OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 1, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 22
DomaČe vesti
40. obletnica poroke
Mr. in Mrs. Anton Železnik iz 18 St. Catherine Ave. obhajata 40- obletnico svojega zakonskega ^ivljenja. Otroci in njih družine prijatelji izrekajo slavijen-lepše čestitke ter jima ijo vse najboljše, da bi obha-a zlati jubilej v zdravju in
zadovoljustvu!
Srebrni jubilej
Dne 24. januarja sta Mr. in John Baloh iz 19201 Mus-° a Ave. obhajala 25-letnico zakona. Hčere, zet je, so-niki in prijatelji so pa slav-J^nca presenetili z gostijo na domu minulo nedeljo. Mr. a oh je doma iz Idrije, njegova pa iz Cirknice. Še na mno-zdravja in sreče!
direktorija
7.30 uri se vrši seja ,	novo-izvolj enega di-
® °rija Slov. društvenega do-^ ^ na Recher Ave. Seja je važ-se bo konstituiralo od-Za tekoče leto, in prosi se
Poinoštevilno udeležbo.
Skupna seja
^^Jutri, v četrtek zvečer ob 7.30 se vrši skupna seja direkto-štv^	društev Slov. dru-
Vabr^^^	na Recher Ave.
so vsi direktorji in ^stveni zastopniki, da pridejo.
^^ika razprodaja
b '^odni trgovini Marsich &
tek^^	Ave. je v
Samo za teden dni velika
SOVJETSKA ZVEZA JE PRIZNALA UUDSKO REPUBLIKO VIEI NAM
MOSKVA, 31. jan.—Sovjetska zveza je danes priznala ljudsko republiko Viet Nam, ki jo je na Indokitajskem ustanovil komunistični voditelj Ho Ci Binh, ki že od leta 1945 vodi indokitajsko ljudstvo v borbi za polno neodvisnost od francoskih kolonijalnih zasužnjevalcev.
Sovjetska časnikarska agen-
■cija Tass je naznanila, da bodo izmenjani diplomatični predstavniki med vlado Viet Nama in Sovjetsko zvezo. Istočasno pa je označila bivšega cesarja Bao Dai-a za "lutko" francoskih kolonijalnih zatiralcev. Agencija Tass je naznanila, da Bao-a podpira le "majhna skupina reakci-onarjev."
V izjavi sovjetske časnikarske agencije je posebno poudarjeno, da sta Anglija in Zedinjene države že naznanili, da nameravata priznati lutkarsko vlado Bao Dai-a, ki je za časa vojne bil lutkarski "cesar" in kolabora-tor Japoncev.
S priznanjem vlada Ho Či Min-ha s strani Sovjetske zveze je postala Indokitajska pozornica novih mednarodnih dogodkov. Francija si že leta prizadeva, da bi zatrla upore Indokitajcev, ki želijo polno nedvisnost.
Kot je bilo včeraj naznanjeno, je državni tajnik Dean Acheson v svojem sporočilu Bao Dai-ju rekel, da bo prišlo do tesnejših odnošajev med Zedinjenimi državami in njegovo vlado. Iz Lon-
^Prodai-i. .T	dona )a poročajo, da bo Anglija
.	na vsemuK ./ ' .. ^	.
; Rtv l-il	t	r^vin/^Hnni tariATi	_
k, zelo znižane in tako si
ne
denar pri na-spodnjega pe-i in oblek za ženske, dekleta " otroke.
^^GUNCI PRIHAJAJO
°^LEANS, 29. jan.-jjg,	armadna transport-
"General Hersey" je da-be Popeljala nadaljnih 1,319 se nahajali v ta-"""'»Gih žapadne Evrope.
iob^lavija je
kredite
m °^GON, 31. jan.-Obvešče-krogi so danes na-"luffn/' j® Anglija odobrila %	kredite v znesku 2,-
sterlingov ($7,000,000).
verjetno že prihodnji teden priznala po Francozih ustanovljeno vlado Viet Nama.
Indokitajci pod vodstvom komunističnega voditelja Hoa kontrolirajo okrog 80 odstotkov In-dokitajske. Najbolj močni so na obrežnih področjih. Z druge strani pa se je Bao s pomočjo francoskih kolonijalnih čet utrdil v večjih mestih.
Indokitajska bo verjetno postala druga Grčija
Zapadni opazovalci menijo, da se bo vsled sovjetskega priznanja levičarske vlade Ho Či Min-ha Indokitajska spremenila v drugo Grčijo, toda ne v prid za-padu.
V Moskvi in Washingtonu bo-
do morali odločati, če se bo vnela odločilna vojna med vlado Ho Či Minha, kije kot komunist naklonje Sovjetski zvezi, ter vlado Bao-a, katerega je na oblast postavila Francija in ga podpira z vojaštvom. Če bodo Zedinjene države z orožjem podprle Bao-a, bo nedvomno Ho Či Minh imel polno podporo kitajskih komunistov, ki so že prišli do meje Indokitajske.
V	tej borbi se francoski koloni J'alni gospodarji največ borijo za bajno bogastvo Indokitajske. Dežela ima ogromne količine gume, rud in riže. Od leta 1787 je Indokitajska bila francoska kolonija. Po končani vojni pa se je uporniško gibanje za neodvisnost zelo razširilo med vsemi azijskimi ljudstvi, ki so se nahajala pod jarmom kolonijalne-ga sistema. Ho Či Minh vodi uspešno borbo proti Francozom in njihovim domačim kolabora-torjem .
V	enem oziru se položaj na Indokitajskem razlikuje od položaja v Grčiji. Dočim je civilna vojna povzročena zaradi zunanjega vmešavanja v Grčiji bila, prav.,za prav bratomorna ci-. 'vilna vojna, se na Indokitajskem borijo francoske čete s pomočjo kolaboratorjev proti domačinom.
Posebna važnost tekočih borb na Indokitajskem je, ker bi se zmago Ho Či Minha odprlo vrata za napredovanje komunizma v Siam, na Malajo, Indonezijo in celo Indijo.
* |ada namerava uničiti 50 ®®«ijonov bušljev krompirja
p ig^^SHlNGTON, 31. jan.—Poljedelski tajnik Charles Ijev	predlaga, da se uniči okrog 50 milijonov buš-
(jj. ^^'^Plusnega krompirja, v kolikor bi kongres ne dal
^SaČna navodila. li^j^lJedelski
lakoti na mnogih predelih
oddelek kljub ve-
IY1 •	"
Osvob	se ne bo mogel
ja, surplusnega krompir-1oq^^ kupil po ceni nad $2 funtov v zvezi s progra-®ki>i podpiranje cen farm-
pridelkov.
načrt za uni-i)i sg^-	pojasnil na taj-
za po-
Poljg^ ^ zadeve. Neki pomočnik <la je n	tajnika je izjavil,
bolj jj ^ '^^enju Brannana "naj-vlada uniči ves krompir.
krompir bi se lah-hola,	izdelovanje alko-
° ^ proizvajalci alkohola ^'lada	Pod pogojem, da
za stroške prevo-' stalo poleg cene krom-lje(leig,^."^^jnih $15,000,000. Po-' oddelek bo skušal tudi
razdeliti krompir raznim relif-nim organizacijam, za izvoz v inozemstvu po ceni 1 cent za 100 funtov itd.
Računa se, da bO; vlada na krompirju zgubila okrog $100,-000,000 za pridelek lanskega leta. Leta 1948 je imela $25,000,-000 zgube, ker je podprla cene krompirju.
Poljedelski oddelek je že pozval farmerje, naj v tem letu skušajo pridelati za 6 odstotkov krompirja manj kot pa so ga pridelali lani. Na ta način bi se lahko znižalo vladne nakupe sur-plusnega krompirja.
Vlada s svojim programom podpiranja farmskih cen skrbi, da ne bi padle cene kmečkim pridelkom, kar pa ni dobro za odjemalce. Surplusni krompir se seveda ne prodaja odjemalcem na trgih.
VERSKI KONFLIKTI ZARADI VATIKANA
WASHINGTON, 31. jan.—Pro-testantovski pastor Rev. Charles Clayton Morrison, ki je obenem urednik časopisa Christian Century, je danes izjavil, da bi imenovanje novega ameriškega ambasadorja v Vatikanu povzročilo v Ameriki "verske konflikte." Rev. Clayton je poudaril, da bi se ne smelo imenovati naslednika Myrona Taylor ju, M je nedavno podal ostavko kot Tru-manov osebni poslanec v Vatikanu.
Zastopnica Sotak zahteva več protekcije
Mrs. Mary Sotak, zastopnica v mestni zbornici, se je vneto zavzela, da administracija preskrbi več policijske protekcije zlasti ob večernih urah, ker so se zadnje čase zelo pomnožili napadi na ženske in otroke na ulicah.
Mnenje zastopnice Sotak je, da bi morala administracija najeti več žensk-policistinj, ker se mnogokrat pripeti, da bi napadene ženske in otroci mogli podati policistinjam bolj natančne opise o svojih napadalcih in načinu napada kot pa policistom. S tem bi se tudi pomagalo preje zalotiti napadalce in jim onemogočati nadaljne kriminalne napade.
Mrs. Sotak je posebno povda-rila, da je treba nuditi posebno varstvo zlasti v onih krajih, kjer se taki napadi ponovno dogajajo, v splošnem pa da se oja-či policijske sile z večjim številom moštva, da se prepreči te zločine.
Jugoslavija ne bo imela zračnih zvez z vzhodno Evropo
BEOGRAD, 31. jan. — Jugoslavija bo 14. marca prekinila zračne zveze z vzhodno-evrop-skimi državami. Tekoči sporazum o letalski službi med Češkoslovaško in Jugoslavijo je v veljavi le do omenjenega datuma, Jugoslovani pa verjetno sporazuma ne bodo hoteli podaljšati.
