glci> zmaja
Številka 10
OKTOBER 1983, leto XVIII Ijjgj
Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ


Nova investicija bo obsegala prizidek na jugozahodni strani obstoječe hale v velikosti 3o x 45 m - 1.35° m2 (podaljšek 3o x 3o m s kletjo ostane kot rezervat za redno proizvodnjo litijevih baterij). Prostori bodo uporabljeni za razširitev skladišča v izmeri 3o x 15 m in razširitev proizvodnje v izmeri 3o x 3o m.
Novi proizvodni prostori so namenjeni proizvodnji gumbastih baterij, proizvodnji svetilk in proizvodnji polizdelkov. S prerazporeditvijo nekatere opreme v obstoječih prostorih bomo pridobili prostor za vspo-redno uvedbo kovinskega opla-ščenja okroglih baterij, razširitev programa alkalnih baterij ter I. fazo proizvodnje litijevih baterij.
Realizacija te investicije, ki bi jo po predvidevanju pričeli izvajati v začetku leta 1985, bo omogočila podvojitev proizvodnje v primerjavi z letom 1982. V strukturni vrednosti te proizvodnje predstavljajo Leclanche baterije 49 %, alkalne baterije 33 %, gumbaste baterije 3,5 56, svetilke 12 % in ostala namenska proizvodnja 2,5 %• Taka proizvodnja bi omogočila tudi veliko povečanje izvoza v višini 2,5 milijona dolarjev letno, kar nam zagotavlja nemoteno oskrbo z uvoženimi surovinami tudi pri 4o % lastnem razpolaganju.
Predračunski stroški celotne investicije v osnovna sredstva znašajo po sedanji vrednosti 179 milijonov din. Za obratna sredstva bo potrebno dodatno zagotoviti 79 milijonov din.
Za financiranje investicije predvidevamo kot vire lastna sredstva, združena sredstva SOZD Iskra, kredite bank, do-
* * 60 let tovarne baterij ZMAJ * *

H*
m
i/i
.j
Kako potekajo priprave
za novo investicijo v TOZD Baterije
V srednjeročnem pismu TOZD Baterije za obdobje 1981-1985 smo sprejeli cilje našega nadaljnjega razvoja v smeri razširitve proizvodnega programa, izboljšanja kvalitete izdelkov, povečanja izvoza ter razširitve proizvodnih in skladiščnih prostorov, ki tako usmeritev omogoča.
Pri načrtovanju teh investicij smo predvideli, da bomo del opreme za posodobitev tehnologije uvozili. Zaostrena devizna situacija v družbi v zadnjih letih je tako možnost praktično izključila kar je povzročilo zakasnitev izvajanja naših načrtov.
Letošnji nakup strojev lunina, v sodelavi s Saturnusom in lastnim razvojem na osvajanju novih strojev, daje realne možnosti za izvedbo investi-
cije v nekoliko skrčeni obliki. V sklop te investicije je možno vključiti tudi I. fazo litijeve proizvodnje.
Na osnovi teh izhodišč smo v začetku tega leta pristopili v sodelavi z Bil Iskre k izdelavi tehnološkega elaborata, ki je imel namen proučiti optimalno razporeditev opreme in ureditev notranjega transporta v obstoječih in predvidenih novih prostorih. Izračuni izdelani na osnovi planirane proizvodnje in načrta prostorske razporeditve opreme so pokazali upravičenost izgradnje novih prostorov.
Na tej osnovi smo pripravili skupaj z Iskra - Invest servisom tako imenovano INVESTICIJSKO ZASNOVO, v kateri je investicija že podrobno programsko in finančno obdelana.
baviteljev opreme in izvajalca gradbenih del. Za pridobitev deviznih sredstev za uvoz suhe sobe, neobhodno potrebne za razvoj in proizvodnjo litijevih baterij potekajo razgovori z JLA.
00300003000003333333iiliilG]33333035l033003
Zametek novega proizvodnega programa
Investicijska zasnova je poslana kot predhodno gradivo v obravnavo Ljubljanski banki , Inštitutu za ekonomiko investicij. 0 nameravani investiciji so obveščene pristojne službe SOZD Iskra, občine Šiška in Zavoda za statistiko.
V skladu s sklepom delavskega sveta TOZD Baterije, ki je dne 27.7.1983 odobril izdelavo investicijskega elaborata, smo pričeli s postopkom pridobivanja lokacijske dokumentacije in drugimi deli v zvezi s pripravo elaborata.
Po sprejetem rokovniku je potrebno celoten investicijski §J.aborat pripraviti do 1.2.1984. . laborat mora nato obravnavati konzorcij temeljnih bank in republiška komisija za odobritev investicij. Tako pričakujemo zaključek celotnega postopka v mesecu decembru 1984, pričetek gradnje v začetku leta 1985 in proizvodnjo v novih prostorih v letu 1986.
Rado čope
■
z naslovne strani
Vse kaže, da so delavci TOZD Specialne baterije "ujeli" zadnjo lepo in suho jesensko soboto, ko so po končanem delu 15. oktobra sedli za mize na svojem tovarniškem vrtu in priredili družabno popoldne.
Dobro se poznamo med seboj kot sodelavci, ko dopoldan delamo na različnih delovnih mestih, so rekli. Nič pa ne škodi, če se včasih po napornem delu nekoliko sprostimo in skupaj poveselimo. Mi pa sodimo, da če običajno naslovnica našega glasila prikazuje delavca na delovnih mestih, naj bo tokrat izpostavljen tudi njegov sprostitveni trenutek.
V TOZD Specialne baterije so v okviru širitve proizvodnega programa na osnovi srednjeročne usmeritve pred kratkim kupili stroj za brizganje plastike. Namestili so ga v prostoru nekdanjega obrata družbene prehrane, v katerem je sicer že dalj časa oddelek za montažo svetilk.
Stroj BELMATIK loo/5o E je proizvod Tovarne strojev Belišče in je namenjen za predelavo polimerov z injekcijskim načinom stiskanja, kot piše v prospektu. V bistvu gre za stroj za brizganje plastičnih izdelkov odvisno od orodja, ki ga vpnemo v stroj. Dela popolnoma avtomatsko, zato lahko en sam delavec poslužuje 3 do 4 stroje. Kapaciteta stroja je, da v 17 sekundah izbrizga 4 pokrove za baterije 4R 25, kar v Šentvidu tudi trenutno delajo. čas je seveda odvisen od gramature izdelka.
Kot je povedal direktor TOZD Jože Hren, bo pri stroju zaposlen en delavec zaradi privajanja in spoznavanja tovrstne proizvodnje in kot že rečeno, trenutno brizgajo pokrove za baterije 4R 25, nameravajo pa brizgati tudi pokrove s premerom 31 mm za celice R 25.
Tako upravičeno trdimo, da je s tem strojem v TOZD Specialne baterije dan zametek novega proizvodnega programa.
Bavdež Matjaž, vodja vzdrževanja in Pajk Franc, strojevodja ob novem stroju za brizganje plastike v TOZD Specialne baterije.
