/rjpcm { Ujue&dom ^V/AND ^ylC&LC£Q *mt NO. 9 Ameriška Domovina G*'v! s.". * cK ■ AM6RICAN IN SPIRIT iOR€SGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN Serving Cblcago, S4ilwaukee, Waukegan. Duluth, Joliet. San Francisco. MORNING N€WSPAP£B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida. Phoenix. Ey. Puebla ElockSprtn*» CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING. JANUARY 17, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Sovjetsko časopisje odgovarja Carterju CJarterjeva obsodba posega Sovjetske zveze v spor med Somalijo in Etiopijo je naletela na oster odgovor v sovjetskem časopisju. MOSKVA, ZSSR. — Predsednik ZDA Carter je na svoji tiskovni konferenci v četrtek obsodil sovjetsko mešanje v spor med Somalijo in Etiopijo za pokrajino Ogaden ter izrazil upanje, da bo ZSSR to opustila v bodoče. Na to je dobil že naslednji dan oster odgovor. Sovjetsko časopisje mu je očitalo, da potvarja dejstva in črni Sovjetsko zvezo. Posebno oster je bil komentator Tassa Jurij Kornilov, ker je Carter svoje očitke iznesel na lavni poglavarjev držav” v času, ko se obe vodilni sili prizadevata za pospešenje pogajanj v omejitvi strateškega orožja. Kornilov dolži Carterja, da skuša odgovornost za novo napetost v Afriki zvrniti na Sovjetsko zvezo, kar “je težko oceniti drugače kot namerno sprevračanje dejanskega položaja s ciljem blatenja stališča Sovjetske zveze”. Posebno so se čutili prizadeti v Moskvi tudi zaradi Carterjevih besedi, da je ZSSR “poslala v Etiopijo Kubance”, Kornilov zatrjuje, da Kuba odloča sama o svoji zunanji politiki. • Jurij Kornilov ne zanika naravnost Carterjeve trditve, da ZSSR pošilja v Etiopijo orožje in s tem pospešuje bojevanje. V drugem poročilu pa prinaša Tass zahvalo etiopskega vodnika Mengistu-ja socialistični skupnosti za pomoč, ki jo nudi Etiopiji. -----o------ Raul Castro v Etiopiji Trdijo, da je Raul Castro, kubanski obrambni minister, priletel v Adis Abe-bo pomagat organizirat ofenzivo proti Somaliji. Stsn Life insurance odložila glasovanje o silišvi h ioiifreafa MONTREAL, Que, — Sun Life Assurance .je naj večja zavarovalna družba v Kanadi in ena največjih v Severni Ameriki sploh. Njen sedež je v Montrealu. Nedavno je objavila, da bo svoj sedež prenesla iz Montreala zaradi novega zakona o uradnem jeziku v pokrajini Kvibek. Zakon določa, da morajo vsa večja podjetja uradovati v francoščini in njihovi uradniki morajo svoje otroke pošiljati v šole francoskim učnim jezikom. Objava nameravane selitve je sprožila obsežno javno razpravo. Kvibeška vlada je družbo obdolžila brezbrižnosti do Kvibeka, ker da je preko 400 milijonov, ki jih je zaslužila v tej pokra-'ini, vložila drugod. Predsednik zvezne vlade P. E. Trudeau je dejal, da razume od-'očitev družbe za selitev, pa jo kljub temu pozval, naj končno odločitev o tem odloži. Koncem tedna je bilo objavljeno, da bo poseben zbor delničarjev o tem namesto ta mesec razpravljal 5e-Le čez tri mesece. Zadnje vesti ^ Ul 8,5*detawe POGAJANJA V JERUZALEMU SE ZAČELA DAN KASNEJE ST. PAUL, Mimi. — Pogreba Sil® bfSI I3P0S!l!¥® sen. H. H. Humphi'eyja se jej _____ udeležil včeraj sam predsed- Gospodarstvo v Kanadi Je nik ZDA Jimmy Carter. Ko je v zastoju iti brezposelnost je v " preteklem mesecu dosegla 8.5%, največ od velike gospodarske krize med obema vojnama. ležalo truplo pokojnika v državnem kapitelu, se je poslovilo od pokojnega preko 40,-000 njegovih prijateljev in j častilcev, ki so morali na mrazu čakati ure, da so mogli OTTAWA, Kan. — Brezpospl-mimo pokojnikove krste. ; nost v Kanadi je pretekli mesec WASHINGTON, D.C. — ZDA dosegla naj večji obseg od veli-so včeraj izbrale 35 oseb, ki ke gospodarske krize med ob--bodo v prihodnjih letih sode- ma svetovnima vojnama. Urad-lovale pri poletih v vesolje. no 3e bilo brez posla 882,000 o-Med izbranimi je 6 žensk, pr- seb, ki bi rade delale, 42,000 vec vih ameriških astronavtk, 3 kot v novembru. Letnemu času črnci in 1 Amerikanec orien- prilagojeni podatki pravijo, da talskega porekla NASA ima je v Kanadi bilo v decembru v načrtu do leta 1985 do 60 8.5% celotne delovne sile brez poletev v vesolje v “vesolj- redne zaposlitve, skem čolniču”, ki je že uspeš-’ Minister za zaposlitev J. S. G. no prestal del preskusov. , Cullen je dejal, da zvezna vlada BEOGRAD, SFRJ.— Tukajšnja nima “nobenega kratkoročnega Pogajanja med zunanjima ministroma Egipta in Izraela ob navzočnosti in sodelovan j« državnega tajnika ZDA so se začela v Jeruzalemu danes, dan kasneje, kot je bilo nrvotno določeno, ker se Egipt in Izrael nista mogle zediniti o dnevnem redu. Do sporazuma je prišlo rele po posredovanju ZDA. JERUZALEM, Izr. — Ameriški državni tajnik Cyrus R. Vance je priletel sem včeraj, da sodeluje pri razgovorih med zunanjima ministroma Izraela in Egipta o pomiritvi med Izraelom in Arabci. Prvotno je na- lom in Arabci. Egipt je priznal Izrael in njegovo pravico do mirnega in varnega obstoja ter življenja na Srednjem, vzhodu, Izrael pa po vsem sodeč daje večjo vrednost ozemlju kot meraval priti že dan preje, p? miru. je svojo pot v Izrael odložil, ko se Egipt in Izrael nista mogla sporazumeti o sporedu pogajanj. Oba sta končno sprejela posredovalni predlog ZDA, nakar je Vance šei na preje odloženo pot. Zastoj v odnosih med Egiptom poročevalska služba Tanjug čudežnega odgovora” na vpraša je objavila poročilo iz Pekin- nje brezposelnosti, Kanadčane ;n Izraelom je bil tolikšen, da ga, kjer ima SFR Jugoslavija je pozval, na se ne čutijo poni- je predsednik Egipta Sadat iz-svojega uradnega zastopnika, Žane, če ne morejo dobiti zapo- javil, da nima ‘ nobenega upada bo prvi podpredsednik slitve. nja” na uspeh pogajanj zuna- vlade LR Kitajske Teng Minister Cullen je dejal, da je njih ministrov v Jeruzalemu. Sadat, ki se pogaja z Izraelom v imenu vseh Arabcev, četudi ga ti za to niso pooblastili, vstraja na stališču, da mora Izrael vrniti Arabcem vse ozemlje, ki ga je osvojil in zasedel v junijski vojni 1967, zato bodo pa Arabci Izrael priznali in sprejeli njegov mirni in varni obstoj v svoji sredi. Izraelci hočejo poleg arabskih izjav o miru in mirnem sožitju Hsiao-Ping obiskal prihodnji večja brezposelnost' v zimski do- Posredovanje ZDA je te odnose imeti tudi jamstvo z ohranitvijo Korčnoj hoče dobiti družino iz Scvjetije BEOGRAD, SFRJ. — Viktor Korčnoj, ki je zmagal nad Borisom Spaskim v tekmi za svetovno prvenstvo v šahu, je de-j al, da nemara ne bo nastopi]. proti Anatolu Karpovu, če Sovjetska zveza ne bo dovolila njegovi ženi in sinu izselitev iz ZSSR. Prošnjo za izselitveno vizo so v Moskvi obema odklonil’'. Korčnoj je odločil tekmo v svojo korist, ko je dobil 18. partijo in z njo dosegel 10.5 točk od 20 možnih. Kot zmagovalec je aobil $15,000 in jugoslovanski osebni avto, Spaski pa je dobil $10,000. Letalo Concorde ni dovolj varno za ZDA? WASHINGTON, D.C. — Zvezna letalska uprava (FAA) še ni teden Burmo in Nepal. bi v Kanadi nekaj običajnega DAYTON, O. — Prizivno zvez- pa priznal, da ne pričakuje, da no sodišče je začasno ohranilo bi se položaj kaj prida izboljšal sistem prevažanja šolarjev za paleti, brezposelnost se bo nada-dosego integracije šol, kate- ljevala tudi v leto 1979. Poseono rega je preje nižje zvezno so? visoka je brezposelnost v grad-dišče označilo za prekomer- beništvu — 18%’. nega in zato nezakonitega. Ko je bilo v Ontariu brez-Prizivno sodišče je odredilo poselnih le 7.1% , v Saskatche-njegovo začasno ohranitev na vvanu celo samo 4.9 .r, jih je bilo priziv Narodne zveze barvnih ljudstev, vodilne organizacije črncev, Id se bori za integracijo šol. WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik ZDA W. F. Mon-dale bo odletel danes na uradni obisk Kanade in nato še v pokrajini Quebec kar 11.5%). ------o----- Sovjetska zveza noče vrniti Japonski otokov varjal v imenu ZDA prvenst veno o energetskih virih. WASHINGTON, D.C. — Pod- j odločena, ali letalo Concorde, ki predsednik in obrambni mini- je preteklo leto začelo redne ster Kube Raul Castro, mlajši |potniške polete med New Yor-brat Fidela, je tajno priletel v j kom ter Parizom in Londonom, glavno mesto Etiopije, kot trdi- izpolnjuje predpise ZDA o var- ]o, i namenom, da bi pomaga] izdelati načrte za ofenzivo proti 'Somalijcem, ki so zasedli večji del etiopske pokrajine Ogaden. Haul je priletel v Adis Abebo fta skrivaj in ni zapustil letala, dokler ni bilo to v zaprtem hangarju. Obveščevalni viri pravijo, da Haul Castro sodeluje pri izdelo-vanju načrtov za protiofenzivo, Pri kateri naj bi sodelovale tudi kubanske čete. V Etiopijo je prišlo v zadnjem času okoli 2,000 Kubancev, večji del vojakov, Pripadnikov borbenih enot. Po-Hg Kubancev naj bi bilo v Etiopiji trenutno še kakih tisoč j sovjetskih vojaških svetovalcev *u strokovnjakov za orožje, katerega v velikem številu dovajajo z letali v Etiopijo, okoli 200 vzhodnih Nemcev in kakih 2,000 