Na letališču v Zemunu pri Beogradu so sovjetska in madžarska letala redko prihajala. Edino češkoslovaška letala so vršila službo na progi Praga-Beograd-Tirana.
Istočasno ko bo dejansko prekinila vse letalske zveze s komunističnimi državami, si bo Jugoslavija prizadevala, da ustanovi zračne zveze z zapadno-ev-ropskimi državami. Za sedaj ima Jugoslavija letalski sporazum s Švico in Zedinjenimi državami. Pan American Airways družba je dobila pravico, da pošlje svoja letala nad Jugoslavijo in uporablja zemunsko letališče, v zameno pa lahko jugoslovanska letala letijo nad ameriško okupacijsko zono Nemčije in Avstrije.
Jugoslovanska vlada upa, da bodo kmalu sklenjeni letalski sporazumi tudi z Anglijo, Francijo in Italijo.
PREMOŽENJE RIBENTRO-PA ZAPLENJENO
NUERNBERG, 30. jan.—Bavarska denacifikacijska sodnija je danes zaplenila premoženje bivšega nacističnega zunanjega ministra Von Ribentropa, ki je bil leta 1946 obešen v Nuernber-gu. Sodnija je naznanila, da premoženje velja le $450. DVA KOMINFORMOVCA USTRELJENA V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD,, 30. jan. — Jugoslovanska sodnija je danes obsodila na smrt dva komunista, pristaša Kominforme, ki ste organizirala gerilski odpor proti jugoslovanskemu premijerju Titu. Poleg teh dveh je sodnija obsodila še šest Kominformovcev, ki so dobili zaporne kazne. KATOLIŠKA CERKEV IN VOLITVE V ANGLIJI
LONDON, 31. jan. — Rimsko katoliški voditelji v Angliji so danes posvarili svoje vernike, da se morajo natančno obvestiti o vpogledih kandidatov za parlamentarne volitve, predno se odločijo, da za njih glasujejo. Posebno so jim zabičali, da je važno vprašanje šolske vzgoje, na katero si v mnogih katoliških deželah rimsko-katoliška cerkev lasti monopol.
Rimsko-katoliški voditelji trdijo, da katoliško cerkev v Angliji ogroža zakon o prosveti iz leta 1944. Trdijo, da cerkev mora v okviru tega zakona za jamčiti velike vsote denarja za reorganizacijo prosvetnega sistema.
ZOPET O MINDSZENTYJU
DUNAJ, 31. jan.—Rimsko-katoliški obveščevalni agent je so danes izjavili, da so madžarske oblasti vrnile v Budimpešto kardinala Mindsžentyja, ki je bil zaradi izdajstva in zarote proti ljudski republiki Madžarski obsojen na dosmrtni zapor. Minds-zenty se je baje več tednov nahajal na Tatrah, na Slovaškem, kjer da se je zdravil. O rimskokatoliškem kardinalu so cerkveni krogi razširili več novic. Po enih poročilih je bil baje poslan v sovjetsko zvezo, medtem ko nekateri trdijo, da je znorel v ječi v Budimpešti.
Kongres odobril usodepolni sklep predsednika Trumana, da se začne z izdelovanjem hidn^enskih bomb
NOVOROJENO DETE ŽIVO ZAKOPANO
HENDERSONVILLE, N. C., 30. jan.—Policija je danes aretirala nezakonsko mater Gracie Lee White, ki je priznala, da je živo zakopala svojo šest tednov staro hčerko. Policija računa, da se je novorojenka nahajala šest ur pod zemljo, predno so jo odkopali in odpeljali v bolnišnico, kjer zdravniki pravijo, da bo ostala pri življenju.
HČERKA VIŠINSKEGA JE SPISALA KNJIGO
MOSKVA, 30. jan. — Hčerka sovjetskega zunanjegja ministra Zena Višinska je danes končala svojo knjigo "Zločini na polju delavskih odnosov." Zena Višinska je (kakor njen oče) po poklicu odvetnica, poleg tega pa tudi profesorica na moskovski univerzi.
GRČIJA NE POTREBUJE AMERIŠKA POSOJILA
NEW YORK, 29. — Grški finančni minister je danes izjavil, da Grčija ne potrebuje ameriška posojila, ker da Marshal-lov načrt zadostuje za vse potrebe dežele.
Vodilni ameriški znanstvenik svari, da sovjetski znanstveniki verjetno poznajo skrivnost hidrogenskih bomb
WASHINGTON, 31. jan.—Kongres je nocoj z veliko večino glasov odobril sklep predsednika Trumana, da se začne z raziskovanji, katerih cilj je produkcija novih in daleč bolj smrtonosnih bomb kot pa je atomska bomba.
Kqngresniki, ki so odobrili
Bostonski svet izobčil Japonce
BOSTON, 30. jan.—Člani japonskega parlamenta, ki so prišli v Zedinjene države, da bi se na lastne oči prepričali, kako demokracija deluje, so bili danes z 11 proti 8 glasovom izobčeni s seje bostonskega mestnega sveta. Neki kouncilman je izjaivl, da so japonski člani parlamenta "vohuni."
Član mestnega sveta James S. Coffey, ki je stavil predlog, da se Japonce vrže iz dvorane, je izjavil:
"Japonci se verjetno nahajajo tu in slikajo trdnjave ter skušajo zvedeti skrivnosti o atomski bombi. Mi jih hranimo in oblačimo. Toda ni jih potrebno izobraževati, da bi čez par let začeli novo vojno."
Japonske člane parlamenta, katerih je 14, je poslal v Zedinjene države vojaški guverner Japonske gen. MacArthur. Med ostalim so imeli v programu, da se seznanijo z demokratičnim postopkom na sejah ameriških mestnih svetov.
Lieut, polkovnik Robert V. Shainn, ki spremlja Japonce na potovanju po Zedinjenih državah, je izjavil, da se nekaj takega še ni zgodilo.
*
Presenečenje v Tokiju
TOKIO, 31. jan. — Najvišji okupacijski uradniki so danes neprijetno presenečenje zvedeli, da so v Bostonu ukg.zali Japonskim članom parlamenta, da morajo zapustiti sejo mestnega sveta.
Japonci se tudi posmehujejo ameriškim navadam. Najprej jih vabijo, da se seznanijo z demokratičnimi postopki, ko pa prihajajo na seje sveta, jih enostavno vržejo ven. O incidentu v Bostonu tudi menijo, da je klofuta gen. Mac Arthur ju, ki je Japonce poslal v Ameriko.
produkcijo hidrogenskih bomb, so obenem apelirali za novi mednarodni sporazum o kontroli atomske energije.
Predsednik Truman je v svojem naznanilu med ostalim rekel:
"Cel mojih odgovornosti kot poveljnika in šefa oboroženih sil je, da skrbim, da bi dežela bila v stanju braniti se pred vsakim možnim napadalcem. Soglasno s tem sem dal navodila Komisiji za atomsko energijo, naj nadaljuje s svojim delom z vsemi oblikami orožja, vključno s tako zvano hidrogensko ali pa superbombo."
Takoj po tem naznanilu so kongresniki prekinili vse debate glede drugih zadev in se začeli ukvarjati izključno z vprašanjem hidrogenskih bomb. Skupni odbor za atomsko energijo je sklical posebno sejo.
V	kongresu je debate glede bombaža prekinil kongresnik Chet Holfield, kr je izjavil, da podpira predsednikov sklep, toda je obenem opozoril, da bi se moralo na svet nasloviti apel za mednarodno kontrqjo hidrogenskih bomb, ker brez takšne kontrole bi bilo "vseeno koliko akrov bombaža bomo pridelali."
Senator McMahon pa je razkril, da je on priporočil predsedniku, naj se začne z raziskovanjem za produkcijo hidrogenskih bomb.
Detajli o hidrogenski bombi držani v tajnosti
Dejstva o hidrogenski bombi niso bila objavljena. Ker se jih drži v strogi tajnosti, so vsa mnenja o teh novih bombah večinoma le ugibanja. Soglasno s izjavo nekega •neimenovanega kongresnika, člana komisije za atomsko energijo, bi začetna raziskovanja stala $200,000,000, medtem ko bi po mnenju vodilnega ameriškega znanstvenika dr. Harolda C. Ureya polna produkcija bomb stala $2,000,000,-000.
Nekateri znanstveniki računajo, da je hidrogenska bomba tisočkrat in celo dvatisočkrat močnejša od sedanje atomske bombe. Toda z druge strani bolj zmerni krogi pa le pripominjajo, da je "bolj močna od atomske."
Tudi glede dobe raziskovanj, ki so potrebna za produkcijo bombe, si mnenja nasprotujejo. Nekateri znanstveniki menijo, da bo vzelo dve leti, predno bodo Zedinjene države imele hidro-genske bombe, drugf pa verujejo, da bo prva bomba izdelana le čez kakšnih pet let.
V	enem pa obstoja več ali pa manj isto mnenje znanstvenikov. Namreč, da teorija o hidrogenskih bombah ni skrivnost, ker se o njej v znanstvenih časo-
pisih razmotriva že leta. Sovjetski znanstveniki so verjetno prav tako dobro obveščeni o tej teoriji, kakor so ameriški.
Dr. Urey veruje, da sovjetski znanstveniki poznajo skrivnost
Vodilni ameriški z n a n-stvenik na polju atomske energije dr. Harold C. Urey. ki je dobil Nobelovo nagrado za svoja raziskovanja, je včeraj v Baltimoru izjavil, da po njegovem mnenju sovjetski znanstveniki poznajo skrivnost hidrogenskih bomb.
"Vsak pomislek, da ruski znanstveniki niso uspeli razkriti skrivnost hidrogenskih bomb, bil nerazumljiv. Čeprav je ameriškim znanstvenikom prepovedano, da javno govorijo o hidrogenskih bombah, zelo dvomim, da je ta skrivnost ostala v mejah Zedin j enih držav," je rekel dr. Urey.