...in tresla se je zemlja
S pripravami na akcijo smo v naši delovni organizaciji pričeli v mesecu avgustu, potem ko smo s strani Krajevne skupnosti Dravlje prejeli program akcije s predpostavko, ki je dajala določene naloge tudi organizacijam na stegenskem industrijskem kompleksu. Tako se je v zadnji tretjini avgusta sestal komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki je določil smernice za sam potek vaje, za njeno izvedbo pa je zadolžil štab za civilno zaščito. Ta je imel pod vodstvom poveljnika CZ tov. Primožiča mesec dni časa, da je do podrobnosti pripravil vajo.
Navodila za akcijo s strani SOZD-a so prišla šele v začetku septembra, potem ko smo že pripravili program vaje. Vendar ta navodila niso imela vpliva na že izdelani program, saj so od nas hoteli predvsem, da se poglobimo v kadrovsko in materialno plat vaje, predvsem pa: koliko delavcev bi ob potresu lahko odšlo domov oz. koliko jih je nujno potrebnih za varovanje objektov in čimhitrejše vzpostavljanje proizvodnje; koliko delavcev bi bilo organiziranih po enotah CZ v krajev-
nih skupnostih; kako bi bili prizadeti stroji, koliko deviz bi potrebovali za uvoz rezervnih delov in ali bi bili naši delavci sploh sposobni usposobiti stroje za nadaljnjo proizvodnjo brez pomoči drugih organizacij združenega dela oz. tujih firm. Poleg tega so nas s SOZD-a obvestili, da naj vajo pripravimo tako, da proizvodnja nikakor ne bo trpela.
Sama vaja pa je potekala takole: 24. septembra ob 8. uri zjutraj je bil po ozvočenju dan znak za začetek vaje. Oddelki naše enote civilne zaščite so se zbrali že dve minuti po potresu. Poveljnik CZ je razdelil naloge in kmalu je oddelek za reševanje iz ruševin na zelenico pred poslovno stavbo prinesel dva ranjenca in ju predal ekipi za prvo medicinsko pomoč. Ranjenca z opeklinami je šofer s kombijem kmalu odpeljal na prostor, kjer
so delale specializirane ekipe zdravnikov in bolničarjev. Medtem se je oddelek gasilcev že angažiral pri gašenju požara v proizvodnem objektu, ki je bil uspešno lokaliziran in nato tudi pogašen. Pripadniki narodne zaščite pa so v tem času že zastražili naše objekte.
Skozi ves čas vaje smo obveščali tako SOZD kot krajevno skupnost Dravlje in sicer po UKV zvezi in s kurirjem. V vaji smo angažirali minimalno število delavcev, ki pa so izredno disciplinirano in odgovorno izvedli svoje naloge. Naj na tem mestu izrečemo javno pohvalo naslednjim delavkam in delavcem: Peterlin Mileni, Setnikar Ivanki, Kališek Jožici, Vidic Danici, Kocman Mariji, Jan-ževič Ireni, Ristevski Ljubu, Resnik Renatu, Juras Milku, Vardi č Iliji, Šmigič Zoranu, Dimi-trijevič Stanki, Gajski Branimirju, Kopač Maci, Erzin Cvetki in Kurent Eriku.
Poleg operativne izvedbe vaje sta svojo sposobnost hitrega odločanja v kritičnih trenutkih preizkusila tudi štab za civilno zaščito predvsem pa komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pod predsedstvom tov. Orožima. Tudi ta del vaje je uspel in lahko zapišemo, da nas tudi pravi potres ne bi presenetil.	v „
YYVYmYyYyYWYYVYyYmYmYyYyYAYyYY\
Namen je zvodenel
Že pred dvemi leti, ko je TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični praznoval jubilejno 25 letnico obstoja, smo se dogovorili o možnosti obiska in ogleda proizvodnje z udeležbo vseh delavcev ljubljanskega Zmaja. Ta namen pa smo v letošnjem letu na komisiji za obeleževanje naše 60 letnice obstoja tudi zapisali in kar bi v okviru osnovnih organizacij in konference sindikata tudi uresničili. To pa naj bi se zgodilo v soboto 17. septembra 1985-
Naj bi se zgodilo, vendar se ni. Zakaj ?
Odgovora ni možno... dati z enim samim stavkom, ker je večplasten. Verjetno pa gre za premajhno angažiranost širše skupine ljudi, ki bi načrtovano akcijo speljali. Tako pa je prišel do izraza vpliv nekaterih posameznikov brez znanih interesov, in namen je zvodenel.
Ta primer bi se dalo komentirati zelo na široko, vendar bi na tem mestu obžalovali le dejstvo, da je mnogo delavcev v Ljubljani, ki Šentvida pri Stični in našega TOZD Specialne baterije še nikoli videli niso in ga poznajo samo s fotografij v našem glasilu.
Dober namen je torej zvodenel in upajmo, da samo za letos, pa čeprav je jubilejno leto 60 letnice obstoja Zmaja.
I.J.
Dodatna garderoba
MRZELJ Anton opravlja zidarska dela v novem garderobnem prostoru
Kapacitete obstoječih garderob v TOZD Specialne baterije so skoraj v celoti izhoriščene in zasedene. Zato so se v Šentvidu že poleti odločili, da jih razširijo. S preselitvijo vnetljivih in strupenih snovi v poseben kontejner, so v neposredni bližini obstoječih garderob pridobili prostor, ki ga v okviru investicijskega vzdrževanja zgradbe že urejajo.
Predvsem pa je razlog za pridobitev večjih garderobnih zmogljivosti v nenehnem, sicer počasnem povečevanju števila zaposlenih zaradi širjenja proizvodnega programa, da omenimo zaenkrat le baterije 4-R 25, plastične izdelke in montažo svetilk.
Pridobitev talne površine
Ne dolgo tega smo v našem glasir lu pisali in razmišljali o kvadraturi talne površine v proizvodnih prostorih, ki jo zavzemajo na tleh postavljene velike komore za urejanje klimatskih razmer. Letos v poletju pa smo se odločili po predhodnem tehtnem preudarku, da dvignemo klimatske naprave v oddelku za alkalne baterije. Tako bo pridobljena talna površina namenjena postavitvi novih proizvodnih naprav. Mimogrede naj omenimo, da počasi postaja vsak kvadratni meter zelo iskan, saj se vedno bolj občuti utesnjenost proizvodnih linij.
Podobni poseg smo opravili tudi v mehanični delavnici in pri liniji za formiranje členov R 12. Nekaj dopolnitev za klimatske razmere je bilo tudi v oddelku za izdelavo cinkovih čaš, za kar je bilo treba prebiti steno za manjšo odprtino v skladišču gotovih izdelkov in repro materi-
ala. To prebijanje pa je bilo izvedeno v popoldanskem času, kar je sprožilo nekaj razburjenja v skladišču, ker delavci niso bili predčasno obveščeni, da bi od zidu odstranili razne materiale ali jih pred ometom, prahom in kosi zidu ustrezno zaščitili.