vojakov iz Južnega Jerneja, marksističnega soseda Savdske Arabije, Jemena in Omana. Okoli 650 Kubancev naj bi že bilo v mestu Harar, poleg Dire-dave zadnjem oporišču, ki ga je Etiopcem v Ogadenu uspelo o-hraniti. Ti Kubanci naj bi bili predhodnica kubanske mehanizirane brigade. Pričakujejo, da bodo Etiopci začeli svojo ofenzi-vo proti Somaliji prav iz Ha-riirja. nosti. Gre za hidravlični sistem, ki nadzira kretanje letala med poletom in pri pristajanju. TOKIO, Jap. — Vlada je izrazila obžalovanje, ker razgovori Mehike. obeh se bo razgo- s Sovjetsko zvezo v Moskvi nedavno niso uspeli rešiti spora o vrnitvi štirih otokov Japonski, MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska ki jih je zasedla Sovjetska zveza kozmonavta Vladimir Janibe- ob koncu druge svetovne vojne, kov in Oleg Makarov sta se Gre za štiri otoke v Južnih včeraj vrnila iz vesolja v So- Kurilih, ki so bili japonski še juzu 26, s katerim sta odletela pred rusko-japonsko vojno leta v vesolje 11. decembra lani 1903-1905. kozmonavta Jurij Romanen-________________________________ ko in Georgij Grečko. Ta dva sta ostala v vesoljskem laboratoriju Saljut 6, kjer sta jima pet dni delala družbo in sodelovala pri preskusih Jani-bekov in Makarov potem, ko sta jima v vesoljskem vozilu Guilio Andreotti je s svojo vlado odstopil, ko so mu vodniki političnih strank izraz’1! prepričanje, da potrebuje Italija novo vlado. Za odstop je odločil, ne da bi čakal na izglasovanje n e z a u p nice v parlamentu, kjer dejansko ni nikdar imel večine. Njegova vlada in kasneje njeni predlogi so bili v parlamentu izglasovani le zato, ker je komunistična stranka svojim članom v parlamentu naročala, naj se glasovanja vzdržijo, kadar nastopi nevarnost, da bi vladni predlogi izgubili in bi morala vlada, ki je bila sestavljena iz samih krščanskih demokratov, odstopili. , V zadnjih tednih so se komunisti počutili vedno nego-tovejše in njihovo posredno podpiranje manjšinjske vlade krščanskih demokratov jim je začelo presedati. Začeli so pritiskati na predsednika vlade Andreottija, da jih sprejme v vlado. Ta se je temu uprl in dobil za to svoje stališče podporo celotnega vodstva stranke krščanskih demokratov. Komunistična partija se je nato odločila za obsežno javno kampanjo, ki bi naj prepričala italijansko javnost, predvsem delavske unije, o potrebi “vlade narodne stiske”, v kateri naj bi bile zastopane vse stranke, vsekakor pa komunistična. To stališče so podprli od začetka tudi socialisti in republikanci, pa se kasneje od njega delno umaknili. ZDA, katerih predsednik Carter je lansko spomlad dejal, da je strah pred komunisti na Zahodu pretiran in nepotreben, so se ob nastopu možnosti vstopa italijanskih komunistov v vlado zganile in v posebni izjavi pozvale Italijo in ostale zavezniške države v Evropi — sličen položaj kot v Italiji je do neke mere v Franciji — naj omeje vpliv komunistov v svojih omililo in omogočilo nadaljeva- (jejov osvojenega ozemlja in z nje pogajanj. j ureditvijo ostalega tako, da bo ______ | to služilo varnosti Izraela. Zdi Ise, da Izrael ni pripravljen vriniti Arabcem zahodni breg Jordana, ki ga smatra za bistveni :del “Obljubljene dežele”. Zanj sta to Samarija in Judeja in ne “zahodni breg Jordana”, kot to, ozemlje imenujejo Arabci. Prav tako ni Izrael pripravljen “vrniti” Arabcem področja Gaze ob meji z Egiptom. Razgovori so se danes v Jeruzalemu začeli, izraelsko delegacijo vodi zunanji minister Mo-she Dayan, egiptsko pa zunanji minister Mohamed Ibrahim Kamel. Obe strani poudarjata pomen navzočnosti ameriškega državnega tajnika C. R. Vanceja. Po današnjem uradnem začetku razgovorov se bodo jutri lotili stvarnega dela, Nihče ne pričakuje kakega naglega uspeha, nasprotno, vsi poudarjajo, da bodo razgovori dolgi, polni ovir in zastojev. Sadat utegne priti v ZDA iskat večjo podporo predsednika Carterja in ameriške javnosti, če bi pogajanja Predsednik Egipta Sadat je cbtičala. Egiptski predsednik skušala ostati v vesolju vsaj dejal, da Izrael ni pokazal do- ko morda prišel v ZDA že 22. tako dolgo kot so ameriški volj razumevanja za njegovo februarja, ko je povabljen na astronavti — 82 dni. ponudbo pomirjenja med Izrae- posebno večerjo v priznanje _____________________________________________________________njegovega mirovnega napora. i Državni tajnik Cyrus R. Vance je po današnjem razgovoru med Izraelom in Egiptom odletel v Ankaro na razgovore z vodnikom nove turške vlade Ecevi-tom, pa se bo jutri zjutraj vrnil in prisostvoval naslednjemu sestanku delegacij. Vance bo ostal pri pogajanjih v Jeruzalemu do petka, nato pa se bo preko Kaira, kjer bo obiskal predsednika Sadata, vrnil v ZDA. Sojuz 27 prinesla dodatne, sveže potrebščine. Sodijo, da bosta Romanenko in Grečko ITALIJANSKA VLADNA KRIZA VZNEMIRJA ZDA IN NJIHOVE ZAVEZNIKE V NATO mejah in jih ne sprejemajo v državne vlade. Tako se je Carterjeva vlada stvarno vrnila v tem vprašanju na stališča, ki so jih zavzemale ZDA v času republikanske vlade, ko je tedanji državni tajnik Henry Kissinger trdo svari1 svobodno Evropo pred komunistično nevarnostjo in odklanjal ‘evrokomunizem’ kot posebno taktiko komunističnih partij v svobodni Evropi. Kot v ZDA sledijo razvoju vladne krize v Italiji zelo pazljivo in s skrbjo v vodstvu NATO. Komunisti v italijanski vladi, četudi javno zagovarjajo italijansko članstvo v tej obrambni organizaciji svobodnega sveta, bi očitno zmanjšali vrednost Italije v njem. Izjava ZDA je utrdila stališče italijanskih krščanskih demokratov in seveda vzbudila nejevoljo pri komunistih, ker je v neposrednem nasprotju z njihovimi cilji. Napovedujejo, da bo predsednik i epublike krščanski demokrat G. Leoni po razgovorih z vodniki strank poveril sestavo nove vlade spet Andreottiju. Če ne bo temu ali kakemu drugemu krščanskemu demokratu uspelo sestaviti nove življenja zmožne vlade, sodijo, da bo parlament razpuščen in bodo razglašene nove parlamentarne volitve. Povpraševanja razpoloženja volivcev kažejo, da je stranka krščanskih demokratov v zadnjih mesecih okrepila svoje položaje, med tem ko so komunisti oslabljeni. Tako je mogoče upati, da bi pri novih parlamentarnih volitvah krščanski demokrati okrepili svoj položaj, komunisti pa bi bili oslabljeni. Pri volitvah junija 1976 so krščanski demokrati dobi'i 38.7 glasov in 263 poslancev od 630, komunisti pa 34.5% ir. 228 poslancev, 49 več, kot so jih imeli preje. Manjša gospodarska rast v ZDA kot lani WASHINGTON, D.C. —Vladni in privatni gospodarski strokovnjaki napovedujejo, da bo povprečna rast ameriškega go spodarstva v letu 1978 nekje med 4% m 5%, med tem ko jc bila letos nekaj malega izpod 6%). j Iz Clevelan d ! in okolice Pošta listov ni dostavljala— Tekom preteklih tednov, ko je ponovno zapadlo veliko snega v Clevelandu in okolici, pošta časopisov ni takoj dostavljala, ampak je dostavo omejila samo na pošiljke prvega razreda — na pisma. AD še vedno ni dobila časopisov iz New Yorka in Washingtona, ki bi jih morala dobiti še v začetku preteklega tedna. Toliko v pojasnilo tistim, ki so bili deležni enako “vzorne” poštne postrežbe! Seja— Podružnica št. 32 SŽZ ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer svojo redno sejo v SDD na Re-cher Avenue. Za darila so bili izbrani— Na glavni seji Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete 8. januarja so dobili darila: $50 Ann Štefančič s 700 Rudyard, $25 Joseph Krann s 156 St., $15 Urška Štepec z 227 St. in košarico grocerije Ann Nemec z E. 157 St. Odbor se zahvaljuje vsem za sodelovanje, za darila in pomoč. Praznik sv. Antona— Danes je praznik sv. Antona puščavnika. Ker je med našimi ljudmi mnogo Tonetov in Tončk, ki danes godujejo, jim izrekamo prisrčna in vesela voščila. Registrirajte orožje— Clevelandska policija znova opozarja, da morajo vsi lastniki in lastnice strelnega orožja tega registrirati na eni od njenih postaj, sicer se izpostavljajo enoletnemu zaporu in globi $1.090. Prijave nedržavljanov— Pravosodno tajništvo ZDA poziva vse nedržavljane, da se tekom meseca januarja prijavijo na posebnih obrazcih, kateri se dobe na vseh poštah in v vseh Vseli tv enih uradih. Storite to do 31. januarja t.l., da ne boste imeli nepotrebnih sitnosti. Starši ali zakoniti varuhi otrok izpod 14 let, so dolžni te prijaviti. Davek na nepremičnine— Glavni blagajnik Cuyahoga okraja opozarja, da je 19. januar 1978 zadnji dan za plačilo davka na nepremičnine. Lastniki posestev ne pozabite tega. Carter bo podal stanje Unije Kongresu v četrtek WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Carter bo osebno podal v četrtek zvečer ob 9. na skupni seji Kongresa svoje poročilo o stanju Unije. Oblasii iščejo morilca visokošolk v Floridi TALLAHASSEE, Fla. — V nedeljo zjutraj se je neki neznanec splazil v spalnico visokošolk Florida State University in dve po hudem pretepanju zadavi1. Eno z golimi