V Evropi pričakujejo strašansko tekmo
LONDON, 31. jan.—Strah je zajel evropska ljudstva vsled naznanila, da je predsednik Truman odobril raziskovanja za produkcijo hidrogenskih bomb. Politični in diplomatični voditelji zapadne Evrope, ki je še vedno razdejana od zadnje vojne, pričakujejo strahovito tekmo med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo za razvoj orožja, ki bi lahko uničil človeštvo.
Znanstveniki, ki držijo z za-padom, so seveda sprejeli naznanilo z odobravanjem. Z druge strani pa so levičarski krogi obsodili sklep predsednika Trumana in ameriškega kongresa.
Predsednik Angleškega znanstvenega instituta prof. A. M. Low je izjavil, da se hidrogen-ske bombe ne more prepovedati.
"Sklep predsednika Trumana je bil moder. Njegova dolžnost je, da brani Zedinjene države. Vsled tega, če lahko dobi bombo, ki bo vse poslala v pekel, ima popolnoma prav," je izjavil prof. Low.
Canterburški dekan Rev. Hewlett Johnson, ki opetovano zagotavlja, da Sovjetska zveza sploh nima namenov, da bi napadla katero koli državo, pač pa meni, da zapadne sile hočejo uničiti Sovjetsko zvezo, je ostro obsodil Trumanov sklep.
Glavni tajnik angleške Komunistične stranke Harry Pollitt je izjavil, da predsednik Truman s svojim naznanilom ne bo ustrašil miroljubne države, kakor je Sovjetska zveza ali pa komunistična Kitajska. Obenem je zahteval, da se prepove uporabo atomskih in hidrogenskih bomb,
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
1. februarja 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
^0 ^znašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta)"
For One Year—(Za eno leto) _______ __________________________________________________«8 "in
For Six Months—(Za šest mesecev) ________________ _	5 00
For Three Months—(Za tri mesece) _ ___________ Z
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)_________ .
For Six Months—(Za šest mesecev)
For Three Months-
3.00
-(Za tri mesece)
$10.00 6.00 ___ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KAPITULACIJA MR. ACHESONA
II.
Z drugimi besedami državni tajnik odprto razmotriva o Francovi vladi, kot o potencialnem zavezniku, čeprav svetuje, da bi morala odgovoriti na odkritosrčne in prijateljske napore, ki smo jih storili, da jo nagovorimo, naj stori korake "k demokratični vladi," če se želi uveljaviti kot zaveznik. Medtem, ko se čaka na takšen odgovor, Državni oddelek dela kar je v njegovi moči, da Franca ekonomsko podpre. Prvič je ameriško ljudstvo v pismu Mr. Achesona zvedelo, da je "ameriška vlada ponudila novo pogodbo o prijateljstvu, trgovini in plovbi," da bi "olajšala normalni business in trgovino s Španijo." To pa v času, ko je Španija še vedno izobčena iz Združenih narodov in ko naša dežela vidno podpira to stališče s tem, da ni poslala ambasadorja v Madrid!
Mr. Acheson je priznal, da general Franco ni pokazal nobenega zanimanja za našo ponudbo, niti ni vpošteval razna svarila iz Washingtona, naj izvrši reformo svojih finančnih navad. Toda celo kljub temu in čeprav se naša vlada zoperstavlja splošnim posojilom španskemu režimu, smo mi "pripravljeni na podaljšanje kreditov Španiji, ki bi krili določene in ekonomsko upravičene projekte."
Vsled vsega tega so se razblinile v nič trditve Mr. Achesona, da glasovanje v prid upostavitvi polnih diploma tičnih odnošajev s Španijo, ne bi "v nobenem pomenu besede označilo odobritve režima v Španiji," pač pa le "vračanje k normalnim navadam pri izmenjavi diplomatičnih predstavnikov." Kajti, kot on poudarja, resolucija sprejeta na Generalni skupščini Z. N. leta 1946 predstavlja zavračanje normalnih navad; vsled tčga predstavlja moralno in politično sodbo, ki bi očividno bila spremenjena, če bi se resolucijo preklicalo. Zelja Državnega oddelka, da se raz veljavi to sodbo proti Francu, je bila jasno izražena v razkritju dejstva, da je že mešetaril za trgovinski pakt in je medtem pripravljen odobriti kredite Španiji "na isti osno vi kot kateri koli drugi državi." Enostavno dejstvo, potrje no z našo dosledno politiko v vzhodni Evropi, je, da Iz vozna-uvozna banka ne odobrava kredite državam, katere Državni oddelek ne želi politično podpirati; primer, do nedavno, je Jugoslavija. '	'
Tudi drugi glavni argument Mr. Achesona za njegovo novo politiko—da bi se akcijo Združenih narodov moralo opustiti, ker je le služila jačanju pozicije sedanjega režima Španije—se mora sesuti vsled svoje lastne votlosti. Ce diplomatični pritisk učvršča Francovo vladavino, ali bi obnova normalnih odnošajev mogoče povzročila njegov padec? Mogoče je prav to, kar želi Mr. Acheson? Vravnoveše-nost pisma težko da vsebuje namig o takšnem cilju. Ce pa kdo postavlja ta argument nasproti dejstvom, je še bolj nestvaren.
Kajti dejstva so takšna. Od leta 1945 Francov režim ni nikoli bil bližje razsulu kot je prav danes. Španski diktatorski režim je tako gnjil vsled svoje korupcije, tako kričeč vsled svojih kontrastov bogastva in bede, tako brutalen pri svojem zatiranju, da celo pri svojih lastnih zaveznikih ne uživa nobenega kredita. Prvič so po letu 1945 protifašistični elementi v Španiji in inozemstvu čutili neizogibnost spremembe. S koncem Franca pa bi bila odprta pot h končnemu obračunu s fašizmom. Ce bi se ga pustile pri miru, bi režim padel, vsaj to je jasno. Mr. Acheson pravi, da špansko ljudstvo zamerja politiki, ki se jo je predstavljalo za "zunanje vmešavanje v notranje zadeve Španije." Toda kdo se sedaj vmešava v zadeve Španije? Resnica, ki tako jasno odseva iz tega zmešanega pisma, je, da je državni tajnik nastopil z namenom, da bi rešil Franca. Mogoče bo uspel.
Toda lahko se zgodi, da ne bo uspel. V naši deželi so možje in žene, ki še vedno smatrajo, da je Franco simbol s pomenom. V Evropi so se organizirano delastvo in vse demokratične sile obvezale, da se bodo zoperstavljale vsem poskusom, da se fašistično Španijo spravi nazaj v zajednico narodov.—Špance, ki se znotraj in zunaj Španije upirajo Francu, je morala akcija človeka, katerega so smatrali za liberalnega in dobromislečega, težko in pošastno udariti, če so sploh v stanju, da prenesejo še kakšen udarec. Prav gotovo bodo pognani še v bolj obupne skrajnosti pii svojih poskusih, da strmoglavijo vlado. Mr. Acheson misli, da se je špansko vprašanje pretiralo in ga ohranilo pri življenju z "organizirano propagando." Njegova akcija pa je storila več kakor vso drugo, da to vprašanje ne bo umrlo, kakor pa j bi lahko storil kateri koli propagandist.	I
NA KRCEVINI BODO ZORELE BRESKVE . . .
Reportaža iz sadjarske obdelovalne zadruge OSOJNIK pri PTUJU
Na Zagrebškem velesejmu, letošnjo jesen, je v kmetijskem paviljonu med drugimi razstavljala svoje pridelke tudi po vsej Sloveniji znana sadjarska obdelovalna zadruga Osojnik pri Ptuju. Prekrasni plodovi breskev z njenih novih pritličnih plantaž so vzbujali splošno zanimanje. Ko sem jih občudovala, sem si zaželela, da bi videla tudi kraj, kjer zorijo te žlahtni sadovi in si ogledala obširne nasade breskev.
pobočju gričev sadonovniki, na bolj strmih pobočjih vinogradi, na severnem pobočju pa gozd. Na podnožju pobočja bomo spomladi gradili zadružne hišice, nov hlev za sto glav živine in še druga gospodarska poslopja. Vsa močvirja v ravnini smo izsušili, gozd na južnem pobočju pa iztrebili."
"Zakaj ste se odločili prav za breskvine nasade?" me je zanimalo.
"Gojili bomo tudi jablane in
Kmalu se mi je ponudila pri- j hruške, toda predvsem breskve, lika in odpeljala ^em se v Ptuj. j ker se z njimi najprej pride do
Širna ravnina Ptujskega po- i plodu in seveda tudi do dohod-Ija prehaja severno od mesta ' kov. Ker so breskve med prvimi Ptuja že v valovit gričevnat svet. I sadeži, ki dozorijo v letu, jih bo-Gozdnato hribovje, ki strmo pada do struge reke Drava, se nadaljuje v vinorodne Slovenske gorice. V ozke doline, ki se vijugasto vijejo, je že zavejala jesen, po obronkih bližnjih gričev maje jesenski veter rdečkaste krošnje sadnega drevja . . .
Po komaj pol-urni hoji iz mesta Ptuja, že s ceste opazim zadružno poslopje, nad njim pa krasen nasad breskev, ki se na višečem hribu izgubljajo v sencah obrobnih gozdov. Enakega nasada ne najdeš v vsej Sloveniji.
Na hribih med nasadi dekleta in brigadirji opravljajo zadnja jesenska dela. Pristopim k starejšemu brigadirju in ga prosim, naj mi pove podrobno, kako je nastala njihova zadruga.
"Zakaj pa ne," odgovori možakar, ki je bil kar takoj pripravljen na kramljanje.
"\'^este, to je bilo pa tako . . .