Vršilec dolžnosti
direktorja DO
^ x
ZMAJ
Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije ZMAJ z dne 15. avgusta 1983 je bil VUKAŠINOVIČ Milan, diplomirani ekonomist in vodja komercialnega področja imenovan za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa od 1. oktobra 1983 dalje do imenovanja novega, po razpisnem postopku oz. do njegovega nastopa delovne dolžnosti.
Obiskovali bomo gledališče
Prišla je jesen in začela se je nova kulturna sezona. Za financiranje kulturne dejavnosti je v skladu skupne porabe namenjenih skupaj kar 80.000,- din, vendar vseh sredstev ne bo kazalo porabiti, ker je sklad že precej "tanek".
Pri Mestnem gledališču ljubljanskem smo si za gledališko sezono 1983/84 naročili konto karte. To pomeni, da smo plačali akontacijo 13.000,00 din za TOZD Baterije, lo.ooo,oo din za delovno skupnost in 3.000,00 din za TOZD Specialne baterije. Ta način je boljši od nabave abonmajev, saj je včasih tak dan, da se nikomur ne ljubi, včasih pa bi želeli iti kar vsi na predstavo in bi bilo abonmajev preveč ali premalo.
Tako pa si bomo ravno tako lah-
ko ogledali vse abonmajske predstave, pa še kakšno drugo kvalitetno gostovanje, če nam bo všeč. Torej lahko naročimo vedno toliko kart, kolikor je interesentov. Opozarjam pa na skrajno resnost, saj boste neizkoriščene karte sicer plačali sami.
In kaj nam ponuja Mestno gledališče:
Augusto Boal:
S PESTJO PROTI ODPRTEMU NOŽU
sodobna brazilska politična drama
Rainer Verner Fassbinder:
PETRA VON KANT IN NJENE BRIDKE SOLZE
sodobna nemška drama
Eduardo de Filippo:
UMETNOST KOMEDIJE
sodobna italijanska komedija
Odon von Horwath:
KAZIMIR IN KAROLINA
ljudska igra - avstrijska dramatika
Viliam Shakespeare:
KAKOR VAM DRAGO komedija
Goran Stefanovski:
HI - FI
sodobna makedonska drama
Georg Bernard Shaw:
PIGMALION angleška komedija
SLOVENSKA NOVITETA Miloš Mikeln:
DVE KOMEDIJI Ervin Fritz:
DEJANSKO STANJE,literarni kabaret
Dimitrij Rupel:
KAR JE RES, je RES družbena satira
Od te ponudbe si bomo ogledali približno 6 predstav. Prijavite se lahko res vsi, ki vas to zanima, pa tudi karte boste zagotovo dobili.
Tudi kakšno izredno kvalitetno predstavo iz Drame bi si lahko ogledali, pa tudi Cankarjev dom nas mesečno obvešča o svojih prireditvah.
Vaši predlogi so dobrodošli. Samo javite socialni delavki.
Če je za določeno kulturno manifestacijo najmanj 10 do 20 interesentov se bomo potrudili. Tudi sindikat ima še nekaj planiranih sredstev v te namene, zato se ni bati, da ne bi mogli zadovoljiti vaših raznovrstnih želja.	„ t.
Kako gasiti požar
V soboto 15. oktobra je v TOZD Specialne baterije 26 delavcev, ki so se zaposlili v zadnjem letu, opravilo preizkus znanja oziroma usposobljenosti za gašenje požara s CO2, prahom in vodo. Preizkus usposobljenosti je potekal pod strokovnim vodstvom tovariša Markoviča, člana prostovoljnega gasilskega društva Šentvid pri Stični.
XIII
"No, mladi mož," je trdo in odrezavo spregovoril ravnatelj Zadružne gospodarske banke doktor Slokar in z nagubančenim Selom iznad očal pogledal obiskovalca, ki je obstal pri vratih. "Le stopite naprej," mu je velel medtem, ko se je udobno naslonil v širokem fotelju za pisalnp mizo, na kateri je ura v marmornatem okviru kazala točno enajst.
"Dober dan želim!" Rahlo se je priklonil in rekel: " Zahvaljujem se vam gospod doktor za poslano sporočilo in v katerem omenjate, da se moram danes 14. avgusta zglasiti pri vas v vaši pisarni."
"Vi ste Franjo Kristan?!"
"Da," je skoraj šepnil in prikimal z glavo. "Prisojna ulica številka 3."
"Industrij ski uradnik?1"
"Da," je spet prikimal. "Tri leta prakse pri delniški družbi SVETLA.."
"Brezposeln?!"
"Da. Vendar bi želel pojasniti gospodu doktorju..."
"Ni potrebno," je Slokar prekinil Kristana. "Vzroki so mi dobro poznani." Odprl je desni predal in izbrskal šop listin in jih položil predse na mizo. Kristan je stal mirno in vzravnano kot na naborni komisiji.
"Menda veste, zakaj sem vas dal
poklicati," je rekel Slokar, ne da bi umaknil pogleda od z rokopisom popisane pole papirja.
"Težko bi rekel, da so moje slutnje pravilne," mu je nekoliko vznemirjeno odgovoril Kristan.
"0 vas mladi gospod sem nekaj malega že slišal." Slokar je vstal izza mize, odložil polo papirja in se dostojanstveno in v drži bančnega mogotca počasi vzravnal.
"Priporočilo ravnatelja SVETLE gospoda Mihaela Kuštrina, h kateremu sta dala svoje soglasje še dva, meni osebno dobro poznana gospoda mi zadostuje, da vam ponudim zaposlitev v novoustanovljeni delniški družbi HIDRA."
"Sprejmem z veseljem," je rekel Kristan z drhtečim glasom, ko je Slokar umolknil. V prsih mu je razbijalo srce od veselja in sreče in težko je obdržal olikano držo.
"Nalagajo se vam dolžnosti industrijskega uradnika," je strogo uradno pribil Slokar in stopil proti vratom.
"Razumel sem," se je Kristan rahlo priklonil.
"Torej, jutri! - Zdaj pa se zglasite pri gospodu Dietzu zaradi podrobnejših navodil. Obisk je končan."
Odprl je vrata in vztrajno molčal, ko se mu je Kristan zahvaljeval za ponudeno delo in ga dvakrat pozdravil. Na hodniku pa se je sesedel na stol ob okrogli
mizici poleg polkrožne vdolbine v steni. Notranje ravnovesje med
zadržanostjo in vzhičeno sproščenostjo se mu je porušilo in oči so se mu orosile.
"Franjo Kristan?"
Pred njim je stal podravnatelj Zadružne gospodarske banke Kristijan Dietz.
Kristanu so klecnile noge, ko se je dvignil s stola. "Oprostite, k vam me pošilja gospod doktor Slokar," je skoraj jecljajoče odgovoril.
"Pojdite za menoj," je rekel Dietz in po nekaj korakih odprl vrata na stežaj. Ponudil mu je sedež ob nizki klubski mizici in mu namenil majhen nasmešek. Šele tedaj se je Kristan zbral in mirneje rekel: "Še enkrat oprostite moji raztresenosti."