rokami. Eno od njiju je tudi posilil. Pretepeni sta bili tudi dve drugi visoko-šolki. Policija preiskuje napad in umora, pa si ni na jasnem, zakaj je napadalec dirjal skozi T,i-sokošolsko bivališče, kjer so dekleta spala in se ustavil za napad prav tam, kjer se je. Nekdo je pripomnil: “Morda je iška1 sobo z enim samim dekletom. ’ Morilca naj bi videla ena od visokošolk, ki se je nekaj po tretji uri zjutraj vračala domov, ko je dirjal navzdo] po stopnicah in skozi glavna vrata. Vremenski prerok Ves dan in ponoči bo snežilo, predvidoma bo padlo dva do štiri palce novega snega. Naj-višja temneratura okoli 23 F (-5 C). AMERIŠKA DOMOVINA JANUARY 17, 1978 Mmi&m SSSSŠl Je pač tJ I y \\i in'! St. Clair Ave. - 151-0628 - Cleveland, Ohio M103 Natienal and International Circulation i Ustavno sodišče vsega tega seveda ni jemalo v po- Ž§J8IICI P od 20 tožnikov, ki so se udeležili slovenske nasprotne demonstracije v Škocjanu 8. avgusta 1970, aretiranih tako, da je velikovško orožništvo pri tern kršilo zakon. Sodba ustavnega sodišča ni postavila v dvomljivo luč oano tistih, ki so roko in ravnanje orož niwov vodili, teirn.eč tudi koroško državno pravdništvo, ki je zavrnilo tozbeni zahtevek skupine prizadetih Slovencev češ, da za ukrepanje ni razlogov. Dopisnik ljuoljanskega “Dela” v Celovcu M. Sed- „ ^ „ „ mak k tej odlo.itvi usstavnega sodišča na Dunaju pri-jpogosto spoved in prejem sv, Iodbor. Kuhinjo ima v oskrbi ga. pominja: -obhajila. Navduševal je ljudi za Rusova s svojim štabom. Dejstva sc znana ... Policija, ki so jo vodili varnost- 'molitev rožnega venca, za ceni funkcionarji velikovškega okraja, je aretirala 26 Slo- ščenje -presv. Srca Jezusovega vencev in jih nekaj tudi fizično “obdelala”. Prizadeti so in Matere božje. Njegove goreče skušali vložiti tožbo pri koroškem državnem pravdni- pridige so privabljale ljudi od štvu, ki pa ni na .o razlogov za pregon, zaradi česar je daleč in njegova spovednica je tudi prišlo do spor a pred ustavnim sodiščem. Sodišče je zasedalo 6. oktobra, vendar pa je svoj sklep zadržalo dr a meseca in pol: šele 22. decembra je v pisarno pravnih zastopnikov skupine prizadetih slovenskih aktivistov prišla pošta s sklepom sodnikov, ki pa so ugotovili, da je bilo kar 13 do 20 Slovencev aretiranih protizakonito ali pa so bili žrtve poniževalnega in surovega ravnanja voznikov. Verjetno bi oila razsodba, ki že sama po sebi predstavlja ne le obsodbo koroških varnostnih organov, saj so le-ti v Škocjanu nastopili kot podaljšana roka nem-.škonacionalističiuli brambovcev, še bolj katastrofalna, če bi sodišče pn zbiranju dokazov ne jemalo za čisto zlato vse, kar so pri navajanju gradiva o dejanskem stanju izpovedali policisti. Ti si kajpada sami niso hoteli skopati jame in so škocjanske dogodke predstavili prav tako, da bi z aurhi kai najlepše opravičili svoje ravnanje. Ustavno sodisce je vsaj formalno iz razsojanja izločilo vse politične motive ter je razsojalo po zakonu in sodni praksi, ki velja v Avstriji. Vendar se tudi ustavno sodišče političnemu momentu ni moglo izogniti, kajti ta moment tiči v samih razmerah, ki so do sojenja pripeljale: povod za aretacijo 26 Slovencev je bil — v takšni ali drugačni preobleki — izključno političen. Šlo je namreč za Slovence, ki so si drznili uporabiti z ustavo; zajamčena sredstva protesta. Da so bile aretacije motivirane .politične, dokazujejo tista pričevanja — tudi c-rožniška — ki g) v me o tem. kako je do posameznih aretacij prišlo. In ;.eb pričevanj je celo v materialu, na katerega se je oprlo ustavno sodišče, toliko, da ni nobenih dvomov več o tem, kaj je vodilo velikovške policiste pri aretacijah. Celo vrsto ljudi so orožniki pod vodstvom veiikov-škili varnostnih funkcionarjev aretirali samo zato, ker so se hoteli pr,bližati prostoru, ki je bil določen za demonstracijo; ti :Mi orožniki pa 29. avgusta lani, ko so slovenski akiivisti stražili svoj dvojezični napis v Pliberku, niso aretirali nikogar, čeprav je naščuvana tolpa nemških brambovcev ure in ure oblegala prostor, ki je bil določen, za (vnaprej po predpisih pripravljeno) slovensko frači jo'. Nič mani slovenskih aktivistov ni bilo aretiranih zato, ker so — po lastnih navedbah — fotografirali nacionalistično demonstracijo oziroma — po navedbah policistov — skušah prebiti policijski kordon; v Pliberku so nemški nacionalisti policijski kordon prebijali ves čas in obmetavali slovenske demonstrante s pasjimi bombicami. Toda policija ni aretirala nikogar od njih. V Škocjanu so nekaj aktivistov prijeli zato, ker so policiste in demonstrante psovali z nacisti. V .Pliberku so nemški nacionalisti psovali na glas, toda aretiran ni foil, nihče. , , V Škocjanu na i bi eden od Slovencev “udaril” moža v rjavi Voiošu; obleki; toda o tem dogodku je pred sodiščem pričal samo policist, ki naj bi dogodek videl in slovenskega aktivista aretiral; mož v rjavi obleki je zato tud: lahko povsem pravljična oseba. Na demonstraciji v Pliberku so nenuki nacionalisti suvali slovenske demonstrante vpričo policista, toda policist “ni videl”, in ko mu je cela vrsta prič skušala pomagati spregledati, je izjavil, da prijave ne more sprejeti, ker prizadeti ni iz p i iberske občine. nejše hrane, ki nas greje in poživlja. Po sobotnem nakupovanju po senklerskih slovenskih trgovinah, po nevarnem stopicanju po neočiščenih, zasneženih in poledenelih pločnikih, sem se v zgodnji popoldanski uri zatek1a v slovensko restavracijo “Slovenian Village” na 6415 St. Clair Avenue, katero vodita poznani in priljubljeni štajerski rojakinji Tončka Kodrič in Lojzka Feguš. Ta okrepčevalnica se je preje imenovala “Sea Cove” in je v poslopju Slovenskega narodnega doma na zelo prikladnem prostoru. Že večkrat prejo sem nameravala tja, ker sta me obe lastnici tako prijazno vabili. Komaj sem si pomencala roke, že je pritekla mlada slovenska strežnica in mi povedala, da je sobotna posebnost telečja o-bara in ajdovi žganci. Nič boljšega za tale neusmiljeno mrzel dan, sem si mislila in hitro naročila ponudeno jed. Nato je prihitela gospa Tončka in me prijazno pozdravila, kot to stori pri vsakem prvem o-bisku poznanega gosta. “Lepo, da ste prišli k nam,” je dejala, in me s poznano štajersko gostoljubnostjo in prisrčnim na-* 1 smehom zagotovila, da bom ta- dovolj, da za Baragovo be-Skoj postrežena. gre za eno izgubljeno ovco, do- morje bridkosti v času trojne o-klei je ne najde. Hitro se je pri- jkupacije in doživljali zločine učil jezika Indijancev in je na-!rcje£e Osvobodilne fronte, bi jo pisal za nje slovar v njihovem !moraii imeti v svoji knjižnici, jeziku, katekizem itd. Danes, ko rj'0liko dragocenega gradiva z je vse prepraženo s cestami, že- zgodovinskimi dokazi je v tej leznicami, ko avtomobili drčijo obsežni knjigi, da mora odpreti iz kraja v kraj, ko letala v ne-!0£j slehernemu Slovencu, kate-kaj urah preletijo ogromne da- ; remu je naj resnjce Nihče i.jave, si ne moremo predstav-!nj bil tako oblaten kakor škof ijati njegovih potov, po vodi s Fl0žman. Priporočal bi knjigo ti-kanuji, na snežnih krpijah, pes, 1 stim naprednjakom, ki so ga ves oo vsakem vremenu, v stalni |^as mazaji in še danes niso spre-življenjski nevarnosti. Živel je :meniji mnenja o njem. Ubogi i-.ot so živeli njegovi rdeči ver- siepi reveži. ki zapirajo svoja niki, katerim je kazal pot k Ve- 0£esa jn si zatiskajo ušesa, da likemu Duhu. ibi jim ne bilo treba priznati, da .coital je škof in se je tudi v &0 grcj0 ravnali in so pripisovali tej službi popolnoma predal sv0* .zločine škofu Rožmanu, niso pa jim vernikom. Suromen, pozab- | maraJi videti okrvavljenih rok ija! je na sebe^ žrtvoval se je za ! slovenskih k o m u n istov. Tudi neumrjoče duše vse do takrat, slovenskih naprednjakov se ne-ciokler njegovo srce ni izgorelo j hote d-rži preiita kri nedolžnih kot oveča za Boga, duše, za Cer- l Slovencev, ki niso marali ko- Aev' imuni zma. Baraga je bil Slovenec. To mo- ra biti naš ponos in kot taki moramo delati za njegovo poveličanje k časti oltarja. Postopek za njegovo beatifikacijo je pri Sveti kongregaciji za svetnike v Rimu. Postopek ne gre tako hitro, Kot si mnogi mislijo. Treba je veliko dela na raznih področjih, prevajati njegove spise, dokazati, da je res sveto živel in to morajo potrditi tudi čudeži. Dokler čudežev ne bo, se postopek ne bo premaknil nikamor. Mo-ramo moliti, da ga Bog poveliča s čudeži, moramo se mu priporočati, pa tudi prispevati k stroškom, ki niso majhni. Postati moramo člani Baragove zveze. Kot Slovenci in kot katoličani storimo svojo dolžnost. Vsakoletni Baragovi dnevi, tudi In končno co v Škocjanu aretirali 10 ljudi samo za- obhajanje obletnice njegove blato, ker so prišli pred orožniško postajo v S inči vasi, da žene smrti naj nam bodo vzpod-fci se pozanimali >a usodo na demonstracijah aretiranih J buda k delu za njegovo beatifi-S! o vence v. šef tamkajšnjih orožnikov se je po