namesto zelenih povr-šin ponuditi otrokom nadome-stilo In sicer v balkonskih lo-žah, terasab in telovadnici. 0STALNI DRUŽBEN! NADZOR Vprašanje: Kako bo pri tmošenju sred-stev iz samoprispevka uresniče-na družbena kontrola in kako bodo lahko občani neposredno nadzorovaii uresničevanje pro-grama? Nadzomi argan bi mo-ral vsake tri mesece poročafci o uresničevanju programa in porabi zbranega denarja! Odgovor: V odloku o razpisu referen-duma je jasno poudarjeno, da se sredstva zbirajo namensko za izvedbo tega programa in da bodo skupšcine občin in mesta imenovale poseben, dele-gatsko sestavljen organ, ki bo spremljal porabo teh sredstev. Doslej je tak organ poročal o porabi vsakih šest mesecev. Občani bodo Iahko nepo-sredno uresničevali program s svojo udeležbo v grad-benih odborih, ki bodo asta-novljeni v posameznih ob-činah oziroma v krajevnih skupnostih, v katerih bomo gradili nove objekte. S tem bo zagotovljen neposreden vpliv občana in njegovega inte-resa pri realizacijl posame-znega objekta iz ovega samo-prispevka in vsaka pobuda po-sameznika bo pri uresničevanju tako širokega programa samo koristna in dobrodošla. # KDO NE BO PLAČEVAL SAMOPRISPEVKA? Vprašanje: Plačila samoprispevka naj se aproste zaposleni z manj kot 2.000 dinarji mesečnega dohod- ka oziroma z manj kot 900 di-narji na družinskega člana. Za upokojence naj bi bil mejni znesek višji, glede na življenj-ske sbroške in dejstvo, da od ene pokojnine živita oba zakon-ca. Ta določena meja naj se vsako leto povečuje. Odgovor: O tem je bilo mogoče res sedaj premalo povedanega. Tre-ba je reči, da je omenjenl II-mit določen za leto 1971 in se bo vsako leto z gibanjem živ-ljenjskih stroškov revaloriziral. Za primer naj povemo, da je bil v začetku plačevanja samo-prispevka I ta lirait 1.000 dl-narjev, na koncu pa 1.400 din. Plačilo samoprispevka je odbit-na postavka pri plačevanju davka od osebnega dohodka občanov. Opozorimo naj še na to, da imajo glasovalno oz. vo-Hlno pravico vsl, ki stalno pre-bivajo v Ljubljani stari nad 18 let in vsi tisti, ki so stari več kot 15 let in so v stalnem de-lovnem razmerju. Torej samo-prispevka tisli, ki so zaposleni v Ljubljani, stanujejo pa izven ljubljanskih občin, ne bodo plačevali. In še nekaj, samo-prispevek se po odloku plaču-je od vseh osebnih dohodkov, to je tudi od nadur in dodat-kov, izvzete pa so boleznine. % OBJEKTE NAJ GRADE NAJBOUŠI PONUDNIKI VpTašanje: Objekte, ki jih borno gra^lli, je treba oddajatd v gradnjo z jarao lioitacijo. Zakaj počasna gradnja objektov iz prvega sa-moprispevka? OdgovoT: Vsi dosedanji objekti so bili grajeni z javnimi natečaji in enako pot — objekt gradi naj-boljši ponudnik — bomo ubrali tudi pri gradnji objektov iz drugega samoprispevka. O do-sedaj zgrajenlh objektih naj povemo, da so bili vsi naporl nadzornega organa usmerjeni na ceneno in hitro gradnjo. Vsi objekti, ki jih gradimo zad-nji dve leti, so bili zgrajeni v manj kot enem letu. Konkret- neje, vse šole z izjemo Kode-ljevo, smo zgradili v enem letu, pri vzgojno varstvenih ustano-vah pa smo dosegli celo roke 10 mesecev. Vsi vrtci, ki smo jih predvideli v letošnjem letu, so bill brez vseh podražitev, v nekaterih primerih celo pod planiranhni investicijskimi stroški. V tem primeru smo dosegli stabilizacijo položaja za-voljo stabilizacije nasploh, za-voljo stabilizacijskib ukrepov v gradbeništvp in ne nazadnje, zavoljo večjih izkušenj, ki smo si jih pridobili pri teh grad-njah. Za delno počasnost pri gradnji objektov iz prvega sa-moprispevka je nekoliko kriva začetna nepripravljenost doku-mentacije in lokacij v posame-znih občinah, vendar so danes zadeve urejene in gradnja po-teka po programu. Za nove ob-jekte, iz samoprispevka II pa smo trdno dogovorjeni, da bo-do do samega referenduma znane vse lokacije in še več, dogovorili smo se, da ima ta program vso možno prednost pri pridobivanju dokumentacij-skega gradiva pri občinskih skupščinah. #ZAKAJ NE TUDI ŠPORTNI OBJEKTI? Vprašanje: Dobro bi bilo, da bi gradili tudi apoirtne objekte in objekte za rekreacijo otrok iz samopri-spevka IT. Odgovor: Vse šole, zgrajene iz prvega samoprispevka, imajo tudi telo-vadnice, kot tudi prizidke, ki so bili zgrajeni kot telovadnice — 25 objektov ima telovadnico in še eno posebej za nižjo stop-njo. Telovadnice so na voljo tudi telesnoknltumim skupno-stim. Sicer pa ima vsaka šola v prograinu novega samopri-spevka predvideno tudi telovad-nico. #ZAKAJ DRAGA PROPA-GANDA ZA SAMO-PRISPEVEK? Vprašanje: Zakaj je šlo veliko denarja za propagando? Odgovor. Najprej je treba poudariti, da to ni propaganda, temveč ob-veščanje delovnih ljudi in obča-nov, da bi lahko soodločalL Stroški znasajo 190 milijonov starih din za obveščanje in pro-pagando in 60 starih milijonov za samo izrvedbo referendu-ma (volilni imenild in izvedba volitev). Ta sredstva so % ozi-rom na celoten program raz-meroma majhna, zbrali pa smo jih tako, da so en del prispe-vale samoupravne interesne skupnosti, drugi del družbeno-politične skupnosti (občine in mesto) in tretji del delovne or-ganizacije, ki so delale na re-alizaciji prvega samoprispevka.