"Zaposleni boste od jutri dalje." "Ja, gospod Dietz."
Podravnatelj si je prižgal cigaro in prodorno pogledal Kristana v oči. "Računamo na vaše odlike pri delu."
"Potrudil se bom v vaše zadovoljstvo."
"Zjutraj se boste zglasili na Mestnem trgu 25 in sicer pri gospodu Avgustu Černetu, ki je poslovodja družbe HTDRA. Gospod Černe vas bo pričakoval in vas seznanil z dosedanjo dejavnostjo ter o načrtih dela."
Ne da bi trenil z očesom je Kristan poslušal Dietza, ki se je
medtem vsedel njemu nasproti. Govoril je počasi, kot da bi pretehtal sleherno besedo. Spomnil se je, da ga je nekoč že videl v pisarni ravnatelja SVETLE in govorili so tedaj, da je zelo pedanten in dosleden in da svojo osebno noto izraža tudi v načinu oblačenja.
"Gospoda Černeta še ne poznate," je rekel po premoru in puhnil oblak dima proti stropu.
Kristan je samo odkimal. Zaradi olike se je trudil zadržati kašelj . Ni kadil in zato ga je dražilo v grlu.
"Kočevski Nemec je in zelo dobro govori slovensko. Za vodenje tovarne za galvanske elemente je prakticiral na Dunaju. Je zelo energičen in razborit, včasih malce zaletav, vendar prilagodljiv v vsaki situaciji. Sicer pa ga boste imeli priliko že jutri spoznati."
"S svojimi predpostavljenimi sem se vedno jako odlično razumel," je pristavil Kristan in s prsti potegnil po ostro zlikanih hlačnih robovih.
Dietz se je zadovoljno nasmehnil, nato pa spremenil svoj uradni ton v prijateljsko vprašanje.
"Rojeni ste...?"
" 18. avgusta 1900 v Ljubljani." "Zaveden Slovenec 1?"
Kristan je nagubančil čelo in se rahlo nasmehnil.
"Boril sem se za našo slovensko severno mejo."
"Zanimivo, jako zanimivo," je rekel Dietz, ki ni mogel prikriti presenečenja. "In tako mlad," je dodal in čakal, kaj mu bo še povedal .
"Avstroogrski fronti sem za las ušel in ko je stara monarhija razpadla in ko sem videl ogroženo mejo na severu Slovenije, sem se javil v prostovoljski bataljon stotnika Miroslava Martinčiča."
Franjo KRISTAN
Prvi uradnik delniške družbe HTDRA s 15. avgustom 1923.
Kot Zmajev upokojenec je umrl pred tremi leti (29.10.80)
"Stari komaj 18 let, pa se vam je že vzbudila narodna zavest."
Kristan je uvidel, da Dietza zelo zanima njegova pripoved, zato je nadaljeval: "V začetku decembra leta 1918 sem bil v Podrožci in začeli smo boje z avstrijskim Volksvrehrom. Četa, ki ji je poveljeval nadporočnik Prezelj je 6. januarja 1919 zavzela Podklošter v Ziljski dolini. Bili smo še isto noč napadeni od premočnega nasprotnika, ki je našo četo razbil. Večina nas se je znašla v ujetništvu. Vendar mi je po nekaj tednih uspelo z več tovariši pobegniti iz Milstatta na Koroškem. Bila je huda zima in visok sneg, ko smo lezli čez Korensko sedlo in se srečno vrnili v Ljubljano."
Kristan je umolknil, Dietz pa je, ne da bi trenil z očmi, še nekaj časa zamišljeno strmel vanj. Nato je umaknil pogled in se počasi dvignil s sedeža.
"Še se bova videla, gospod Kristan." Ponudil mu je roko in Kristan je prikimal.
Pri Frančiškanih je zvonilo že poldne in Dietz je skozi okno gledal za Kristanom, ki je hitel po Miklošičevi cesti navzgor. Potem pa je sedel za pisalno mizo in naslonil čelo na sklenjene roke.
Že naslednji dan po vrnitvi z Dunaja je poslovodja Avgust Černe obiskal podravnatelja Zadružne gospodarske banke. Tik pred tem si je bil na Mestnem trgu 25 ogledal dvoriščne prostore v pritličju in prvem nadstropju, v katerih naj bi organiziral proizvodnjo za galvanske elemente delniške družbe HTDRA. Čeprav je pričakoval, da prvotni vtisi ne bodo najboljši, mu je že prvi pogled na izpraznjena skladišča SVETLE razburkal kri in odvihral je naravnost na Miklošičevo cesto.
Dietz ga je sprva molče poslušal, nato pa preudarno pojasnjeval okoliščine, ki so vplivale na končno odločitev. Černe pa je vztrajal pri svoji trditvi, da je treba poiskati drugo lokacijo s primernejšimi prostorskimi rešitvami in obenem pojasnjeval svoje vtise o delovnem okolju pri dunajski firmi.
Dietz se je potrudil razumeti Černetovo nezadovoljstvo in dvomesečni vpliv dunajskih partnerjev. Zato je z mirnim glasom in izbranimi besedami prikazoval njegovo delovno dolžnost že na samem začetku priprav, kamor naj bi spadala tudi vsa obrtniška dela. Vendar je Čeme trmasto vztrajal pri svojem mnenju in se obenem zavedal, da postavlja na kocko lastno kariero.
Dietzu je bila Černetova energičnost po volji, čeprav mu tega ni pokazal. Obljubil pa mu je, da se bo pogovoril s člani upravnega sveta družbe. In tako se je 9. avgusta v časopisu JUTRO pojavil naslednji oglas:
KUPI SE ALI VZAME V NAJEM tovarniško poslopje
z najmanj 300 do 500 kvadratnih metrov obsegajočimi prostori v Ljubljani ali k večjemu 3 km oddaljeno.
Eventualno bi prišla v poštev tudi hiša s prostornimi dvorišči, vrtom ali dvoriščnimi stavbami. V ponudbah je navesti opis in kraj stavbe ter ceno. Brez teh podatkov se na ponudbe ne ozira. Posredovalci izključeni.
Ponudbe je poslati na uprav-ništvo "Jutra" pod šifro "Tovarna 300."
Dietz je bil po izidu oglasa nestrpen. Bolj se je odmikal čas, bolj je bil prepričan, da se mu predvidevanja uresničujejo. Ponudb ni bilo, Černe je ohladil svojo razboritost in se prilagajal danemu položaju. Od SVETLE je zahteval vajenca, da je v vseh prostorih očistil tla in stene, na vrata svoje pisarne v prvem nadstropju pa je pribil tablico:
AVGUST ČERNE poslovodja
VIV
Tako lepega jutra, kot je bilo tisto sredo 15. avgusta, Kristan že dolgo ni občutil in doživljal. Sonce se je dvignilo že visoko nad obzorje in obsijalo zvonika stolnice in se dotaknilo ure na stolpu magistrata, pred katerim je žuborela voda iz treh figur s simbolično ponazorjenimi vrelci Save, Krke in Ljubljanice. Vodnjak slovenskih rek, ki ga je Robba predal magistratu leta 1751 kot spomenik življenja tistega časa je bil še v globoki senci, ko je Kristan hitel proti Mestnemu trgu. Bil je srečen, kajti nova zaposlitev v delniški družbi HIDRA se mu je po daljši brezposelnosti zdela kot veliko darilo za 23. rojstni dan, ki naj bi ga praznoval že čez tri dni.