lastni iz- jkacijo. Pomislimo, kaj pomeni javi ustrašil, da ocdo zorani Slovenci napadli policijsko Va naš majhen slovenski narod, postajo in ujetmne osvobodili — kot v kakšnem vester- da imamo svojega, od Cerkve vi- nu, ki jih je la orožnik očitno preveč videl. Obrekovalcu najbolje odgovo-. ris z molkom. — Najgrša človeška lastnost je — skopost. Prav lepo pozdravljam vse, ki berete to “kavsanje”. Star som m ne vem, kdaj bo “mašino” odpovedala. “Toti Štajerc” ZA SMEH “Kaj pa delaš, Tomaž?” vsa preplašena vpraša mama, ko vidi, da sinko nekaj piše po spri-, če valu. “Spričevalo popravljam. Učitelj je naiočil, da moram vse slabe rede popraviti.” “Atek, ali velike ribe jedo tudi sardine?” “Seveda, zakaj to vprašaš?” jrant”, 6415 St. Clair Avenue, v “Atek, kako pa odpirajo kon- poslopju Slovenskega narodnega Iz telečje obare, po domače ji pravimo ajmoht, je prihajal čudovit vonj. Bila je vroča, da sem si ob njej najprej pogrela roke. Poleg skledice z obaro pa so se na krožniku tresli ajdovi žganci, okusno pripravljeni, sočni, zabeljeni s slanino. Oboje mi je šlo zelo v slast in ne bi zamenjala tega obeda, za najboljši ameriški štej k. V ajmohtu je bilo zadosti finega telečjega mesa, poleg zelenjave in majhnih svaljkov. Najbolj pohvalno od vsega pa je to, da kosilo ni bilo mastno in težko za želodec. Velika porcija žgancev in ajmohta je stala dva dolarja. Gospa Kodričeva me je nato pogostila s finim, res okusnim sirovim štrudljem. Ko sem odhajala, sem med vrati srečala drugo . kuharico Lojzko Feguševo, vračajočo, se s trga. V eni roki je imela vrečo lepe, rumene čebule, v drugi pa vrečo sveže zelenjave. Aha, sem mislila, zato je vse tako dobro, ker je sVežc in po naše pripravljeno. Lojzka se je prijazno nasmejala in odvlekla težki vreči v shrambo. Morda si boste, dragi bralci, mislili, le kaj piše toliko o eni porciji žgancev in obare. Zato, ker se mi zdi potrebno, da s° seznanimo z našimi domačimi gostinskima podjetju, kjer bomo zadovoljivo in prijazno postreženi .s poznanimi slovenskimi jedmi. Slovenska restavracija na 6415 St. Clair aveniji nudi stalno domače juhe, izmenoma pa goveji golaž, vampe, svinjsko pečenko, ledvičke v omaki, dunajske zrezke, jetrne klobase s kislim zeljem, čevapčiče, vse priljubljene ameriške sendviče ter doma pripravljene posladke, kot jabolčni in sirov štrudelj, fine rolade in včasih, če imata kuharici čas, še kaj drugega. Omenjena restavracija je odprta od ponedeljka do petka od devetih dopoldne do sedmih zvečer, ob sobotah pa od desetih dopoldne do petih popoldne. Ob nedeljah je restavracija zaprta. Če’ nimate časa jesti in obedovati tam, Vam jedila zavijejo, da jih odnesete domov. Tudi žganč-ke, kot so jih meni, ker jih je bilo toliko na krožniku, da jih nisem mogla “pospraviti”. Zvečer so pa doma, politi z vročim mlekom zopet zelo teknili ...' Vsem, iki se kdaj mudite na znani senklerski cesti, tudi rojakom od drugod, ki pridete v Cleveland na obisk, toplo priporočam “Slovenian Village Restau- Ofs prvi obletnici smrti pisatelja KARLA MAUSERJA prireja LIGA SLOVENSKIH KATOLIŠKIH AMERIKAHCEV: I. RAZSTAVO njegovih knjižnih del, revij in časopisov, pr katerih je on soueloval, v Avditoriju pri Sv. Vidu, v sobot'’ 21. januarja 19/5, od desete ure dopoldne do druge popoldn in v nedeljo, £2. januarja 1978. od devete ure dopoldne končanja prireoitve popoldne istega dne; II. V nedeljo, 22 januarja 1978, popoldne ob treh bo sv. ma-: za rajnega Karla Mauserja v cerkvi sv. Vida; IM. Takoj po maši SPOMINSKA PRIREDITEV v Avditorij’ pri Sv. Vidu: 1. Slovens ka L Ja pri Sv. Vidu: 1, Uspavanka, deklamacija (Veronika Švigelj); 2. Moja prva polnočnica, recitacija (Gregor Dolinar); 2. SlovenisT'. šola pri Mariji Vnebovzeti: Vernih duš dan, deklamacija (učenci šole); 3. Glasovi ^arla Mauserja na traku in slike iz njegovej' življenja (Šteian Vesel in Frank Šega); 4. S planinske besede g. Jožeta Božnarja, 5. Moški A-<,r S ant je na vasi: 1. Triglav moj dom; 2. Srce je žalostno. Vsi Cievslandčani lepo vabljeni, da si ogledajo razstavo 1 se udeleže sv. mase mr popoldanske prireditve. Odbor ____________________-A 0 božššgi Je Ink * *. H. . la cerkvica že več kot napol NEW YORK, N.Y. — “O bo- 'sedena, čeprav je bilo še eno i'1 I - v i žiču je bilo ..tako lahko za~ in pol pred polnočnico. Ob el ----- — ---- - '7 ---- ------ -- — — Vgj čenja svoje popisovanje življe- stih, ko se je na noru za^ nja samo tisti, ki že pripada ge- j prepevanje božičnih pesmi, neraciji, katera ima svoje ko- bila ta slovenska cerkvic^ renine v času pred to, ki zdaj New Yorku že čisto, da, čisto ' dorašča, in pred to, kateri se sedena. Petje je bilo čudo j njeno življenje komaj začenja, jlepo. Takrat sem prvič s In tako sem začenjal svojo Charlieja Guardio, Louisa nika, Mary Arcul, Mary SujT sedaj Tomažič, in mnoge dri’ farno-srenjsko zgodbo v prejšnjem sestavku za AD s tistim — —--°- , božičem svojega ljudskošolske-(dobre pevce, ki sem jih požuga otroštva, ko sem z lastnim srečaval. : naporom napravil božični “boh- V teh letih se je veliko ocL kov” kot s svojimi jaslicami. To Slovencev, ki sem jih pre ni bilo v Clevelandu, kjer sem loti srečal prvič na Osmi, o se rodil, ampak že na Slovenskem, v “podobi raja”, kjer ni meni, ampak moji materi, devet dni pred očetovo, zibelka življenja stekla ... Od petih prvih božičev, ki sem jih preživljal v Clevelandu, ni nobenega v mojem spominu. Samo zadnja dva Miklavževi večera sta v njem. Pa v tem zapisu božičnih spominov na Slovenskem sem se-spomnil zadnjega svojega boža- . ča v očetnjavi, ker je bil od vseh ;y teh letih zvečal poseg mojih navidezno najrevnejši, (med nas. Od rodu “ta novih lilo iz New Yorka in njegov?, kolice. Da, iz mesta in okoli£‘ tudi iz Ridgewooda, so odšli; dlje od mesta. Največ nam 1 ie odgnal čas z dvojnim p°| gom med nas: s smrtjo in o5' relostjo. Čeprav smo v letih od 1949C 1953 dobili mnogo novih pd5 Ijencev, ki so jih začeli im<^ vati “ta novi”, se po teh le življenja ni mogla zam3) jraznina življenja, ki nam 3°, je veliko odselilo, zlasti iz kr mladine. Ta se nam je pora2’ bila -po Ameriškem in celo 1 radno priznanega svetnika. Ime- zerve?” doma. t Mara Lipovec doživel sem ga v komunistični ječi. Ker je bil najrevnejši, poln trpljenja in bolečin, zato je v ____Jr_ -------- .. .. , mojem spominu eden najlepših j Kanadi. Le nekaj nam jih je božičev mojega življenja. j stalo. In ti so s svojimi d21; In ta božič sem doživljal v letu 1945 potem, ko sem štiri doživljal v brezdomstvu, v času u^v^aj . -j—7 (( najtragičnejših let življenja mo- neko zdravo jedro, ki bo j ega naroda, katerega ljubiti me še držalo in morda tudi ri, je naučil s podporo moje matere j ohranilo, dalo in preneslo v — moj oče! Ta šola ljubezni se išo prihodnost, je pa začela v mojih prvih letih življenja, na Ameriškem. Kot že povedano, v mojem spominu ni nobenega božiča, ko sem se kot otrok igral na vrtu m hiši nasproti clevelandskega nekdaj čisto slovenskega Sv. Vida. Na Ameriškem, po vmestnih otroških in najlepših mladem-ških letih, nisem nadaljeval svojih božiče vanj v-tej svoji krstni fari, ampak pri njujorškem slovenskem Sv. Cirilu na Osmi. Komaj dva tedna po mojem prihodu je bilo, ko sem prvi.: prišel k njemu. Bil je sveti večer v letu 1946. Od takrat do danes je prišel že čas ene generacije in tako mirno lahko začenjam letošnje božično farno-srenjsko zapisovanje z besedami: o božiču je bilo ... In ta moj prvi sveti veče" pri njujorškem Sv. Cirilu je bil neizmerno lep, bogat po doživetju sredi domačih “tujih” ljudi. Že ob desetih zvečer, da bi dobila prostor, sva s sestro v družbi še mnogih Slovencev odšla iz Ridgewooda na Osmo. Tam je takrat župnikoval oče Marcel Marinšek. Ko smo prišli na Osmo, je bi- narni srž mladega življenj3,, slovenski Osmi. Fo številu 31, bogvekaj velik krog ljudi, 3 C* Ožje pogledano, že v tert^, su, ko je starejši rod uib1 smo lahko opazili premike ; v “ta novem” rodu. Kak se1’. bil pogled po naši cerkvici, U zagledal vse: Burgarjeve, ve, Babnikove, Okornove, j , nikarjeve. Nekaj let kasne]-, prišli še Klezinovi. Mnog0^., mlajših se je odselilo, j so se, a na sveti večer shi° ., skoraj vsako leto videval* , slovenskem Sv. Cirilu na ®^ Svetovečerna podoba naš? , kvice je ostala še zmeraj bita cerkvica. Zadnja leta L tem spreminja. Mladi ne jajo več od daleč k svojih1 fl šem na božični obisk tak? no kot v prejšnjih letih, pred kratkim. Imajo svoje šča joče družine, zato mnog*, J ---j------------7---------- v | I ši odidejo k njim na boži^ri bisk. Od vseh zgoraj oniehJ družin, ki so bile števiNA-svoj ih članih, zdaj pride Š? ^ Klezinova in družina Janežiča. Kar ni odmrlo v starci; rodu, mnogim preživelim y ji leta ne dovoljujejo, da ° ^ sveti večer poromali k 5 y skemu Sv. Cirilu na Osrh0, (Dalje na 3. stram) SHERISEX jDOMOVXKTA JANUARY 17, 1975 Izseljenci ECerešcean v letu 1977 