Naša zadruga je nastala leta 1946. Ima zemljo dveh bivših večjih posestev, Štuke in Orešja,
katerih lastnika sta bila Nemca Glatz in Hintze, ki sta grdo izkoriščala slovenskega človeka.
Seveda si osvoboditve nista upala pričakati, temveč sta jo pobrisala s svojimi ljudmi na sever. Po agrarni reformi sta bila kajpak razlaščena. Zemlja pa je bila podeljena tistim, ki so prej delali na posestvu kot viničarji,
hlapci in dekle, najemniki in poljski delavci.
"Vsi ti so se odločili, da osnujejo zadrugo. Priključili so se jim tudi poljedelski delavci s Primorske, ki jim je v času Narodno osvobodilne borbe okupator požgal stanovanje in so ostali brez vsega. Sedaj ima zadruga 130 hektarov zemlje, na njej živi in jo obdeluje 36 družin s 131 člani. Razdeljeni smo na tri brigade: sadjarsko, plantažno in poljedelsko, ki delata v Štukah,
tretja pa je mešana brigada in dela na posestvu v Orešju."
Lepo sem se mu zahvalila in ga še povprašala za predsednika zadruge, tovariša Vesela.
"Njega pa dobite v zadružni pisarni, kjer pripravlja s tajnikom in vodji brigad že plan za spomladanska dela."
In res, pravkar so končali posvetovanje. Pozdravim jih in povem namen svojega obiska.
Predsednik zadruge, ki je znan kmetijski strokovnjak, je bil takoj pripravljen, da mi razkaže breskvine nasade.
Kmalu s^m gledala pred seboj nepregledne vrste pritličnih breskvenih drevesc. Predsednik )e začel pripovedovati:
"Da, da, mnogo truda in znoja je bilo potrebno, da smo ustvarili to, kar danes vidite, saj se je pred tremi leti na tem me-
mo z lahka razprodali sveže. Mnogo bo k temu pripomogla tudi bližina mesta Ptuja, ker ne bo težav s prevozom. Zdaj imamo nasajenih že 16 hektarjev breskev, po petletnem planu pa jih bomo imeli 30 hektarov in tri hektare hrušk. Prihodnje leto bodo prvič obrodile v večjih količinah in računamo, da jih bomo pridelali kakih pet vagonov."
Tovariš predsednik mi je pokazal tudi zadružno drevesnico. Sadike ne vzgajajo samo zase, ampak jih tudi oddajajo. Že letos imajo toliko naročil, da ne bodo mogli vsem ustreči. Za plansko razdelitev so oddali letos že 4,000 dvoletnih breskev.
Vračam se s pobočja breskvenih nasadov in v dolini se mi oko ustavi na velikih blokih njivskih površin. Tovariš predsednik je opazil moje vprašujoče oči in mi je že pojasnjeval:
"Te velike površine njiv smo napravili iz majhnih razdrobljenih njivic. Sedaj imamo šest velikih njiv. Tudi tu je opravljeno ogromno delo, če vam povem, da smo morali začeti brez strojev, brez živine, brez gnoja in brez semena. Njive, ki so jih prejšnji lastniki dajali v najem kot posamezne parcele, so dajale slab in neenak pridelek. S pravilnimi agrotehničnimi merami, kakor pravimo danes temu, smo doslej že marsikaj izboljšali.
"Zaradi pre'hoda na nov način kmetovanja, prvo leto seveda ni bilo uspehov. Donos pšenice je bil komaj 600 kilogramov na hektar, letos pa že 2,600 kilogramov, kar je najvišji donos v Ptujskem okraju. Krompir smo sadili na plantažah tudi med breskve in smo prvo leto dosegli 80 kvartov na hektar, letos pa že 200 kvartov. Pri krmi smo lani dosegli 40 kvartov na hektar, letos pa že 60 kvartov."
"Za tako velike površine njiv in posebno še v vaši borbi za čim višji pridelek na hektar boste pač rabi ogromne količine gnoja. Kako pa si ga boste preskrbeli?" me zanima dalje.
"Prav zaradi tega bo živinoreja pri nas druga važna kmetijska panoga. Zato bomo tudi razvijali travništvo. Sedaj ima zadruga 88 glav goveje živine in devet konj; ena glava pride na 0.92 hektara, torej smo že nad najboljšim slovenskih povprečjem, ki je bilo ena glava na en hektar zemlje."
Cas mojega odhoda se je hitro bližal, rada pa bi še mnogo izvedela o pridnih Osojčanih. Tovariš Vesel mi je razkazal tudi živino, ki je nastanjena v treh hlevih, ki so jih adaptirali iz starih zgradb. Spomladi bodo j gradili velik moderen hlev za sto | stu razprostiral še gozd. Zadruž-1 glav živine in moderen svinjak j r.iki so izkrčili nad 14 hektarov' za 30 plemenskih svinj. Pujske i posekanega gozda, z buldožer- oddajajo predvsem lastnim za-; jem izruvali panje in korenine, družnikom, kolikor pa jih osta-j zemljo pa izravnali in zrigolali. ne, tudi drugim zadrugam. Tam ob desni steni graščine Štu- Vse poljske pridelke, ki jih za-1 ke so tudi zasuli ribnik in izsušili! družniki sami ne potrebujejo, i vse mlakuže. Dolgo je trajalo, ponudi zadruga državi, ki jih odda se je iz krčevine pokazala or- kupi po zelo ugodnih cenah. Z na zemlja.	j državnim 'podjetjem "Sadje in j
"Sedaj so v ravnini njive, aa zelenjava" imajo pogodbo za od-1
dajo sadja in zelenjave. Letos jim bodo prodali dvajset vagonov zelja. Oddajo tudi vse mleko, ki ga doma ne potrebujejo. Vsak zadružnik dobi pol litra mleka dnevno, dojenčki pa po en liter.
Moja slika Osojnika ne bi bila popolna. Če si ne bi ogledala tudi zadružne stavbe. Videla sem veliko, urejeno knjižnico, izvedela, da imajo svoj pevski zbor in da večkrat igrajo tudi kako igro. V kratkem si bodo uredili veliko dvorano za prireditve.
Zelo sem se začudila, ko me je tovariš predsednik peljal v zadružni magacin, kjer si člani nabavljajo svoje potrebščine. Videla sem, da so vsi zadružniki dobro oblečeni in obuti.
Ker me je zanimalo tudi delo mladine v zadrugi, sem povprašala tudi po tem.
"Mladinski aktiv v zadrugi se lepo razvija. Mladina obdeluje svojo njivo, obvezala pa se je tudi, da bo skrbno čuvala poljedelsko orodje. Naša zadruga še posebno skrbi za vzgojo mladih strokovnjakov. Štiri mladince smo poslali v nižje in srednje kmetijske šole. To bodo naši bodoči tehniki in kvalificirani delavci," mi je odgovarjal tovariš Vesel.
Videla sem toliko lepega in slišala marsikaj zanimivega, da mi je čas kar prehitro potekel. Prisrčno sem se zahvalila prijaznemu predsedniku in pravkar hotela oditi, ko stopijo v sobo trije zadružniki in mlada za-družnica Anica. Prišli so se poslovit od predsednika, ker odpotujejo za dva tedna na dopust k morju, zadružnica Anica pa se je prijavila v tečaj za negovalke in varuhinje otrok v kmetijskih obdelovalnih zadrugah, ker čuti posebno veselje do tega poklica. Povabili so me naj prisedem k njim na voz, kar sem z veseljem sprejela. Še zadnji pogled Osoj-niku in breskvinim plantažam in odpeljali smo se. Ker smo imeli skupno pot, smo vstopili v isti vagon.
Moji sopotniki so bili prav zanimivi ljudje. Beseda je dala besedo in razvil se je kar živahen pomenek. Obrazi so jim sijali od zadovoljstva ko so pripovedovali, da bodo preživeli dopust ob morju, saj te možnosti doslej niso nikdar imeli. Spomnila sem se na uredbo, ki določa tudi za kmetijske delavce, prav tako kot za industrijske, pravico do plačanega letnega dopusta.
Zanimalo me je tudi, kakšen je njih zaslužek v zadrugi. Zadružnik, ki so ga klicali za Flo-rijana, je povedal, da se je v stari Jugoslaviji potikal z ženo 16 let okrog, kot poljski delavec, viničar in najemnik. Sedaj pa je ■ v zadrugi prvič v življenju zadovoljen. Lansko leto je imel 294 delovnih dni, pa tudi žena jih je imela precej. Ker je znašal zaslužek za deloven dan 106 dinarjev, sta zaslužila kar lepo vsoto. Povrhu tega pa imata še svojo kravo in prašiča.
Najstarejši med njimi, skoraj šestdesetletni Fran Eržen po imenu, pa mi je pripovedoval sledeče:
"Vsa moja vas je bila med vojno požgana, zato sva se z ženo odločila, da vstopiva v zadrugo. Imam 11 otrok, od katerih so trije že zaposleni v raznih krajih Slovenije, dva pa je naša zadruga poslala letos v kmetijsko šolo v Svečini. V zadrugi oskrbujem 37 glav živine, žena molze ter kaj malega pomaga. Izmed vseh [ zadružnikov sem imel največ de-1 lovnih dni, 540, žena jih je imela 314, sinova pa vsak po 230. Naša družina je lansko leto za-' služila okrog 140,000 dinarjev. Tudi prehrana v zadrugi je dobra. Leta 1947 in 1948 smo še prejemali živež na živilske na-, kaznice, zdaj pa že živimo od svojega pridelka.
"Vsaka družina si je vzredila enega do treh prašičev, tako, da i smo z maščobo pr eskrbljeni.'-Pa j tudi žito smo prejeli po vlože-1
nem delu. Jaz na primer sem j dobil za vsakega delozmožnega družinskega člana 280 kilogramov žita, za vsakega otroka pa po 120 kilogramov, kar nam I popolnoma zadostuje ..."