Hiša na Mestnem trgu 25, za katero stari viri pričajo, da sta jo 20. februarja 1551 leta otvo-rila Vid Schelhaimer in njegova
žena Ana, je bila tedaj last Grassellijevih, ki so se s polovico hiše pojavili že leta 1851. In prav ta hiša Petra Grassellija, rojenega 28.junija 1841 in ki je bil prvi slovenski župan v letih 1882 do 1895 in častni meščan ljubljanski, je bila določena za zibelko nove slovenske tovarne za proizvodnjo galvanskih elementov.
Še nedavno tega, ko je nova skrivnostna sila imenovana elektrika začela prodirati tudi v naše kraje, je vzbujala občutek neke nevarnosti in več strahu kot veselja. To občutje pa je bilo instik-tivno zadeto z imenom HIDRA, ki naj bi kot ogenj bljuvajoča pošast ponazarjala proizvodnjo novih izdelkov z vsebovano skrivnostno električno energijo.
Kristan se je povzpel po lesenih vegastih stopnicah in potrkal na vrata poslovodje Černeta.
"Naprej," je zaslišal vpijoče odrezav glas. Malce plaho je odprl vrata in vstopil.
čeme je to jutro pričakoval novega sodelavca in da bi mu že prvi trenutek napravil vtis zelo zaposlenega poslovodje, je po mizi razmetal razne akte in mape, ki jih je utegnil zbrati v zadnjem mesecu. Iznad tega kupa papirja je dvignil glavo in skozi priprte oči v hipu od nog do glave premeril Kristana, ki je vljudno nagnil glavo v rahel poklon.
Že po nekaj minutah, ko sta izmenjala nekaj besed in ko je Černe končal svoj nagovor v smislu sprejema novega in prvega podrejenega, kar je zlasti nekajkrat poudaril, sta drug drugega že docela presodila in pri sebi ugotovila, da sta trčila dva svetova, dva izrazito nasprotna karakterja.
Kot bi se kregal je Černe govoril glasno in odrezavo i R mu je prihajal iz grla. Imel je kot oglje črne nakodrane lase, ki so mu od stranske preče silile na čelo, kot bi se hoteli spojiti s
košatimi obrvmi nad velikimi nemirnimi očmi. Majhne brčice pod nosom si je večkrat rad pogladil, kadar je govoril in ob tem ges-tikuliral z rokami, pri čemer je vzbujal nekoliko teatraličen vtis. Bil je precej zaletav in tudi dokaj površen, kar je bilo sklepati že z njegove osebne garderobe , na katero nikoli ni dal kaj prida.
Pravo nasprotje temu človeku pa je bila Kristanova osebnost.
Skrbno negovan in urejen do sleherne podrobnosti, mirnega vedenja in premišljenih naravnih kretenj je pomirjajoče vplival na svojo okolico. Njegove kristalno jasne oči, kot bi odsevale strogo podrejeno notranjost, so zaradi zgornjih vek imele komaj zaznavni ton zasanjanosti. Barva njegovega glasu je pritegnila poslušalca, da je pozorno sledil njegovim besedam, v katerih nikoli ni bilo izraziteje poudarjenih zlogov.
Ta človek ima pravi aristokratski nadih, je pri sebi ugotavljal poslovodja Černe in ob njegovi prisotnosti se je počutil razoro-ženega, ko mu je razkazoval bodoče delavniške prostore. Potem pa mu je na mizo naložil kup aktov s priporočilom, da se seznani z dosedanjim delom delniške družbe od ustanovitve dalje ter ga pustil samega celo dopoldne.
Kristana je zanimalo vse od kraja, pozorno pa je prebral vseh 38 Slenov Pravil za družbo HTDRA. Z dopisa Deželnemu kot trgovskemu sodišču v Ljubljani je odkril, da družba še ni vpisana v trgovinski register, zato se je ustavil ob dodatku s podpisom doktorja Slokarja, ki se je glasil:
S sklepom z dne 23. maja 1923 Firm 1017/772/23 se je zavrnila prijava naše družbe za vpis v trgovski register, ker ni bila v upravnem svetu podana 2/3 večina tuzemcev.
Glasom izjave smo ustregli tej zahtevi in kooptirali oziroma odobrili kooptacijo g. Mihaela Kuštrina, ravnatelja "Svetle" d.d. v Ljubljani v upravni svet.
Prilagamo njegov podpis firme in predlagamo naj se naš predlog za vpis tvrdke "HTDRA." delniške družbe za galvanične elemente in elektrotehniko v Ljubljani ugodno reši in vpis dovoli, o rešitvi pa nas obvesti na roke Antona Galle, notarja v Ljubljani.
Kristan je omotičen zaključil prvi delovni dan. Poslovodja Černe, ki mu je že zjutraj izročil drugi ključ pisarne, se ni več vrnil in tako se je celo dopoldne sklanjal nad mizo in prebiral akte. Šele na pločniku je globoko zajel sveže vroč zrak opoldanskega dne.
"Oho! - Se pa že dolgo nisva videla," je ogovoril Kristana nekdanji sošolec iz gimnazije Juraj, ko sta na vogalu Mestnega trga skoraj trčila.
"Me veseli, da se zopet vidiva.
In kako živiš?" ga je pobaral Kristan, ko mu je segel v roko.
"Veš Franjo, čisto preprosto in zadovoljno. Le dela, odkar se pripravljamo na Ljubljanski velesejem, imam čez glavo."
"To niti ni hudo. Pomembno je le, da delo imaš," je rekel Kristan, ki pa ga je Juraj preslišal in začel razlagati, kako sodeluje pri razdeljevanju prostorov interesentom za razstavljanje na sejmu, pri tem pa namigoval, kako pomembno vlogo igra pri tem.
"Lepo, lepo," je rekel Kristan. "To pa je tudi jako ugodna priložnost za reklamo raznih tvrdk."
"Da, da, reklama," se je še bolj razvnel Juraj. "Ali že veš, da imajo Ljubljančani že nekaj večerov sem novo in prav zanimivp senzacijo in sicer se pojavlja po obljudenih ulicah avtomobil, ki je spremenjen v mali kino in predvaja reklamne filme iz industrijskega in gospodarskega življenja. Domiselnost gospoda Beštra, da je avto spremenil v vozeči kino je praktična ideja, ki se bo pri nas gotovo kaj kmalu udomačila."
Kristan je samo kimal, čez čas pa ga je potrepljal po rami.
"Ja, dragi moj Franjo, saj te še vprašal nisem, kaj delaš na tem koncu mesta?"
"Zaposlen sem v HTDRI. Prvi dan." je odgovoril Kristan.