TORONTO, Ont. — Slovenska ga $6,080. Cela vsota je bila že Narodna Podporna J e d n o 1 a ' poslana na Koroško v korist (SNPJ) je v letu 1977 organizi-j Slomškovega doma, kjer so na- rala koncert koroške Danice po ZDA in Kanadi. Pri tej turneji so tudi aktivno sodelovali dr. P. Zwitter, predsednik Koroške ZSO (Koroška OF), Slovenska izseljenska matica in Društvo za kulturne izmenjave v Torontu. SNPJ je izdala končno poročilo o tem, ki se glasi: Zaključili smo poročilo o koncertih Danice. S sodelovanjem Slovenske izseljenske matice in pet naših odsekov je naš šolski sklad prejel $4,310. Kar je bolj važno, je to, da smo podrli kulturno izmenjavo in še posebej, da je ta kulturni talent bil slovenski iz Avstrija. Kot odobreno na našem sestanku 23 sept. 1977, smo odposlali že drugo kopijo resolucije o koroških Slovencih v Avstriji. Na? clevelandski odsek je priporočil, da damo darilo v gotovini za Korošce, drugi so priporočili, da se obrnemo na članstvo za darila. Radi poziva članstvu za po-plavljence v Johnstownu glavni odbor zadeve ne priporoča. Premoženje SNPJ znaša momenta1-no 29 milijonov dolarjev. Jože Hartman, predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri RK SZDL Slovenije in član izvršnega od-bora Slovenske izseljenske matice, piše v Koledarju IM v isti zadevi med drugim: Po predavanju koroškega politika dr. F. Zwittra, ki je zastopal obe slovenski osrednji politični organizaciji na Koroškem, je prišlo dc telegrama v Celovec tudi v korist tistih 26 mladih Korošcev, ki jih avstrijske oblasti vlačijo pred sodišča samo za to, ker hočejo uveljaviti svoje pravice, zapisane v avstrijski državni pogodbi. Pravi boj za človekove pravice je foil v očitnem nasprotju s slovenskim politično-emigrantskim pisanjem, ki tudi z besedo ni omenilo tega grobega obračunavanja z mladimi Korošci, ampak je prav v ten) času pretakalo veliko črnila za vse drugo. Hartmanov odnos do politične emigracije je sila krivičen in naj zato kot “izdajalec”, da na-nadaljujem v Hartmanovem žargonu, ko sem med vojno v ita- stanjeni dijaki Slovenske gimnazije. Peter Urbanc Dom Upa TORONTO, Ont. — Božičnica pripravljalnega odbora za starostni dom Lipa 11. decembra v newtoronski dvorani je dobro u-spela. Okrog 140 naših starejših rojakov s svojimi spremljevalci se je odzvalo osebnemu vabilu in preživelo prijetno nedeljsko poldne v božičnem pričakovanju. Ob razsvetljenem božičnem drevescu se je razvil kulturni program, kjer so sodelovali g. Peter Čeku^a in sestre Babičeve. V svojem nagovoru je Peter Čekuta predvsem, naglašal potrebo po ljubezni in spoštovanju do bližnjega, razumevanju in sodelovanju vseh stanov in družbenih skupin za dosego medsebojnega miru in napredka. Druga velika potreba časa. pa kliče po Bogu, ki naj prenovi naša srca, da bo celotno naše bivanje odsev božjega življenja v nas. Prežeti božjega duha bomo'sposobni ohraniti in vrniti današnji .družbi Boga in Njegove za- T. S. Ellioiova “Pesem modrih” (podal P. Čekuta) in petje sester Babičevih (Sveta noč, Dajte mi zlatih strun) so našle prijeten odziv med navzočimi. Ob okusnem prigrizku, ki so ga pripravile žene odbornikov in prijateljice Doma Lipa, je stekel domače pogovor. Tako je prva božičnica Doma Lipa prinesla par toplih ur domačnosti in pokazala na vztrajno in tiho delo pripravljalnega odbora. Dne 26. februarja t.l. ob 3. uri popoldne bo občni zbor Doma Lipa v newtorontski dvorani. Ja dogodek je za razvoj gibanja za gradnjo starostnega doma nadvse važen. Vsem, ki jim je pri srcu ta skupna slovenska ideja, ki bo v pomoč mnogim našim rojakom, obisk občnega zbora najtoplejše priporočamo. Občni zbor bo potrdil pravila dobrodelne organizacije Dom delj $20, M. Jereb $5, g. in ga. L. Ponikvar $125 (namesto cvetja ob smrti mame Krnc), g. Muc $10. Hvaležno je bil sprejet RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Zima nas stiska in zapira v nade. dar| domove, ko so vožnje po pole- $50, ki so ga Domu Lipa poklonile skavtinje župnije Brezmadežne. Za božičnico so darovali: R. Zupan $10, Helena Mauser $20, g. Ptaček $20, M. Godlar $20, A. Blatnik $20, F. Urbančič $lo' V tem poročilu smo dolžni zahvalo župniji Brezmadežne in društvu Simon Gregorčič, ki so za prireditve Doma Lipa dali v uporabo brezplačno svoje prostore. Hvala kuharicam in njihovim pomočnicam, ki prav tako brezplačno pripravljajo večerje in piknike, darovalkam peciva itd. V materialu pa so darovali za darila na pikniku: M. Godlar $170, A. Blatnik $18, J. Seljak $18, V. Trček $8. Za darila na banketu v materialu: M. Godlar $45, F. Kus $15, F. Arhar $10, A. Blatnik $6, za darila na božičnici: č. g. Kopač — knjige v vrednosti $82, C. Arhar —sveče. V imenu pripravljalnega odbora in v imenu bodočih stanovalcev Doma Lipa tisočera hvala in Bog povrni! t J. R. V Kanadi največ stavk denelih in zasneženih cestah ne- Zvezna vlada je poskusila po- gotove, če ne naravnost nevar- sredovati v sporu med telefon-ne. Ko se držimo doma, imamo sko družbo in njenim uslužben-več priložnosti za razgovore, stvom v Britski Kolumbiji, kjer razmišljanja in seveda za bra- je 10,000 uslužbencev na štrajku nje. Kolike dobrih knjig je na že od preteklega novembra. Ko-razpolago, koliko časopisov in lektivna delovna pogodba je po-drugega čtiva! Težko je reči, ko- tekla že več kot pred enim !e-liko- je tega čtiva v naših slo- tom, pogajanja za novo pa so venskih domovih, in še težje, obtičala, koliko v teh domovih to čtivo jemljejo bero. v roke in ga res tudi Sredozemsko morje je postalo ponekod tako umazano, da ni Moti se, kdor misli, da sta Italija in Velika Britanija prvi na seznamu dežel, v katerih je 'sec trdi, da je treba rast kanad-največ stavk. Prva je Kanada, skega gospodarstva ustaviti in Slovenske knjige izhajajo do- ^ več varno v njem plavati, so D-rna, izhajajo v delu Slovenije javili nekateri zastopniki držav izven meja SFR Jugoslavije, v ob tem morju na zasedanju v Jrstu, Gorici in Celovcu, izhaja- Monte Carlu pretekli teden, jo po raznih slovenskih izselje- Glavna onesneževalca sta reki niških središčih po svetu, tudi Rhom in Pad, ki prinašata vsa-med nami v Torontu, pa v Cie- kovrstno industrijsko in drugo velandu, kjer izhaja naš sloven- odplako. Razgovorov se je ude-ski dnevnik na svetu že 80 let, ležiio 17 držav, od vseh obalnih m seveda v Buenos Airesu v držav ni bila zastopana edino Argentini, kjer je sedež Slo- Albanija. Jugoslovanski zastop-venske kulturne akcije. V To- nik je povedal, da je Jugoslavi-rontu je vse to slovensko čtivo ja odobrila leta 1976 dogovorna razpolago v Slovenski pisar- jeno pogodbo o ohranjanju čini. Sezimo po njem, bogatimo z stoče Sredozemskega morja v njim svojega duha in plemeni- Barceloni. Jugoslavija je šesta tirno svoje srce! 'država, ki je ta sporazum odo- « brila. Naša dežela je obsežna in bo- j ° gata, lahko bi preživljala še veliko novih milijonov ljudi. Tako vsaj misli večina ljudi. Nedavno je izšla o tem posebna študija britanskega strokovnjaka za o-kolje E. Goldsmitha, v kateri pi- nje uradne rasne politike v Juž- svojem'čisto mrtvi: ne za narod ni Afriki in za novo ustavo, ki in ne za Boga! Ce bi bili, ne naj bi jamčila vsem enakost. ,bi poizvedovali na sveti večer V Južno-afriški uniji živi oko- v tem zagonetnem mestu, kje je li 19 milijonov črncev, 2.4 mili- slovenska cerkvica. Lipa, ki so že sestavljena, volil lijanskem, nemškem, ustaškem l n°v odbor in se seznanil z dose-in celo domobranskem zaporu dan j im delom pripravljalnega “izdajal” slovenski narod nem- odbora na socialnem in finanč-škim in italijanskim fašistom, nem področju. Rezervirajte ne- komentiram samo z navedbo: Podpisani je 17. maja 1977 v imenu organizacij, ki jih zastopa, poslal protest avstrijski ambasadi v Ottawi specifično zaradi preganjanja 26 Korošcev ob priliki manjšinskega štetja. Frank Osredkar in njegovi prijatelji, ki jih tudi ne morem šteti med “napredne”, so priredili novembra 1977 Koroški večer v Torontu in to ne prvič. Ta večer, na katerem je med drugim. Slovenska mladina organizirala protestno peticijo avstrijskim oblastem, je dal čiste- deljo, 26. februarja, za udeležbo na občnem zboru Doma Lipa. V banki je na ime ustanove Dom Lipa naloženih blizu 40,000 dolarjev. Od 1. maja do 30. decembra 1977 so v sklad Doma Lipa darovali v gotovini: J. Seljak $20, Tončka K. $25, L. Zajc $10, M. Goričar $20, J. Korinšek $15, J. Muhič $20, T. Puš $5, Vrščaj $10, M. Rak $2«, Neža Štukelj $50, J. Krajnc $10, Orkester “Zvonček” $10, William in Olga Kaukier $100, č. g J. Mejač (mašna nabirka ha pikniku 14. avg.) $107, J. Sm1'- tako kaže statistika za 1. 