Zadružnica Anica pa je povedala, da bodo v zadrugi spomladi ustanovili jasli za dojenčke in otroško igrišče za večje otroke. Odločila se je, da bo ona varuhinja otrok v zadrugi, da pa mora zato predhodno v tečaj, da se strokovno usposobi. Tako se bodo zadružnice lahko veliko bolj posvetile gospodarskemu razvoju zadruge in z zaupanjem prepustile nego in vzgojo svojih otrok otroškim negovalkam.
V prijetnem kramljanju nam je čas hitro potekel. V Ljubljani smo izstopili, se poslovili, še prej pa so me prijetni zadružniki povabili, naj pridem prihodnje leto k obiranju breskev.
Obisk v Osojniški zadrugi je pustil v meni močan vtis revolucionarne preobrazbe kmetijstva iz razdrobljenega načina obdelovanja zemlja v moderen kme-I tijski veleobrat.
i
I Osojniškim zadružnikom pa j dajejo že današnji vidni uspehi I zanos pri njihovem nadaljnem j delu, utrjujejo njihovo enotnost I in jim narekujejo, da z novimi j delovnimi zmagami prispevajo h graditvi socializma na vasi.
I
I Poslano CSANSu-Chicago)
j Zdravnik oivoril urad
Zdravnik Jonn P. Lenahan je te dni otvoril svoj zdravniški urad na 3817 W. 160 St. pri Lorain Ave. Dr. Lenahan specializira v zdravljenju ženskih bolezni in v obstetriki (porodih). Ker nima določenih uradnih ur, morajo pacientke vnaprej poklicati telefonično za sestanek. Njegova telefonska številka v uradu je WInton 5217 in na domu pa Victory 3-8558.
Kaj je stratosfera?
Odkar se je Piccard pred vojno povzpel z balonom v stratosfero, srečujemo stratosfero po-gostoma v znanstveni književnosti. Stratosfera je del atmosfere, vendar v precejšnji višini, in sicer med Srednjo Evropo povprečno 11 km visoko. Ko so začeli letalci raziskovati
ozračje v višavah, se je pokazalo, da pada temperatura v svobodnem ozračju z višino po-' dobno kot na gorah. Poprej so sodili, da temperatura pada, čim više se dvignemo, dokler ne pridemo v praznem medpiaiiet-nem prosto u do absolutne ničle, minus 27J st. C. Leta 1901 se je prvič dvignil gumijast balon s potrebnim merilom v višino 15,000 m in so tako dognali, da od približne višine 11 km navzgor temperatura ne pada več, marveč celo polagoma narašča. Ta obmejna površina leži nad ravnikom v višini svojih 16 km. nad nami' okoli 11 kilometrov, na Daljnem severu pa svojih 9 km visoko. Oblaki nastajajo samo pod to plastjo in prostor pod to plastjo imenujemo stratosfero. Ne vemo natanko kako visoko nad to plastjo se širi stratosfera, ki je po balonih brez človeškega spremstva kolikor toliko raziskana le do višine 35 km nad zemljo. Opazovanja na svetlih oblakih, ki so nastali iz finega prahu ob bruhanju ognjenika Krakataua ii^ razna merjenja nas prepričujejo, da je v višini svojih 70 km nad zemljo spet neka vmesna plast. Ker se zvezdni utrinki za* blešče še v višini 200 km, Polarni sij pa v višini 500 do 600 km, lahko sodimo, da se ozračje razteza daleč v vesolje vendar je po skrajnih mejah tako razredčeno, da gostote ni mogoče več izmeriti.
KAJ SE DOGAJA S STEKLENICO VODE?
Nalij v steklenico vodo do vrha in pusti jo odmašeno na mrazu vso noč. Kdor je že napravil ta poskus, pravi, da prileze iz grla kvišku visok leden zamašek, kakor nekakšen str-žen. Prepričaj se, če je tako. In če je temu tako, napni možgane in povej, zakaj se tako godi? Ko si se o tem prepričal in če ti ni žal steklenice, naredi, da se led v njej raztopi, nato zatakni polno steklenico z zamaškom in postavi vnovič na mraz. Kaj se bo zgodilo? Ugani?
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
v
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48,je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
v
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Pri moških oblekah pa se začenja v. Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
*
Moške srajce: št. 35 jc ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in, j)ol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je| 16 ill pol in 43 je 17.	1
RADIJSKI TORPEDO
^ ■ -p
Sodobna radijska tehnika r dala mornarici le še eno novost: radijski torpedo. Sicer so že ^ minuli vojni torpedovke izstreljevale torpeda in jih uravnal® s spomočjo radija. Naprava je danes tako izpopolnjena, lahko taka* torpeda izstrele di podmornice in bojni čolni. ^ ta namen so izumili poseben radijski oddajnik, k i uravnava torpedo. Prav tako pa so izumili tudi napravo, ki radijskem" torpedu ovira smer in gibanj*'' kar v precejšnji meri zmanjšuj'' možnost zadetka tega nevarnega orožja.
NAFTA V STARIH ČASlf*
Danes, ko z veliko pažnjo 2^' sledujemo razvoj pridobivanj* nafte iz domače zemlje, bo ma'"' sikoga zanimalo, kakšna je nj®' na zgodovina. Nafto so kot "zemeljsko olje" poznali že star' Perzijci in Grki. Uporabljali S" jo kot zdravila; ker so jo težk® dobavljali iz zemlje, so to zdravilo tudi primerno cenili. Vse d" srede 19. stoletja je bilo uporabljanje in izkoriščanje nafte pr®' cej omejeno. Prve stroje za i"' dustrijsko pridobivanje nafte P zgradil A. Drake v Ameriki. P*" vo industrijsko izkoriščanje te pa se je začelo 1879 leta ^ Rusiji.
CKKKKV PIliSPKVA TKFI^JENJU ČLOVEŠTVA .
RIM, 29. jan. — Italijan^^' komunistični voditelj Palm'''" Togliatti j o danes izjavil, rimska katoliška cerkev prisp® va trpljenju človeštva, ker po'^' pira kapitalistične vlade.
Togliatti je v svojem govoi** zagotovil, da se komunisti borijo proti veri, pač pa želiJ" stalno sodelovanje z vsemi Ij^^ mi dobre volje, da se zatre cialne krivice in izogne vojni-
3 odrasle osebe
žele dobiti stanovanje s 5 sobami.
Pokličite	'
HE 5311
!• februarja 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Branko čopič
KOMANDANT
Že tretji, četrti dan ofenzive so mogli čutiti, kako se obroč okoli brigade počasi in neizmerno zožuje in vztrajno požira prostor, na katerem je manevrirala brigada. Najprej se je opazilo to na malenkostih: iz •fiesta ni bilo več častnikov in zavitkov, kruh je prihajal z za-®U(lo in bilo ga je premalo, ku-so se izgubljali in se za-izvidnice pa so se ved-fio pogosteje streljale s sovraž-v' oddelki, ki so tipali našo moč. Končno je zmanjkalo še !■ Stari partizani so mešali ^ žicami priskutno juho, resno ^"^ali z glavami in mrmrali: Spet se bomo prebijali in o marširali vso božjo noč. ovem ti, da nas bodo spet vr-Sli 12 vasi."
jj ^°^nike in ranjence so posla-^ Votlino nekje na Kozino. ^ Ho več jih je imelo tifus.
so bledli, skakali s po-^ J in skušal nekam pobeg-pa so se zaletavali le v to-zgnetene v tesnem, mrač-w podzemskem prostoru, pod
kat do,
•srim je bilo čuti nevidno vo-
®tabu brigade je nesel
taw TV
pis	iz komandantove
nazaj komaj načeto por-y ° ® ^avo. čebljal se je za
oni in zamišljeno govoril: (ja	nioji, bog ne daj, to-
zboiei^''^ da bo komandant ni • J	od včeraj skoraj
ftiačk	žlico, toliko kot
Pa jo vrže stran."
Stoj an, črn, mra-človek, naj-PQ^i^y brigadni zaščitnici, je zau, 1 •	težke obrvi in ne-
./^Jivo meril kuharja.
človek . . . Hm, - ° i bilo, če bi sedajle zbo-
lel prav on. Poskusi pa mu speči na ražnju jetra ali koštrunove ledvice!"
"Vse sem poskusil, tovariš, pa se niti ne zmeni."
Med zaščitno četo se je kmalu raznesel glas, da komandantu ni dobro. Borci so nehali po-pevati, razgovarjali so se s pritajenim glasom in če so hodili mimo štaba, gledali s skrbjo v nizko okno kmečke hiše. Ko pa so opazili komandanta za mizo, so si olajšano oddahnili.
"Dobro je, glejte ga, za mizo sedi."
Naslednji dan komandant ni vstal ob svoji navadni uri. Kuhar se je vračal iz štaba s sko-delo mleka, bromljal čez dvorišče s svojo šepavo nogo in mleko mu je pljuskalo čez rob. Sre-čavali so ga zaskrbljeni pogledi.
"Kaj je, Topolič, kako je komandantu?"
"Slabo, tovariš — leži. Vročino ima. Toplega mleka se ni niti dotaknil."
Namrščeni strojničar je potegnil iz žepa nekaj zmečkanih, na pol praznih cigaret in mu jih ponudil.
"Na, nesi mu jih! Morebiti bi kadil ..."
Mineval je dan, poln težke negotovosti, ki jih je tiščala kot mora. Borci iz zaščitnice so prisluškovali streljanju v bližini, molčali, smrkali in se zaman trudili, da bi se umirili na enem mestu. Bolničarka Zora, vedro in veselo dekle, je prihajala iz štaba s sklonjeno glavo, pozabila se je pošaliti s komandan-tovim spremljevalcem Jovom, ko pa so jo obsuli z vprašanji, je nerada in zmedeno zamrmra-la:
Dark Cars Lead In North
"Vse se zdi, da utegne biti tifus. Nič se še ne ve."