"Tako?" se je zasmejal Juraj. "Potem te pa povabim na sveže pivo. Plačam jaz, čeprav vem da ne piješ," ga je trdo prijel pod roko, ko sta prečkala Marijin trg ob Prešernovem spomeniku.
"Naj bo in vdam se ti proti mojim načelom," je za trenutek postal Kristan in ko je med prsti v žepu obtipal kovanec, je še dodal: "Moj prvi delovni dan v HT-dri in rojstni dan čez tri dni boš zalil na moj račun."
Zavila sta v Kolodvorsko ulico v kavarno ,Leon’.
Tri tedne kasneje je imela delniška družba HTDRA že tri zaposlene, ko se je poslovodji Avgustu Černetu in uradniku Franju Kristanu pridružil še navadni delavec. Podravnatelj Zadružne gospodarske banke je bil namreč že dalj časa pod pritiskom Černetove zahteve, da si pridobi mladega in močnega delavca za vsakdanjo rabo. Končno je le privolil pod pogojem, da se delavca sprejme s priporočilom, pri čemer je
mislil na Galletovo posredovanje.
Vsa srečna in vesela je tisto četrtkovo popoldne 6. septembra hitela notarjeva gospodinja Reza na obisk k svoji sestri. Komaj je čakala trenutka, da ji bo sporočila veselo novico, kako je gospod doktor Galle za njenega nečaka našel stalno zaposlitev. Ižanska cesta se ji je tokrat zdela tako ravna in neskončno dolga, kot še nikoli. Tudi človeka ni bilo na njej. Pač pa so ljudje postopali okrog hiš, izo-bešali državne zastave in se ozirali proti Gradu, odkoder so že ves dan v presledkih petih minut grmeli topovski streli in oznanjali veseli dogodek v kraljevski družini.
Končno je za mostom čez Iščico planila v kuhinjo in v trenutku zdrdrala namen svojega obiska. Sestra je zajokala od sreče, Na-cek pa je teto objel in jo zavrtel, da je preplašeno kriknila. Komaj je utegnila zajeti nekaj češpljeve čežane, ki je družini ostala od opoldanskega kosila, že se je nervozno odpravljala nazaj v Ljubljano, da bi svojemu gospodu pripravila dobro večerjo. Nacek pa je od matere izprosil dovoljenje, da sme pospremiti teto prav notri do mesta.
Zmračilo se je že, ko je z Gradu zagrmela zadnja sto in ena salva. Po mestnih ulicah se je v soju plamenic vila povorka občinstva. Reza in Nacek sta se ustavila na robu pločnika v gostem špalirju množice, ki je navdušeno vzklikala: Naj živi novorojeni prestolonaslednik!
"In zato je jutri praznik," je Nacek vprašal zvedavo.
"0, moj fant. Tudi midva imava svoj praznik."
"La, teta."
V ponedeljek zjutraj pa ga je že poslovodja Černe zapisal v svojo beležko:
MILAČ Ignacij, navaden delavec od 10. septembra 1923 dalje.
(se nadaljuje)
mimizimmiufc iiji
GP'!SU*M,JE d. e.
Nastavitveni dom Šiška
Delovna organizacija ZMAJ je v tem sodobnem objektu kupila lo ležišč za svoje delavce. Kvadratni meter stanovanjske površine v tem domu stane od 37.985 do 4-1.880 dinarjev odvisno od tega, koliko so delovne organizacije prispevale za komunalno urejanje zemljišč, pri šišenskih pa še od prispevka na industrijsko cono.
V vsakem nadstropju doma, ki je bil odprt 9. maja letos, je predviden skupen klubski prostor s čajno kuhinjo. Stanovalci pa imajo možnost pranja perila doma in sicer proti plačilu. Centralna kuhinja še ni gotova, je pa v zaključni fazi.
Nastavitveni center v Šiški je hotelskega tipa. Stroški vzdrževanja s vsakodnevnim čiščenjem sobe in pospravljanja postelj so v enoposteljni sobi 3.5oo din na mesec, v dvoposteljni sobi pa 2.9oo din.
'Sobe so lepe, opremljene s pohištvom in centralno ogrevane. Objekt je ob Celovški cesti v neposredni bližini Zmaja. Je to vse?
Neki dan v oktobru sem jih obiskal. Marsikaj so mi povedali , predvsem pa so zatrdili, da je visoka najemnina, da je pranje povezano z dodatnimi stroški, da je problem prehrane, ker še ne dela kuhinja in tudi Šajna kuhinja še ni gotova. Vsakdo ima posebno hišno izkaznico, da lahko v recepciji dvigne ključ svoje sobe in kot pravijo, ga moraš izročiti receptorju tudi v primeru, če hočeš skočiti čez cesto po cigarete. Vsak zunanji obisko-
oseb. Opozarjamo vas, da to ni dovoljeno, ker je za večje število oseb predviden le dnevni prostor."
Ob priliki mojega obiska smo zares prekršili to prepoved. Kljub temu je šklocnil fotograf ski aparat.
Brez dvoma mora obstojati' hišni red, ki ga je treba spoštovati. Takšen kot je sedaj, ima mnogo ugovorov.
Lepo je imeti dom, svojo sobo četudi s sostanovalko. Kot že rečeno, pa gre v tem primeru za hotelski tip in zato normalno ni nikjer čutiti intimne domačnosti.
Od leve proti desni: Sijamhodžič, Stojkovič, Kasapovič, Bosnič in Grbiš v sobi Nastavitvenega doma.
V domu stanujejo:
SIJAMHODŽIČ Husein PEPIČ Sulejman BOSNIČ Hufada VIDOVIČ Marija GBBIČ Milena KOSTREŠEVIČ Jovanka BEKANOVIČ Senija KASAPOVIČ Perunka STOJKOVIČ Obrenka
valeč mora v recepciji izročiti osebno izkaznico in navesti številko sobe, kamor je namenjen na obisk.
Soba je le spalni prostor z majhno predsobo in sanitarijami. V sobi praktično nimaš kaj početi, razen da ležiš, bereš ali potihoma poslušaš radio. Za televizijo ni vzidanih antenskih kablov,klubski prostor, kjer nekoč verjetno bo televizija, pa še ni izgotovljen. Marsikaj so mi povedali in pokazali tri liste opozoril stanovalcem o nekaterih pojavih in problemih. Hišni red je zelo strog in ima večinoma prepovedi, kot na primer točka 8
"Dosti je primerov, da se v eni sobi zbere večje število
O zasedenosti naših počitniških zmogljivostih
V	mesecu septembru so za samoupravni organ pripravili v splošno kadrovskem področju podatke o zasedenosti naših počitniških kapacitet v letošnjem letu, ki pa jih zaradi zanimivosti objavljamo tudi v glasilu.
BAŠANIJA
-	7 sob, 2o ležišč.