1976, ki jo je objavila mednarodna organizacija za delo (ILOi v Ženevi. Kanadsko gospodarstvo je leta 1976 izgubilo zaradi stavk po dva dni in četrt na vsakega zaposlenega. V Italiji je prišlo po 2.2 dni stavk na posameznika, na tretjem mestu pa je Avstralija, kjer je gospodarstvo izgubilo zaradi stavk poldrugi delovni dan na zaposlenega. Za temi deželami je precejšen presledek, zakaj Nova Zelandija, ZDA, Finska in Irska so imele povprečno 'po en dan stavk. Na Japonskem, v Veliki Britaniji, Franciji in na Danskem ro zaposleni stavkali po statističnem povprečju pol delovnega dneva. Manj kot pol ure so stali ob strojih delavci v ZR Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v Švici. | Petinpetdeset i n d u s trijskih dežel, ki so poslale podatke, je , izgubilo v letu 1976 skupno 109 i milijonov delovnih dni, kar je za 10 milijonov manj kot v lehi 11975. Največ stavk je bilo v prometu, potem pa v rudarstvu, gradbeništvu in v proizvodnji konč- jo celo majšati, ker da so zaloge energije, hrane in drugih potrebščin za človekovo življenje tudi v naši deželi omejene. E. Goldsmith pravi, da je treba potrošniško miselnost spremeniti in ljudi navajati k varčevanju z vsem, tudi s surovinami in pridelki, ki jih je vsaj za enkrat še v obilju. Treba je misliti na potrebe bodočih rodov. Zvezna uprava za varovanje okolja je kupila tisoč izvodov lista, ki je objavil to študijo, in jih razposlala vzgojnim ustano-vom, knjižnicam in posameznikom, ki se zanimajo za ta vprašanja. Zvezni minister pravi, da vlada -študije ne sprejema in ne odklanja, posreduje pa jo učnim ustanovam, da bi jih seznanila z njeno miselnostjo kot delom razpravljanja o bodočnosti Kanade. Sovjetski zastopnik pri razgovorih z ZDA v Ženevi o omejitvi jedrskega strateškega orožja Vladimir Semjonov je ob obnovi teh razgovorov izjavil, da je dobil ,od vlade navodilo, da vodi pogajanja v poslovnem duhu na “načelih enakosti in enake varnosti” za obe strani. Pripomnil je, da sodi sovjetski vodnik Brežnjev, da so izgledi na u-speh teh pogajanj “kar dobri”. * Kanadčani, ki želijo vedeti, kaj imajo zvezna vlada in njene ustanove o njih zapisano, bodo imeli s 1. marcem to priliko zvedeti. Tedaj bo namreč stopil v veljavo zakon o človekovih pravicah, na temelju katerega bo zvezna vlada objavila seznam svoj ih zapiskov o privatnikih in jim dala možnost, da v te pogledajo. * Kanada za enkrat nima namena ukrepati v zvezi z ugotovitvijo, da so nekatere barve za lase med povzročitelji raka'pri laboratorijskih živalih, je objavila zvezna pisarna za droge. ZDA so na to javno opozorile in pozvale producente teh barv, da na to opozorijo morebitne uporabnike s posebnim napti- Brhko dekle, ki mu je odpovedal avto na velecesti, se je po- som na ovitku, slavilo ob tej z dvignjenim pal- * cem v upanju, da se bo kdo u-stavil in jo vzel s seboj. Res se Margaret Trudeau, odtujena žena predsednika zvezne vlade je ustavil avto, ki pa je bil že |P. E. Trudeauja, je med 10 “naj- nih izdelkov. V letu 1978 smo glavni kontrakiorji za že odobrene čarterje kanadske družbe za potovanje v Ljubljano. Boeing 707 — Cena — Kan $469- pd 28. junija do 8. avgusta od 28. junija do 22. avgusta od 12. julija do 8. avgusta od 12. julija do 22. avgusta Prav tako smo tudi glavni prodajalci za Wardair potovanja v Zagreb z novim DC-10, Cena začne z Kan. 0449. Zahtevajte popolno listo. Vse navadne, čarterske, mladinske in turistične karte za povsod. — Florida, Hawaii, Karibsko morje. Res prava strokovna postrežba za najem avtomobilov, davčne prijave, knjigovodstvo, potne liste in vizume. DR. KAREL ŽUŽEK Toronto, Ont. — Tel. 534-8891 PETER URBANC, notar 635A Bloor St. VV, Spomenik Chariieju Chaplinu v Londonu? LONDON. — Londonski poslanci bodo odločali o predlogu, da bi postavili spomenik Chariieju Chaplinu. Predlagano je bilo, naj bi bil kup naravne velikosti in bi prikazoval umetnika v njegovi tradicionalni po.stopaški obleki. Stal naj bi na južnem bregu Temze, v četrti, kjer se je Chaplin rodil. Idejo je dal mestni poslanec Harrington, ki meni, da bi bil spomenik del londonske kulturne dediščine. poln, in njegov mladi voznik je vprašal dekleta: “Čemu ne mahate z belim robcem?” Dobil je hiter odgovor: “Poslušajte, jaz iščem prevoz — ne |mislim se pa predati!” Mož, ki je šel na sprehod s svojim psom, je odkril na zidu, komaj 160 čevljev od poslopja AMERIŠKO DOMOVINO v vsako slovensko družino v ZDA in Kanadi; slabše” oblečenimi ženskami na svetu skupaj z znano Anito Bryant, filmsko igralko Farrah Fawcett-Majors, teniško igralko Chris Evert in drugimi. To listo je sestavil znani modni kritik Blackwell v Los Angelesu. * Zveza učiteljev srednjih šol v j Ontariu smatra, da bi moral j ona rasnih mešancev in 765,000 Azijcev poleg okoli 4 milijone belcev. Zadnji imajo v rokah vso oblast in vso gospodarsko moč. Močna plemenska organizacija v črnskem naselju So veto poleg Johannesburga v Južni Afriki, je objavila, da bodo njeni organi bičali vsako izpod 18 let staro dekle, ki jo bodo našli na cesti po 8. uri zvečer. Stare nad 13 let, prestrežene na cestah po 8. uri, bodo deležne takega postopka samo po predhodnem dovoljenju staršev. Zastopnik plemenske ustanove S. Manthata, ki je to svarilo izdal, je izjavil, da je njegov namen zmanjšati posilstva in druge zločine. * Na univerzi v Britski Kolumbiji ni uspešno končalo izpita iz angleščine o božiču kar 40% vseh na novo vpisanih slušateljev. Znanje angleškega jezika v srednjih šolah Britske Kolumbije je takšno, da so odločili, da .bo moral v bodoče vsakdo, ki se bo hotel vpisati na visoko šolo, preje položiti izpit iz angleščine. * Plačevanje posebnega bonusa zveznemu uslužbenstvu, ki je sposobno uradovati v obeh jezikih, angleščini in francoščini, na določenih položajih, je “komedija napak”, je izjavil vladni komisar za uradne jezike Max Yalden. Vlada po njegovem ni dosledna, ko omejuje število mest, za katere je predpisana dvojezičnost, pa istočasno ponuja $800 bonusa onim, ki znajo oba jezika. Yalden se sprašuje, čemu naj bi dobivali posebni bonus oni zvezni uradniki, ki so se drugega jezika učili na tečajih zvezne vlade, na njen račun in v svojem uradnem času. Zagovorniki tega bonusa pravijo, da naj se tega izplačuje na temelju načela za “enako delo — enako plačilo”. Ce dobijo bonus oni, ki so stopili v zvezno službo z znanjem obeh jezikov, ga morajo dobiti tudi oni, ki so se drugega službenega jezika naučili kasneje, pa četudi na račun zvezne vlade same. poslaništva Izraela v glavnem j prosvetni sistem najeti več uči-mestu Belgije Bruxellesu dve jteljstva, četudi je število rednih preboj nji raketi proti tankom, j učencev v teh šolah začelo pa-naperjeni proti poslaništvu. j dati. Namesto da bi šole zaprli, Policija je dognala, da sta bili [jih je treba preurediti za starej-raketi povezani s posebnim vži- j še ljudi, ki niso imeli v mladih galnikom na baterijo, ki pa je !letih priložnosti uspešno zaklju-verjetno odpovedal. Tisti, ki so citi srednjo šolo. Moderni čas raketi postavili, so verjetno zbe-Izahteva več znanja in odraslim zali, koso videli, da je vžigalnik je treba nuditi možnost, da na-odpovedal, oni pa so v nevarno - jdoknadijo, kar so v prejšnjih jesti, da jih odkrijejo. j tih iz kateregakoli razloga za- * ! mudili ali pa opustili. V višjih šolah v Torontu so j * napisi, ki. v devetih jezikih pre- ! Poglavar Zulu črncev v Južni povedujejo kajenje v šolskih po- Afriki, najmočnejše -plemenske slop j ih. V splošno začudenje u- skupnosti s 5.5 milijonov Ijucl-citeljstva na teh napisih, ki ro mi. se je sporazumel za sodelo-jih poslale šolske oblasti Onta- vanje z vodniki mešancev in A-ria, ni prepovedi v •— francošči- zijcev za sodelovanje v skupni, drugem uradnem jeziku Ka- nem naporu za končanje seda- Njujorška srenja . .. (Nadaljevanje s 2. strani) ša cerkvica na ta večer — že par let — ni več nabito polna, ampak komaj lepo zasedena. Letos sem na sveti večer pomislil na stari in novi rod, ki to faro sestavlja, da je še narodna, kakor je v vsem svojem glavnem bogoslužju. Od starejšega rodu jih na sveti večer ni bilo niti na prste dveh rok, komaj za eno samo. Zgledalo je, da so farani tega rodu na ta večer “odpovedali”, da celo farani mlajšega rodu “ta novih” skupno z našimi “prosvetarji”. A vendar cerkvica je bila čedno posedena, ko je bila božično o-deta v luči in lepoto, sevajočo iz jaslic na oltarju. Spet sem videl zbrano njujorško slovensko srenjo, obraze, ki sem jih prvič ali drugič videl. In močno vese1, sem jih bil. Čeprav žive nekje ob strani prave njujorške slovenske skupnosti. tako rekoč v samoti, jih je ta večer' nekaj v duši in srcu vznemirilo, da so mnogi prvič na ta. letošnji sveti večer poiskali ha tujem to malo slovensko cerkvico, mali božji sveto-nočni domači hlevček na Nju- In eden od teh, ki je že prejšnji večer z dvema slovenskima prijateljema iskal našo cerkvico in jo našel, da je ni zgrešil drugi večer, ko je bil sveti večer, je ob koncu stopil k meni. Ko sva si segla v roko in voščila srečen praznik, mi je dejal: “Zares je lepo bilo!” Jaz pa sem mu dejal: “Zares, ali ni lepo doživeti slovenski pravi sveti