Borci so se razšli brez besed in se pobiti vračali v sadovnjak. Nihče ni več ne govoril ne vpraševal. Kakor da jim manjka nekaj, kar je neobhodno potrebno. Zato so se čutili izgubljene in zapuščene kot otroci.
Popoldne je prispel v štab komandant prvega bataljona, okretni in živahni Milančič. Nad eno uro je ostal pri komandantu, zvečer pa so se zbrali vsi bataljoni na enem mestu in brigada se je brez borbe pomaknila navkreber in nadaljevala s pohodom proti Medgorju, da bi se povsem izmaknila iz sovražnega obroča.
Po dolgem posvetovanju komandantov bataljonov je bilo sklenjeno, da komandanta brigade ne bodo pustili v bolnišnici, marveč ga nosili z brigado.
Ko so borci videli na koncu drugega bataljona nosila, so se pomirili, šepetaje so obveščali drug drugega:
"Glejte, tudi komandant je z nami,' nosijo ga. Prav je, da ni ostal . . . Takoj je človeku malo laže."
Vzdolž brigade je po nizkem snegu, ki je še ostal na gori, večkrat stopal neutrudni Milan-ščič ter vse zapazil in pregledal s svojim ostrim očesom. Kadar koli je šel mimo, so čutili borci nekaj neugodnega. Vsakokrat so se spomnili visoke, močne postave komandanta brigade, ki je šel ob takih prilikah ves dostojanstven miren vdolž kolone in vsakomur vlival veselo upanje, da se bo tudi tokrat končalo vse dobro in lepo.
"Čuj, ali se komandant zaveda?" je bilo čuti zaskrbljen šepet za hi'btom brigadne zaščitnice.	'
Šepetanje in nerazumljivo mrmranje je presekal prepričevalen glas:
"Da, še je pri zavesti: izdaja
povelja, Milančič jih pa izvršuje."
"Dobro je, bratje", je skru-šeno vzdihnil nekdo iz teme.
Vztrajno in brez odmora je stopala skozi gluho noč navkreber. Takole po polnoči pa se je na daljšem postanku raznesel glas po trudni koloni:
"Kamandant stoka, onesvestil se je."
"Stoka? Res?"
Do tega trenutka ni nihče niti mislil na goro in na položaj, v katerega je zašel, sedaj pa se je vsakdo začutil prepuščenega samemu sebi, izgubljenega v pusti in trdi Grmeč planini.
Za hrbtom so imeli težko oboroženega in neusmiljenega sovražnika. Kdaj in kje je treba udariti, je vedel samo komandant, brez njega pa se je vsakdo počasi spreminjal v bojazljivce in se začenjali bati Švabov.
Le eno so vedeli vsi: če bi do česa prišlo, bodo padli vsi okoli komandantovih nosil.
Strojničar Stojan je sedel na nizkem panju, držal v naročju zbrojevko, sklanjal glavo in dolgo molčal. Kuhar Topolič se j'e v mraku nagnil proti njemu, stremel vanj in se ga previdno dotaknil, ko ga je prepoznal. "Si zaspal, Stojan?"
"Zaspal! Kaj ti pride na misel! Tam se bori človek za življenje, jaz pa naj bi spal! Če bi bil hotel spati, mar bi bil šel na tako pot?"
Spet je bil zaukazan pohod.
V mraku je hitel nekdo mi-
mo kolone in komaj je spregovoril, so borci prepozoaU Milan-čiča. Zdel se jim je čudno razburjen in negotov glas se mu je tresel. Najbrž je tudi njega zaskrbelo komq,ndantova bolezen.
"Vraga, tovariši, tudi Milan-čiča je zaskrbelo", je zamrmral nekdo in se v temi spotaknil ob posekano deblo.
Molče, kot da je izgubila dušo, je brigada nadaljevala svoj počasni in težki nočni pohod. Čuti je bilo le kopita prenato-vorjenih konj in sopenje utrujene živine, ko se je pot neprir čakovano obrnila v klanec. V temi je bilo jasno videti nosila, pokrita z belo rjuho. Belica so
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Zupmik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim:. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod SBmo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
TeL: EN 5013
JO/M THE OPPOHTUNtTY

/A/v'fsr/A/ as. sav/A/^ bonds
"ewly upflated regional segment of an automobile color prefer-being fitted back into the map of the United States by 'ike, •	of General Motors in Detroit. It show?! customer color
ItiHin'" Great Lakes area, including Wisconsin, Michigan, Illinois, wiii 1''® i»d Ohio. GM watches closely color preferences of car buyers it ^ary widely from one section of the country to another, so that *\'erp "P guided in future color selections. Dark blues and blacks •■eds popular in northern zones last year, with greens, greys and Roes . ''"Wing in that order of preference. The extent to which GM in J testing the national "color pulse" was dramatically revealed ® exhibits at its "Mid-Century Motorama" in New York
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za av+e ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
se in plavala nad temno kolono.
"Moj bog, saj gremo kot za pogrebom," je nekomu ušla boječa primera. Toda njegovo kratko zgovornost je naglo požrla neprijetna tišina, v kateri ni bilo slišati drugega kot samo vztrajno, pritajeno udarjanje nog.
Ob svitu je brigada dospela na visok in gol gorski greben, na katerem se je bleščal nedotaknjen sneg ki je komaj na rahlo porumenil sij svita. Dolga, temna vrsta je obstala na čistini, da si odpočije.
Nad daljnim gorskim grebenom se je vedno bolj širila in drsela po nebu svetla roža t a pahljača čistega pomladanskega razsvita. Okoli ušes in po dlačicah na obrazu jih je ščege-tal vzvaloven in hladen jutranji gorski zrak. Oči so prijetno počivale na mirnem belem morju megle, ki je legala po dolinah pod planino. Tam doli so vasi, blato, pogorišča in mrzli tujec — borci, glej, pa so se rešili in stoje nad vsem tem v bstri, bistri jutranji tišini. Oddahnili si bodo trenutek, dva, ko pa bo on ukazal, se bodo spet vrnili dol, v meglo in na vrho-
ve, posejane z jarki kakor z osirji.
"Samo da on ozdravi."
Vsakomur uhajajo oči proti nosilom, izgubljajočim se v snegu. Tam se neprestano vrtita bolničarka Zora in tršasti, plešasti zdravnik.
"Moj bog, le kako mu je da-
nes
9"
Nenadoma so se tam pri no-silih vsi nekam razgibali in raztrgane skupine so se začele dvigati. Po koloni je šinil nagel in vesel šepet;
"Komandant se je zavedel. Dal je povelje, da krenemo proti Hrgar ju."
Oživljena in svetla kolona je krenila dalje p o nedotaknjeni snežni planoti, polni bleščečih iskric jutranjega sonca, ki je pršelo v veselih mavričnih barvah.
Ali ste naročnik "EnakopraV' nost?" Ce ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ak-tmlnih člankov! širite "Enakopravnost!"
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 07.18 1
8116 LORAIN AVL
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2780
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
'OSIVELI LASJE
%	^ to ni ncra-iolri
A l^OSlpi	- -
}> •' ° vsem izpraševali "e bi sme-
to ni ugajalo. Kaj bo-

'^ako
t bo torej ona od-^ bo godilo pri nas. ■	napravita gostijo,
"Žait ■ zdi."
ne bi smela ona bi	tako ona dela. Za-
ti odločala? Vsi bi za prav skleniti, kal. ]e bolje, da pove ona,
It)
Kr	T
» gosti^ v])rašal za svet

•1^ oi nasprotovala.
"Naj dostojno' gredo od hiše, kdor bo šel. Ako fantom ne bomo tako yosebno napravili, pa vsaj dekletom lahko."
A tudi on je dobil svoj opravek, ako bo že Ana vse drugo preskrbela. Treba je bilo zopet delati omaro, kakor je navada. A tudi posteljo je moral delati ker jo je napravil za Katico. Veronika zdaj ni hotela biti slabše obdeljena: za vse enako. In ker je Ana privolila, je delal tudi posteljo. Pomagal mu je Tinek. Očetove roke so bile že preokorne za rezbarijo, ki jih je bilo treba izvršiti, zato je fant delal po svojem načrtu. Imenit-
na stvar je bila. Katica je bila nevoščljiva.
"Meni niste take napravili," je rekla, ko si je ogledovala.
"Saj ne delam jaz," je ugovarjal oče, "fant dela, saj vidiš. Jaz tako nisem znal napraviti." Še sam je občudoval to delo.
Poroka je bila pred zadnjo novembersko nedeljo. Priprav je bilo mnogo, tako da tisti teden ni bilo prostora pri hiši. Celo delavnico so izpraznili, izgovarjajoč se, da bodo tudi tu morali biti gostje. Ona soba spredaj je bila pretesna, da bi mogli vsi tja.
Ženske so pobelile hišo od zunaj in znotraj. Bila je, kakor bi jo bil zapadel sneg. Zunaj in znotraj so napravili nov pas, zunaj zelenega, v sobi pa rdečega. Vrt so očedili, da ni bilo smeti, plot so popravili, da ne bi bil razvlečen. Ves teden je potekel v takih opravkih. Vsak-
do je imel svoje delo. Oče in Tinek nista bila več mizarja, temveč nekaka vrtnarja ali nekaj podobnega. Mati je morala preskrbeti kuharico. To sta odločili ona in Ana. Mati je prišla na misel, da bi zaprosila fa-rovško kuharico, da bi bilo ime-nitneje. In Ana je naposled privolila. Naj pa bo farovška kuharica. Naj ljudje vedo, da imajo pri Magdičevih gostijo.