V	letu 1983 je letovalo 46 delavcev. Od 21.6. do 1.7. 1983 je bila 1 soba s 4 ležišči prazna
od 1.7. do 21.8. so bile zasedene vse sobe, od 21.8. do 1.9. so bile proste 3 sobe oz. lo ležišč, od 1. do 11.9. pa je bilo zasedenih 5 sob. Vsi delavci, ki so želeli letovati v Bašaniji so tam tudi koristili svoj dopust, prazne kapacitete pa so bile večkrat objavljene na oglasnih deskah.
USKOVNICA - letovalo 2o delavcev
-	84 zasedenih dni.
Do julija za Uskovnico ni bilo zanimanja, saj so do takrat letovali le 4 delavci(1 -januarja, 2-1. maja, 1 -junija), od 2.7. do 19.9. pa je tam letovalo 16 delavcev. Proste kapacitete so bile še od 19.9-dalje.
STOJA, Pula - 17 delavcev, polna zasedenost obeh prikolic od 21.6. do 11.9.1983.
LANTERNA, Poreč - 13 delavcev, od 1.7. do 1.9. polna zasedenost obeh prikolic, od 21.6. do 1.7. zasedena 1 prikolica, od 1. do 11.9. obe prikolici prosti, kljub temu, da so te kapacitete že od vsega začetka nezasedene in kot take tudi večkrat objavljene.
ZABLAČE, Krk - 13 delavcev, od 1.7. ko smo dobili baldahin, pa do 11.9. sta bili obe prikolici polno zasedeni, razen od 1. do 11.7. in od 1. do 11.9. nezasedena po 1 prikolica.
Za zadnji termin je bila objava proste prikolice, vendar se ni nihče javil.
Letošnji kolektivni dopust v TOZD Baterije, ki je sicer deležen obilo pripomb zaradi meseca julija, je letos sovpadal z najtoplejšim poletnim obdobjem, ko je bila dnevna temperatura več dni zapored nad 30 stopinjami in dosegla celo 37,1 stopinje. Takšno vročino pa smo najlaže prenesli v hribih in ob morju. Kot
lani si tudi toktat oglejmo, kdo od nas in kje je letoval v naših počitniških kapacitetah v letu 1983•
V	avtomampu "Stoja" Pula so v predsezoni letovali:
-	ŽVAR Dušica
-	HOSTNIK Daria
v sezoni so letovali:
-	REBERNIK Janez
-	ZADEL Peter
-	BAJRAMOVIČ Dulsa
-	STRMOLE Ignac
-	KRANJAC Zdenko
-	PANCAR Kati
-	VARDJAN Mara
-	ŽAGAR Anton
-	JAMNIK Ljubo
-	VUKAŠINOVIČ Milan
-	GROJZDEK Peter
-	RUPAR Tatjana
v posezoni pa so letovali:
-	KASTELIC Anica
-	JAKOMIN Milan.
V	avtokampu "Lanterna"
Poreč so letovali:
v predsezoni:
-	PAJK Janja
v sezoni so letovali:
-	REGVAR Marija
-	KUHELJ Tomislav
-	ČEBULAR Anica
-	ALIBEGOVIČ Fadil
-	KRISTAN Jože
-	Turek Joža
-	ČADEŽ Vida
-	KOBETIČ Olga
-	OVEN Marta
-	ŠTIRN Viktor
-	LOKAR Jelka.
V	avtomampu "Zablače" Krk so letovali v sezoni:
-	GROBOLJŠEK Karla
-	BAVDEŽ Matjaž
-	TURJAČANIN Marija
-	PREK Marija
-	KRALJ Amalija
-	VELIKONJA Božidar
-	PEČNIK Gabrijel
-	PODRŽAJ Alenka
-	PAJEK Silva
-	JURAS Milko
-	SEVER Božidar
-	GAJSKI Brane in v posezoni:
-	PREBIL Boštjan.
V počitniškem domu "Zatišje" Bašanija so letovali: v predsezoni:
-	GABROVEC Marija
-	LEMUT Tilka
-	RIHAR Feliks
v sezoni so letovali:
-	MRAMOR Justi
-	STARINA Ivanka
-	GJEREK Ljubica
-	KOLENC Ana
-	MARKOVIČ Marija
-	KNEŽEVIČ Grozdana
-	SREBRNJAK Ivanka
-	GORŠE Franc
-	KURENT Erik
-	RIVO Anka
-	ILIČ Vojka
-	SRŠA Anica
-	FILIPOVSKA Fani
-	OTRIN Mara
-	ZORC Genovefa
-	MATIČ Silva
-	DUŠA Štefanija
-	KOJIČ Zora
-	TURK Jože
-	AZINOVIČ Stojan
-	PRAH Pavla
-	POPOVIČ Olga
-	RECEK Majda
-	KREK Tončka
-	GERMŠEK Simona
-	OROŽIM Tone
-	DRČAR Jernej
-	ŠTIGLEC Franjo
-	LIPOVEC Ivan
-	PRIMC Bogo
-	KERZNAR Marija
-	ČOPE Rado
-	MATJAŽ Tanja
-	KOCMAN Marija
-	TRDIN Ana in v posezoni:
-	KASTELIC Anica
-	OBLAK Terezija
-	KRIŽAJ Julka
-	OBAL Milka
-	STRAH Dragica
-	PUC Anica
-	GRABLJEVEC Avgust
-	HAJDAROVIČ Anka.
Hišico na Uskovnici so koristili naslednji
delavci:
-	METLJAK Drago
-	JAKOMIN Milan
-	ŽNIDARŠIČ Desanka
-	SEIFERT Štefka
-	JELEN Jože
-	TKALEC Frančiška
-	DRČAR Jernej
-	BREZOVAR Franc
-	KURENT Erik
-	SITAR Marija
-	TKALEC Frančiška
-	BAVDEŽ Matjaž
-	ŠTIH Milan
-	SIRNIK Alojz
-	SATLER Justina
-	CIRKVENČIČ Zvone
-	PRIMC Bogo
-	DEBELJAK Jože
-	OTRIN Mara.
Upokojila se je
ROM Meda
V	mesecu septembru se je iz naše delovne sredine poslovila dolgoletna sodelavka ROM Meda in se kot vodja finančne službe starostno upokojila.
V	Zmaju se je zaposlila 1. oktobra leta 1959 in opravljala različne delovne dolžnosti in bila nek čas zaradi strokovne usposobljenosti tudi vršilec dolžnosti vodje finančno računovodske službe. Vsa leta pa je bila tudi samoupravno in družbeno politično angažirana. Bila je predsednik upravnega odbora, predsednik osnovne organizacije sindikata, sekre-
tar OOZK, članica različnih delegacij, zadnja leta pa je vodila aktiv Zveze borcev v delovni organizaciji. Za svoje požrtvovalno delo je prejela že vrsto priznanj v kolektivu.
Preširok bi bil opis njene dejavnosti in angažiranja na vseh ravneh, eno pa je jasno. Kot sodelavko smo jo poznali, da je imela rada odprt dialog pri razreševanju problemov, da se je vedno zavzemala za zdrava jedra v našem nadaljnjem razvoju in da je znala svoje znanje ustrezno prenašati na mlajši kader. Bila je dosledna in pedantna pri lastnem delu.