večer sredi New Yorka?!” Z vzhičenjem mi je pritrdil. Jaz pa sem mu rekel: Zmeraj bo lepo, če pridete med nas. Skušajte priti na tretjo nedeljo v januarju. Ne bo vam žal in spoznali nas boste.. Odšel je iz cerkve v božično noč New Yorka, ki je na ta večer kot iučna bajka čudovit... Odšel je in pomislil sem, ali se nam bo vrnil. Ali je bil to zanj prvi in morda tudi zadnji sveti večer v slovenski cerkvici pri Sv. Cirilu na Osmi, kjer je slišal čudovito lepo slovensko božično pesem, ki ga je v našo skupnost vsaj za ta sveti večer priklicala. Pomislil pa sem tudi na delo, na katero so nas ta mladi Slovenec in d^ugi na ta večer o-pomnili: Pojdite in poiščite izgubljene ovce! Tone Osovnik Ljubljanska obvoznica Da bi zmanjšali promet v sami Ljubljani, kjer je na cestah velika gneča, so izdelali načrte za obvoznico okoli mesta, moderno avtomobilsko cesto, kot jih imajo druga velika mesta pe svetu, če pojde vse po sreč’, bodo del obveznice od Celovške ceste do Dolgega mostu začeli graditi letos jeseni. Mednarodna banka je obljubila posojilo za gradnjo te ceste, toda to še ni odobreno, kar utegne povzročiti preložitev začetka gradnje. CLEVELAND, O. MALI OGLASI Adjacent to Lakeland Freeway Neff Rd. Area OFFICE SPACE — IMMEDIATE OCCUPANCY 325, 500, 675, 1000 — up to 4,000 sq. ft. Excellent access to 1-90 and 1-271. 261-G211 J. Dallos Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do S. Help Wanted Woman or Couple to take care of semi-invalid lady in St. Vitus area. Modem living quarters provided and salary. Robert A. Novak, 6013 Glass Ave. 391-3333. (x) General Office Cleaning 5 nights per week. Chagrin. Blvd. area. Must have transportation. Experienced preferred. Call 461-8920 (8-11) WAREHOUSEMEN in Cleveland If you are interested in a solid future in the food supply distribution industry, we would like to consider you for a position in our firm. We require rodnem čustvovnnju med svoji-I industry in Cleveland Monday jimi poklonijo nocoj rojenemu božjemu {Detetu, v tem je bilo ___ 'za mene potrdilo, da vsi ti, ki 'sem jih tako na letošnji sveti 'večer prvič videl v življenju in prvič v domači cerkvi, čeprav so zraščali na Slovenskem v čisto drugačnem vzdušju in se odselili na tuje foogve iz kakšnih Home. razlogov, niso v duši in srcu EXPERIENCE NOT NECESSARY. Please call for an appointment. 391-9733. Ask for Cindy Weber. Woman for Houseclesaning 1 or 2 times a week. Private Call 486-8921 AMSKAKA mMDVINA, £?, mimmmmmimBmmmMmmmmmmi BREZ DOMA Hektor Malot 8 I iž mmmmmmmmmmmMmmmMmmmmm Ob teh besedah se je psiček, žal gospodarju, mu razpel jopič ki se do tedaj niti ganil ni, na- iz ovčje kože, segel s šapo v žep glo dvignil. Vzravnal se je na njegovega telovnika in potegnil zadnjih nogah, prekrižal spred- iz njega debelo srebrno uro. Po-nji nogi na prsih, nato pa se je gledal je na kazalce in dvakrat priklonil pred svojim gospodar- zalajal. Nato pa je zalajal še jem tako globoko, da se je nje- trikrat nekoliko tiše. gova čepica dotaknila tal. Ko je In res je ura kazala dve in tri storil to dolžnost vljudnosti, se četrti. je okrenil k svojima tovarišema. “Prav,” je dejal Vitalis; hva-Eno nogo je še vedno držal na la ti, Kapi. In sedaj te prosim, prsih, z drugo pa jima je pomig- da naročiš gospe Sladki, da ženil v znak, naj se približata. Oba Urno, da bi nekoliko plesala na psička, ki sta upirala poglede v vrvi.” svojega tovariša, sta se takoj Kapi je takoj segel v žep gos-vzravnala. Podala sta si spred- sodarjevega suknjiča in privle-nje nožiče, kakor si ljudje poda- kel iz njega vrv. Pomignil je jajo roke; naredila sta počasi Zerbinu, ki se je nemudoma šest korakov proti gospodarju, dvignil in se mu postavil nas-nato tri korake nazaj in se glo- proti. Kapi mu je vrgel konec boko priklonila. vrvi, katero je ta spretno ujel “Kapi, to je kapitan v skraj- in oba sta jo začela počasi vr-šani obliki, je poveljnik psov. teti. Ko se je vrv začela enako-On kot najbolj razumen spo- memo vrteti, se je Sladka zag-roča svojima tovarišema moje nala proti krogu in začela na ukaze. Oni elegantni črni kužek lahko skakati in pri tem upirala je gospod Zerbin, a ta mlada svoj nežni in mili pogled v gos-skromna osebica je gospa Slad- podarja. ka, ljubka Angležinja, ki ne- “Vidite,” je dejal starec, “da dvomno po pravici nosi svoje so moji učenci zelo razumni, ime. S temi člani, ki so zname- Toda ra-umnost je mogoče prav niti zaradi svojih raznovrstnih oceniti le s primerjanjem. Prav sposobnosti, potujem po svetu zati bi rad sprejel tudi tega deč-in si služim svoj kruh bolj ali k a v svojo družbo. Poleg njega manj ugodno, kar je pač odvis- bo razumnost mojih živali princ od sreče. Kapi!” šla še bolj do veljave.” Koder je prekrižal sprednje “Imel bo torej vlogo živali,” noge. je vzkliknil Barberin. “Kapi, prijatelj moj, pridi “Tudi za to vlogo je treba du-semkaj in bodi tako prijazen — hovitosti,” je nadaljeval Vitalis. to so zelo dobro vzgojena bitja “Prepričan sem, da je ima de-in zato je treba ravnati z njimi ček dovolj. Le nekoliko ga bom zelo obzirno — povej temu deč- moral izučiti. Sicer pa se bom ku, ki te gleda s takšnim začu- utegnil o tem kmalu prepričati, denjem, koliko je ura.” I (Dai^e pnnoanucj Kapi se je vzravnal, se pribli-' -o- Imenik raznih društev Rudi Krfitvi tajnik frM&n Rsionjft, 914 2. 216 st., Euclid, 44119, tel. 531 7354; blagajnik Zdenka Zakrajšek; zapisnikarica Sylvia Krulc; por-gramski odbor: Ivan Jakomin, Jakob Mejač, Ivan Hauptman, Mojca Slak, Janez Tominc; oderski mojster Slavko Štepec, Frank Jenko, bara Lozje Mohar; reditelja Stane Krule, Pavle Hren; knjižničar Frank j Jenko; športni referrenti Marko ] Jakomin, Peter Dragar, Janez Tq-; mine; nadzorni odbor Matija Hočevar, Miro Celestina, Frank Zalar sr. Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 5373. HALL9 AVAILABLE FOR ALL borniki! Frank Tominc, John Eakcl, OCCASIONS — phone 486-3018 or. Frank Ramin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617. Oltarna društva OLTAJRNO DRUŠTVO FARK SV. VIDA Duhovni vodja Rev, Edward Pevec, predsednica Mary Marinko PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Penko podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1815 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44133 tel.: 261-1921. podpredsednica Mary Bencin; zapisnikar Rudolph Ivančič, nad-tajmea m blagajničarka Mary Oto- zorniki: Joseph Trebeč, John Poz-mcar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, j nik, John Žnidaršič, pevovodja John zapisnikarica Mary Farčnik; redi- ^ Rigler. teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Vaje so vsak torek ob 8. uri zve- Dorothy Strniša, Jennie Femec. — čer v Slovenskem društvenem domu Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. na Recher Ave., Euclid, Ohio. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds Victoria Skarbetz tajnica in blagajni- gajnik čarka Rose Bavec, 18228 Marcella Peter Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Hauptman, PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja Ing. Franček Goren-šek, predsednik Frank Lovšin, podpredsednici Anuška Lekan in Anka Mihelič, tajnica Leni Skubitz, bla-Lovro Rozman, arhivar Dragar. Odborniki: Metka Andrej Kokal, Sonja Strancar. Nadzornice: Ivanka Tomi- Lekan, Musi Pogačnik, France Se-nec, Mary Podlogar, Amelia Gad, ver, Sonja Slepec in Janez Tominc. Zastavonosin,a Ivanka Kete. Skupno Nadzornika: Ivan Hauptman in obhajilo vsako prvo nedeljo v Jože Likozar. pri 8 maši, isti dar popol-i Naslov: Korotan, 1116 E. 72 St., sv. mesecu dne ob 1:30 uri molitvena ura po blagoslovu pa seja v cerkven dvorani Društva Najav. Imena Cleveland, Ohio 4410? PEVSKI ZBOR JADRAM Predšed., Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida in M. Dolšak Tajnik-blagajnik Frank Biltene, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102. Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Joseph Hoče-1 var, podpredsednik, Miro Odar, za- Cosgrove, Kathleen Česan pisnikar John Hočevar, ml, slov. Nadzorni odbor:Ann' Kristoff, J. zapisnikar, Joseph Zevnik, tajnik Capko, Frank Kristoff. Greg Hribar, 1253 E. 60 St., blaga j-j Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. nik Charles Winter Jr. - Skupno sv. i Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida obhajilo vsako drugo nedeljo v me- Wilma Tibjash, Florence Unetič, seču pri 8.00 sv. maši - Seja se| Veselični odbor: Sophie Bayok. vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.! Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C Wolf, S. Matuch. Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. Pevska društva GLASBENA MATICA The Officers for the year 1977 are as follows: President: June Price 1st Vice President: Marie Shaver 2nd Vice President: Marie Skorich Treasurer: Carolyn Budan Secretary Joseph Batis Secretary: Catherine Hopkins Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Batis Librarian: Mollie Frank, Marie Babbitt Stage: Joseph Novak, William Mehaffey. Frank Ivancic Publicity: Mollie Frank, Carolyn Budan, Charles Terček Our choral director is Vladimer Malečkar. Rehearsals Wednesday evenings, 6417 St. Clair Ave. Slovenski domovi DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Bob Prince, Predsednik; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline Slepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Fultz. Tajnica Nacizorni odbor, Mary Esta-mk, Anthony Simcic, Marie Zeitz. Seje vsaki tretji četrtek v mesecu >b pol 8 uri Zvečer. FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Executive Secretary — Charles F. Ipavec President — Louis Fink Vice-Pres. — Frank Mahnič Fin. Sec’y. Treas — John Habat. 299 East 257 St., Euclid, O. 44132 Corresponding Sec’y. — Ella Sa-manich Recording Sec’y. — Rudy Pivik Auditors — Mary Dolšak, Lou Sajovic, Fred Filips Legal Counsel — Charles F. Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue President — Edward Kenik Vice Pres. — Albin Lipoid Sec. — Ann Marie Zak Treas. — Frances Tavčar Rec. Sec. — Julia Pirc Josephine Zakrajšek Ulrich Lube Josephine Stwan Cyril Rovanšek Antonia Zagar John Perencevic June Price James Novak Charles Ipavec Stan Mezic Louis Arko Edward Godic August Pust Ann Opeka Frank Azman John Milakovich 1st Alternate — Louis Peterlin Jr. 2nd Alternate — Robert Klanchar Seje dnektorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S DOME 15335 Waterloo Road President, Jennie Marolt; Vice-Preds. Mary Dolšak; Secretary Treasurer Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Secretary, Florence Sla-by; Auditing Committee: Mary Koss, Sophie Bayuk, and Bertha Dovgan. Publicity Josephine Tom-sic. FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY FROM NOON TO 8 P.M. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jože Lehen, podpredsednik Stane Rus, tajnik Stane Mrva ml., 1056 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-6762, blagajničarka Berta Lobe, odborniki: Jože Bojc, Ivan Hočevar, Ivan Kosmač, Jože Kristanc, Frank Lovšin, Pavle Lavriša, Louis Lobe, Lojze Mo- SLOVENSKl NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar- bar, Matt Novak, Filip Oreh, tinsek, blagajnik Joseph Stavec Starie prjstan) Edy Podržaj, Loj- F.Petri0- «*>. Anton Kaplan, gospodarski odbor Švigelj, l*erdo Sečnik, Martin Al Glavic, Millie Lipnos, Anton Ka- Tominc, Janez, Varšek, Edy Vei-plan in Albert Lipnos, odbormki; Nadzorni odbor: Mate Res-Anton Perusek, Antonia Stokar, T, , ^ -.c Louis Kastelic in Robert Hočevar, raan> Branko 1 leuei, 1 a j Anton Stimetz, Louis Ferfolia. Seje Lunder. Razsodišče: Ivan Brleč, vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 Franc Kovačič, Franc Urankar, zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. KLUB LJUBLJANA Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Steffie Janša, tajnica Mae Fabec, 6015 Cedar Wood Rd., Mentor, Ohio 942-3785; blagajnik Tony Yerak zapisnikar Louis Lod-vik. Nadzorni odbor' Josie Škabar, Eddie Hampiri, Anna Bracklow. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Pevovodja Frank Rupet. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v SDD na Recher Ave. SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM RECHER AVE., EUCLID, OHIO Predsednik Ed Leskovec, podpredsednik John Troha, 1839 Kapel Dr., tel. 261-5886, tajnik Ray Bra dac, blagajnik William Frank, za pisnikar Joe Petrič Jr., nadzorniki! Louis Sajovic, John Hrovat, William Janša; gospodarski odbor: Al No-vinc, George Carson, John Božic; direktorji: Joe Kušar, Phil Alich, Joe Klopovich, Ron Šuster; častni predsednik Joseph Trebeč, častni tajnik Stanley Pockai. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu ob osmih zvečer, v SDD na Recher Avenue. “SLOVENSKI FANTJE” Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-1 ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko | Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Vik tor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni j dvorani pri Sv. Vidu. Drarnatska društva SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik John Habat Jr., pod-predsed. Dan Pavšek, Sr., blagajnik Joseph Ferra, zapisnikarica Sophia Magayna, fin. taj. Frank Koncilja; nadzorniki Mary O’Kicki, Frances Somrak in Keith Smrekar, gospod. odbor John Churney, Eugene March, Bob Osolin, ostali direktorji Robert Osolin, Ed Habat, Joe Jerkič, nar. domov Joseph Ferra, Henry Bokal; upraviteljica Agnes Kolo-vich. Seje so vsak 4. ponedeljek v mesecu ob 7:30. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110 President: Anthony E. Sturm 1st Vice-Pres., Frank Videmsek 2nd Vice-Pres., Rudolph Zakely Financial Sec’y., Helen Sturm Treasurer, John Prince Rec. and Corresp. Sec’y., Cecelia M. Wolf AUDITORS: Frank Kristoff, Ann Kristoff, Stanley Grk and Tony Umek. HOUSE COMMITTEE: Frank Kristoff, Chmn., Frank Koss, Joe Prime, Stanley Grk, Tony Umek and Frank Videmsek. Legal Advisor: John Prince Trustees: Jennie Marolt, Mary Dolšak and Boris Kozel Alternates: John Cech and Frank Grk DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Dramatsko društvo Lilija ima za leto 1977-78 sledeči odbor: predsed- Meetings held every fourth Thurs-nik August Dragar; podpredsednik day at 8 p.m. LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio President, Mary Kobal Vice President, Christine Kovatch Recording Secretary, Marica Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429 Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica SLOVENSKI NARODNI DOM 3563 E. 80 St. Predsednik: Al Stražar Podpredsednik, Alan Novak Tajnik, Mary Wolf Blagajnik, Ray Habian Zapisnikar, Eddie Skufka Nadzorniki: Richard Martinsek, Antonia Stokar, Mary Prosen. SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS. Slovensko kulturne društvo Triglav, Milwaukee, VVis. ima za Hrvatin leto 1978 sledeči odbor: Pred- FISH FRY’S SERVED EVERY sednik Karl Dovnik, podpred- PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN tHE AMERICAN HOME newspaper mmmn mmmm imu 1953 Essi: 62 f L701« Lake Shi. Jlvd. 431-208S $31-6300 OROilOVH TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEBNGTA FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS. sednica Annie Mejač, duhovni vodja Rev. Beno Korbič, tajnica Marička Kadunc, blagajničarka Mary Cof felt, upravnik Jože Smolič, gospodinja Loni Limo- UPRAVN1 ODBOR KORPORACIJI BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vid- nadzorni odbor: Janko Li-mar, tajnik Janez Ovsenik, blagaj- moni Frank Mernik, Janez Ri-nik Anton Oblak, oskrbnik Janez ’ Košir, knjižničar Frank Cerar, od- felj- PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive MAPLE HEIGHTS POULTRY & GJtTEMG 17330 Broadway Maple Height# Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser-dce) za svatbe; bankete, obletnica in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag-vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 i^ESg2§|§|§§S|lif; Za vsakovrstna tiskarska dela ae priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA EN PRIVATNA NAZNANILA Vge tiskovine za društvene prireditve )krožn>ce. sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil Spominske podobice in osmrtnice Najlepža izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb« NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE ! NAJSTAREJSA slovenska KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI * Mi izaujamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowmentsj certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad Sl,«00. * Naša ogledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval mue nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pr: nas imate, na primer, priložnost udeležbe pn kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih i urne j in božičnih priredite*' za otroke. - SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! * ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti In pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, I1L 60431). RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131 GIZELLA HOZ1AN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 15u9 Sheridan Road, Wilmette, 111. 60091 PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235 ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Moj stari naslov: Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov: } MOJE IME: > PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO UNITEDHORCH is the United Way MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 ★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. •k Vara. narodnost in privatni običaji upoštevani, jt- Pasterai psostar. Zračevalni sistem. 24 erna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.