Tudi pozvačina so oskrbeli. Nekega sorodnika so dobili. Najprej so bili zato, da bi bil po-zvačin Marko mlajši. Ta pa je odklonil. Ne, je dejal, on se ne bi rad podil po vasi. Oni sorodnik pa je rad bil. Oblekli so ga, okrasili z brisačami, doma tkanimi, spodaj lepo pisanimi, na vsako stran prek ramen mu je visela ena taka brisača. Na to brisačo so položili mrežo, neko redko tkanino, eno močno rdečo, drugo zeleno. To mu je viselo prek ramen. Te mreže so
okrasili z umetnim cvetjem in raznobarvnim papirjem. Vse je bilo pisano, kakor bi cvetel mak. Na noge so mu privezali cel kup zvončkov najrazličnejše velikosti, tako da je možakar naposled težko premikal noge. Tudi nad lakte so mu privezali zvončke. V desnici je imel leseno sekiro, na njeni glavi je bila razpeta ježeva koža, v levici pa je držal rog, s katerim je trobil gredoč po vasi. Na glavo so mu posadili'klobuk, okrašen s celim grmom pušpana, zopet okrašenim z umetnim cvetjem. Prek krajcev pa so viseli tja do pasu segajoči trakovi iz debelejšega, a prav tako raznobarvnega popirja.
Ta možak se je torej odpravil po vasi vabit sorodnike na gostijo. Ves teden je pohajkoval. Vsak večer se je vračal pijan, a zjutraj je zopet odhajal. Šele v petek se je ustavil doma.
V	petek in nedeljo pa so že pripravljali jedi. Vino so pripeljali že pred tednom, da bi se ^epo usedlo. Celih šest akovov. Naj ljudje pijejo, ako jim je do vina. Ženske so nosile skupaj kure, kisiljak, vrhnje mak in jajca. Nabralo se je dokaj stvari,
V	soboto so pekli kruh in podobno : predvsem vrtanike in sladkarije, kar stoji dalj časa. V hiši je bilo mnogo žensk, ki so lovile na vse strani za delom, a se bolj mudile, kakor pa delale. Sicer pa je bila-na mizi ste .klenica z vinom, in to je bilo .najbolj prijetno. Kadar koli se je katera ustavila pri mizi in nagnila, tedaj dolgo ni odstavila, kakor otrok, kadar željan pograbi za sisek in ga krčevito drži.
Oče in Tinek sta imela vedno steklenifco pri sebi in sta se tudi napajala. Cemu naj bi se kislo držala, ko ga drugi tako
vlečejo. Ako je gostija, naj ima človek kaj od nje. Vsak dan sta jih nekaj izpraznila, potlej pa hodila okoli kakor senca. Niti govorila nista med sabo, kakor bi bila sprta, v resnici pa se le nista hotela izdati drug pred drugim, da jima je vino oslabilo noge in da se jima jezik zapleta, kakor bi človek hodil po grmovju in bi se mu noge zapletala v hmelj. Tudi za-stran jedil nista štedila. Saj so zaklali lepega pujska, in perutnine je bilo mrtve, da je skoraj smrdelo, kakor je oče dejal. Čemu naj bi stradala?
Tak je bil ta teden. Za ljudi, ki so se sukali po hiši, se nista zmenila. Nič ju niso motile ženske, ki so se zadevale ob nju. Lepo sta šla svojo pot. Pomalem so se ju vsi privadili. Kaj pa naj bi počeli z njima? Po vrtu je streljal družban z možnarji, da se je hiša stresala; sploh, trušč je bil strašno velik.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
1. februarja 1950
Janez Mencinger:
v LJUBLJANO V ŠOLO
Oče Rok in mati Špela sta negovala sinčka Melkijada izredno ljubeznivo. Kadar je blebetava soseda opomnila, da pa-glavček malo postrani gleda, je mati vselej odklonila tako sodbo, rekoč: "Seveda postrani gleda, v Ljubljano! Saj mu je sojeno, da bo gospod. Vozil se bo v svoji kočiji."
Oče Rok je vzgajal sina po načelih svojega deda: "Otroci so kakor žrebeta: čim več, čim proste je skače žrebe, tem is-krejši bo potlej konj." Tako je Melkijad rasel v strahu pred bogom in pred šibo, ki je "brez posla samovala za čelesnikom. Preživljal je detinstvo med dobrimi in slabimi ljudmi, med ovcami in kozli, ob žgancih in mleku. Razvijal se je po reklu: mens sana in corpore sa-no in možgani so mu bili tako čvrsti kakor lobanje okoli njih, ki je pretrpela marsikako bunko v težkih dvobojih pod lipo sredi vasi. Brez dvobojev pa ni moglo biti, ker so mladi paglavci bodočemu gospodu le prera-di nagajali, pojoč mu za hrbtom; "Mleko jed, krivoged, v kočijo sed'!"
Redne šole takrat v Bohinju ni bilo. Fužinski oskrbnik je pridobil za svojo deco zasebnega učitelja in hkrati napotil nekaj imovitejših posestnikov, da so pošiljali svoje sinove na Bistrico k njemu v šolo. Med tistimi Bohinjčki, ki so se v visokih so-
bah fužinskega gradiča ali pod velikansko lipo pred njim pripravljali za latinske šole in gosposki stan, je bil naš Melkijad po materini sodbi najbolj bistroumen, in po učiteljevi najbolj razposajen, Gotovo pa je imel med vsemi najtrdnejšo voljo, pogospoditi se.
Dobrih enajst let proste domače i nprisiljene šolske vzgoje so privoščili Melkijadu, preden so določili, da je goden za ljubljansko mesto in za latinske šole.
Nekaj dni pred Vsemi sveti je oče Rok pričvrstil na kola kripico, podedovano za očaki, razložil vanju dežico masla in zaseke, vrečo povejenega mesa, moke in kruha in skrinjico s sinovo obleko za svetek in petek. Vse to je zadelal s slamo. Čez je pogrnil belo prteno rjuho, na rjuho pa posadil Melkijada in dva druga dečka, ki sta se takisto dala preveriti, da se pogospodita. Nato je opremil kobilo starega bohinjskega plemena s prazničnim komatom in z jermen jem, na blesk olikanim, ter jo potisnil med težke, zakrivljene ojnice. Ko je hlapec kobilo vpenjal, je sedel oče spredaj na kripico. Za njegovim širokim hrbtom pa so segale desnice treh mater v desnice treh, dečkov po slovo in tri levice na vozu sp brisale solze iz oči.
Hlapec je delo opravil in po-
Foiling The Ashes
If cleaning the fireplace is a chore you dread, line the floor with aluminum foil like this young lady is doing. First measure the width and depth of the fireplace. Then cut strips of foil four inches longer than the fireplace so that the foil can extend up the sides to form a shallow tray. If more than one strip is required, the strips can readily be joined by a simple double fold. Either 12-inch or the heavier 18-inch foil may be used. Three layers of the former are recommended, while two layers of the latter will suffice. When the tray becomes filled with ashes, it is a simple matter to remove the andirons and empty the tray, after which the tray may be reused. This labor-saving idea is typical of the many new foil applications housewives have reported to The Aluminum Association.'
New Spreader Has Greater Capacity, New Jack And Hitch Stand

MINNEAPOLIS, MINN. —i new two-wheel tractor spreader featuring 15% more capacity, a new patented jack or hitch stand,
and increased strength throughout has just been announced by the Minneapolis - Moline Company here. The new two-wheel spreader, which will make its first appearance this January,
will replace the former 4-wheel spreader.
While the new spreader retains many of the features of the former 4-wheeler, several improvements have been made. Its capaciW is rated at 70 to 75 bushels and a large feed ratchet regulates the feeding at approximately 3, 6, 9, 12 and 15 loads per acre.
A special patented jack and hitch stand is new. The jack, which is built into the spreader near the tractor hitch,, offer* easy and quick adjustment to the height of the tractor draw bar when hitching or unhitching, and serves as a stand when the spreader is not in use.
A new three lobe feed cam with extra large cam rollers is designed to furnish smoother feeding action. All beater and distributor shafts are made of heavy-duty material and run on precision roller bearings. The steel side extension shields for the upper beater are flanged to prevent wrapping of fertilizing material and a large diameter main beater gives improvW shredding action.
Heavy-duty steel angles and large reinforcement gusset plates strengthen the sides and bottom which are made of treated wood to give greater lengtn of life and acid resisting ability. For added safety, all chains and driving mechanisms are fully covered by streamlined, pressed steel shields. Disc-type wheels with 7.60 x 18 traction tread tires and a 2-inch rear axle with new heavy-duty roller bearing were designed to give added over-all strength to th# new spreader.
99
l|«|ll|B|ll|B|ll|»|ll|«|ll|»|ll|B|ll|»|ll|B|ll|B|ll|B|ll|»|l||«||
ilaliilaliilaliimliikliilBliilsliililiikliilBliilsliilaliilBli
Zastopniki ^^Enakopravnosti
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UT 1 -6888
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
R Ed wood 4457
Za newburško okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 8029
ii»iiii»liil»iiii»iiiiBiiii»iiii»riii«iiii»iiii»iiii»iiiwiiii»ii ' iwiiiliiiiisiiiiaiiililiililiililiililiililiilaliilBliilaliilili
■gladil kobilo po dolgi, gosti grivi. .Tedaj je oče počil z bičem, da se je razlegalo v tretjo vas, kobila je potegnila, voz je zaječal in zaropotal in potem dalje in neprestano ropotal po dolini in mimo jezera, ki je, utripa je v tankih valčkih, oponašalo solze, utrinjajoče se ma-i lim popotnikom iz oči. Voz je ropotal po spodnji dolini mi-: mo Bistrice, kjer je dobra teta j potisnila Melkijadu meden kolač v naročje, dalje mimo No-menja, kjer so se poslovili od poslednje bohinjske hiše, in končno skozi dolge, dolgočasne Štenge v deželo . . .