Pri odhodu v pokoj ji izročamo najboljše želje.
Spominjali se jih bomo!
Dan mrtvih, dan spomina na naše drage svojce in prijatelje, katerih ni več med nami. Dan, ko globlje zaživi spomin tudi na naše nekdanje sodelavce, ki so živeli in delali z nami in opravljali različne delovne dolžnosti. Marsikdaj se za koga utrne vprašanje, od kdaj ga ni veš med nami in kdaj smo ga pospremili na zadnji poti. Zato smo za letošnji 1. november pripravili seznam pokojnih sodelavcev z letnico smrti in katere smo zabeležili zadnjih 15 let v našem glasilu:
B A S E J Janez - 197o PAJK Amalija - 197o KOVAČIČ Darko - 197o ROŽMAN Pavla - 1971 K R U L E J Bojan - 1972 R A B Z E L J Joža - 1972 LOVAKOVIČ Jožefa - 1975 KRALJ Miro - 1975 BELINO Danica - 1975 PORENTA Danica - 1975 BEKTAŠEVIČ Šaban - 1976 B R E M E C Danica - 1978 MLAKAR Lojze - 1979 P U Š Majda - 198o MARKOVIČ Ivanka - 198o Š E R E M E T Milan - 198o OSTANEK Jože - 198o NEMEC Marica - 1981 PIRC Janez - 1985.
V mesecu septembru so bili
sprejeti v delovno razmerje:
ERŽEN Jožica, proizvodna baterijska delavka za določen čas v TOZD Specialne baterije, dne 29.9.1985,
KRIŽNAR Alenka, proizvodna baterijska delavka za nedoločen čas v TOZD Baterije dne
22.9.1985.
Delovno razmerje v septembru
je prenehalo:
ROM Meda, vodja finančne službe v DSSS, dne 5°.9.1985 (upokojitev)
TABAKOVIČ Enisa, snažilka v TOZD Baterije, dne 9-9.1985
ŠALJA Vera, tehnični kontrolor v TOZD Baterije dne 25.9.1985,
SMOLIČ Franc, glavni direktor DO Zmaj, dne 5o.9.1985.
eseeeeeee##eeeee#seee#eee©e©©©@e®eeee
Začela se je športna sezona
S turnirjem "Nikola Tesla" se je v hali Tivoli uradno začela nova sezona v bowlingu. Na tem turnirju, ki ga prireja bowling klub "Nikola Tesla" iz Zagreba je nastopilo v tekmovanju trojk kar 2o ekip. Rezultati igralcev v trojkah pa so se kasneje šteli tudi za nastop posameznikov. Po šest iger pa so odigrale tudi ženske, kar se jim je štelo že v končni razpored in so bile razvrščene že po teh igrah dočim so v moški konkurenci odigrali še šest iger in to 12 najbolje uvrščenih po igri trojk.
Po šestih igrah trojk je z zelo dobrim rezultatom in povprečjem 192 slavila prva trojka "Iskre - Zmaja", ki je nastopila v postavi Tomaž Križaj, Stojan Tršan in Jani Tratnik.
Že po prvih dveh igrah si je ta trojka priigrala tolikšno prednost pred ostalimi ekipami, saj je imela povprečje preko 2oo, tako da je z mirno igro do konca obdržala to prednost in sigurno osvojila prvo mesto.
Med posamezniki je bil najbolj uspešen naš igralec Tomaž Križaj, ki je z veliko prednostjo in povprečjem 2o2 podrtih kegljev osvojil prvo mesto. Odlično je igral tudi Stojan Tršan saj je zasedel tretje mesto.
Tudi med tekmovalkami je bila najbolj uspešna naša igralka Mojca Tršan, ki je z rezultatom loll podrtimi keglji sigurno osvojila prvo mesto med 11 nastopajočimi.
pa še to !
Na koncu se zopet postavlja vprašanje, kam s pokali, ki jih osvaja ekipa Zmaja. Velikokrat je bilo že govora o nabavi vitrine, v katero bi se spravljali pokali in razna priznanja. Veliko tovarišev v naši organizaciji je obljubljalo "VITRINO BOMO NABAVILI", toda po petih letih o vitrini ni ne duha ne sluha. Ostaja pa kot do sedaj upanje, da se bo le našel nekdo, ki bo toliko resen in bo to zadevo speljal do kraja in da ne bo ostajalo samo pri obljubah "vitrina bo", kdaj, pa nihče ne bo vedel.
T.J.
Rozalija VERBIČ Milko JURAS Sulejman REPIČ Branislava UMBERGAR Anica RADINKOVIČ Irena BEDENK Ana RETAR Emilijan KANC Milan KAHNE Milan PLANINŠEK Amalija FLIS Tomaž OGRIN Marinka STRUNA Franc FRIEDRICH Janez TRATNIK Janez MEDVED Emica KOVAČ Mira TADIČ Nuška NERED Jože HREN Fani GORIŠEK Nežka LAVRIČ Lizika STRNAD Marija GROŠELJ Ruzbina RAMIČ Jožefa ROBIDA Jože DREMELJ Ivanka SETNIKAR Slavko ANTONČIČ Drago METLJAK Poldi KOPREK Alenka KRIŽNAR Albin ERJAVEC Bogomir PRIMC Daria HOSTNIK
16. srečanje upokojencev
Še slab mesec nas loči od ponovnega srečanja z vami.
Breda KARANOVIČ
Že po tradiciji bo letošnje srečanje upokojencev v zadnjem tednu meseca novembra, nekaj dni pred dnevom republike, še imamo v spominu lansko srečanje, ki je potekalo v Šentvidu pri Stični v TOZD Specialne baterije in upamo, da se boste tudi letos tako prijetno počutili, ko se ponovno srečamo v Ljubljani, v našem obratu družbene prehrane.
čestitamo !
imimimimmmmnmi!
Točnega datuma srečanja do zaključka redakcije glasila še nismo določili. Prejeli pa boste vabilo pravočasno in tokrat izražamo le željo:
NASVIDENJE NA 16. SREČANJU UPOKOJENCEV V ZMAJU.
ZADNJI ROK
Zadnji
rok za oddajo člankov uredniku za novembrsko glasilo
®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®
Družabno popoldne
delavcev TOZD Specialne baterije
Redna delovna sobota 15. oktobra v TOZD Specialne baterije se je po končanem dopoldanskem delu prevesila v družabno razpoloženje . Na tovarniškem vrtu ob ribniku so delavci namestili mize iz jedilnice in zadišalo je na žaru. Ob zakuski in vinski kapljici je stekla sproščena beseda,
ob zvokih harmonike so se nekateri tudi zavrteli in odmeval je vrisk.
Tudi sončno in toplo vreme je dalo svoj delež k .prijetnemu razpoloženju, o katerem dovolj zgovorno pričajo nekateri trenutki posneti na film.
Redakcijo glasila smo zaključili 19. oktobra
"GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 25. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.4-21-1/73
fPlISIIUllUŽEMI! IIJ12IIU
GROSUPLJE p. •.