Kdor gre po svetu, marsikaj izkusi. Prva skušnja je doletef-la naše popotnike kar v prvi vasi zunaj Bohinja, to je na Bohinjski Beli. Na veznem pragu blizu ceste sta stala zastavna mati in droban deček. Ta je odpiral oči in usta, ko se je pomikali proti njemu nežnano, nedomače vozilo.
Kar blejski sin nekaj povpraša blejsko mater. Ta mu zaše-peče na uho in deček skoči na cesto ter zakliče: "Stric, napačno ste naložili!"
"Jezik za zobe, raztrganec!" se obrne mož na vozu, na da bi se ozrl na dečka.
Mladi Blejec se umakne proti hiši in zakriči na vse grlo: "Bohinjska teleta vozijo spomladi na semenj, a vi ste jih naložili jeseni!"
V tem trenutku plane Melkijad z voza, pobere kamen in ga zaluči proti veži, v katero je bil smuknil zabavljivec. V vežnem oknu je zažvenketalo. Naš junak se urno dvigne na voz, očka pa švigne z bičem, ne po sinu, ampak po kobili. Toda 'plemenita kobila, od nekdaj vajena samo težke, premišljene vožnje in trdno prepričana, da sama najbolje ve, kdaj je treba hitreje potegniti, si nikakor ne da izbičati svoje značajne hladnodušnosti.
Zdaj stopi lastnica ubitega okna k vozu in zgrabi za bič in povodec. Voz obstoji in trop vaščanov ga obstopi. Žena srčno zahteva dva groša za steklo. Bohinjec je hud, Blejka še hujša. Zatorej odgme oče Rok svoj mošnjič in odrine denar. Da bi pa nihče ne mislil, da ga je ženska ustrahovala, ji poda petico za pet grošev, poudarno govoreč: "Tista slepa škrbina ni bila vredna niti počenega groša. Dam ti pa pošteno petico. Saj jo boš skoraj potrebovala za hišna okna, če ne boš svojemu paglavcu z debelo les-kovko vtepla zapovedi, da v cerkvi in na cesti pri miru puščajmo poštene ljudi!"
Kobila je spet potegnila. Sin na vozu pa je rekel sam sebi; "Dobra sva jih izplačala!"
Stopimo sedaj v Ljubljano!
Uncle Sam Says
^\l\^
Horatio .Niger's favorite theme was: "America is the land of opportunity" and I am sure he would agree to another important factor—the cornerstone of security in the future is the cultivation of sound saving habits. Right now. In this new year 1950, you can take ad- i vantage of one of the safest, surest op- I port unities to save ever offered — U. S. j Savings Bonds. You can buy Savitigs Bonds on tlie Payroll Savings Plan where you work, or if self-employed, vhe Bond-A-Month Plan at your bank. Just tliink, 10 years from now, you will begin receiving $4 for every $3 invested today. Sign up now for one of these two safe and sure ways to provide future
security.	U. S. Treasury Departmeni
Tam pri mitnici na Celovški cesti so se ustavili, da se odrine užitnina. Oče Rok je ponižno povedal, da je ubog kmet in da nima na vozu drugega do deset funtov masla v dveh dežicah, šglarsko obleko pa detelje in slame, -kolikor je potrebuje nazaj grede za kobilo. Užitniriar pa ni verjel, da vozi tak mož za tri dečke samo deset funtov masla. Ukazal je torej fantom, ki so sedeli na vozu kakor pribiti, naj se umaknejo. Zdaj je otipal z golo roko in z železnim drogom stvari, ki so ga jako zanimale.
Kmet se je izgovarjal, da so mu te nenapovedane reči domače ženske skrivaj podtaknile na voz, in rohnel nad dečki, zakaj mu niso tega poprej povedali. A vse to mu ni pomagalo.
Ustrelili so ga za dva goldinarja globe.
Drugo jutro se je vršilo vpisovanje v prvo latinsko šolo. Osma ura zjutraj je bila, ko je bohinjski oče prikoračil v šolsko poslopje, pred seboj tiščeč ukaželjno trojico. Pred ravna-teljevo pisarno, tedaj še zaprto, je čakala obilna množica očetov in sinčkov, največ kmet-skega stanu, gnetoč se proti vratom. Ti čakalci so že od daleč čuli škripajoče udarce može-
vih jjodkovic po kamenitem hod-1 niku; in ko je Rok prišel do[ njih, je VH2 presenetila krepka postava, še bolj pa nenavadna oprava starošegega Bohinjca. To splošno zanimanje in čudenje je mož takoj izkoristil in i se prerival proti pisarniškim' vratom. Ker je ta napor naseli krepak in hrupen odpor, je'poprosil mož % najprijaznejšim glasom: "Možje spustite m e predse; jaz sem prišel pred va-. mi vsemi od najdalje!"
Takoj se oglasi v drugem koncu skupine soh mož v narečju, bohinjskemu najmanj podobnem, vendar znanem po vsej deželi: "Kaj bi tisto? Saj prav zato ste prišli najzadnji. Od kod ste prikrošnjali, oče?"
"Kaj treba vpraševati? Iz Bohinja sem in pripeljal sem se s svojo kobilo. Krošnjo naj drugi nosijo!"
V tem čuje za seboj krepak glas. Naš Rok se ozre; hipoma sname klobuk in zakliče dečkom: "Brž poljubite gospodu roko! To so naš prejšnji ko-privniški far!"
Dečki pa so ,se spogledali, i češ, zdaj pride gromska strela na vse, ker je ta zarobljenec duhovnega gospoda dirnil s psovko "far". Ta gospod je bil Valentin Vodnik, za francoske vlade vodja.višjih ljubljanskih šol. Ker je bil pred leti prvi župnik nove fare na Koprivniku, je dobro vedel, da besede "far" v Bohinju ni žaljiva. Prijazno je pogledoval vse tri Bohinjčke pred seboj, vprašal Roka, ki ga je že od prej poznal, po svojih znancih v Bohinju in mu naposled obljubil, da bo njegove dečke najprve vpisal.
Sluga je naredil ulico do pisarne. Gospod vodja je stopal skromno naprej, za njim pa je korakal oče Rok tako košato, da se mu niti klobuka ni račilo sneti, ko je stopil pred vodjevo pisalno mizo. Šele znani glas izmed vrat: "Oče, rejto raz škop-nik!" ga je opomnil, kaj se spodobi.
Tretji je bil vpisan naš Mel-jad. Počasi je bral Valentin Vodnik krstni list, kakor da ne verjame črkam, a zapisati je moral ime Melkijad in ne drugače nato je pogladil dečka po licu in mu rekel dobrovoljno: "Tvoj krstni patron je sveti
papež, škof pa mora postati Kranjec in zakaj ne bi Bohinjec! (Očka Rok je tedaj zrasel za pol glave.) Bodi torej priden in poslušen, če ne, boš vse žive dni samo mleko jed, kakor so tvoji bratje v Bohinju!" (Očka Rok se je zdaj sklonil za pol glave.]
Gospod vodja je naročil pozdravila od znancev v Bohinju.
Očka Rok se je še tistega dne poslovil od Ljubljane in domačih prvošolcev. Ti pa so krenili na sprehod po Dunajski cesti, da so tam spet videli domačo Savo in se ozirali proti do-
Slovenska zakonska dvojica z
9 let starim sinčkom želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
EN 4132
mačemu Triglavu, ki jim je bil tako mil in hkrati tako neizmerno oddaljen.
v ZAPADNI NEMČIJI DEU-JO HITLERJEVE ZNAKE
HAMBURG, Nemčija, 30. jan. —Nacisti so danes ob priliki obletnice proglasitve Hitlerja za nemškega kanclerja v letu 1933 iz dirjajočega avta metali po ulicah Hamburga metalne svastike.
Opremljeno spalnico
IN KUHINJO Z avtomatično GORKOTO NA PLIN, SE ODDA V NAJEM.
686 E
sa ^ . 139
9 ST.
INCOME TAX RETURN
Cenjenemu občinstvu v naz.nanje, da poleg vseh uradnih notarskih dokumentov, denarnih pošiljatev in paketov v evropske države, urejujemo tudi listine za DOHODNINSKI DAVEK (Income Tax.)
Ker imamo mnogo-letne izkušnje, ste lahko uverjeni, da bo vas dohodninski davek pravilno urejen po določbah Internal Revenue, ter v vašo korist
in zadovoljSitvo.
Vabimo vas na ugodno priliko, da se sami prepričate in se zglasite v našem uradu, da za vas uredimo Income Tax, za kar se tudi uljudno priporočamo.
STEVE F. PERNAT CO.
6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio HE 3500
Čistilna razprodaja
SAMO TA TEDEN
20% popusta na
JOPIČIH IN OBLEKAH
50% popusta na
ROKOYICAH, HIŠNIH OBLEKAH IN ŽENSKEMU SPODNJEMU PERILU
Cene na otroških oblekah so bile zelo znižane
MARSICH & RUSS
6108 ST. CLAIR AVE.
preje STAMPFEL
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, DokliCite
IV 7646
REALTOR
B. J. RADIO SERVICE i
1363 E. 45 Sž. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo ]amčeno
Poštena in mirna dvojica
ŽELI DOBITI V NAJEM .
3 ALI 4 SOBE.
Blagovolite poklicati PAULINE JANSA EN 9203	_
Pošteni družini
z odraslimi se odda v najem h'Sj za eno družino. 5 sob, vse moder" in garaža. Pokličite po 5. uri poldne ali cez dan v soboto nedeljo.
ENdicoll 6819
HIŠE NAPRODAJ
v slovenski naselbini v Collin-woodu imam naprodaj sledeče hiše;
Za dve družini, 4 sobe in kopalnica za vsako družino, klet in fornez. Cena	$9,800.
Hiša za dve družini, 4 sobe in kopalnica za vsako družino, fornez, 2 garaži. Se lahko takoj vselite. Cena	$11,000.
Hiša, ki se lahko rabi za eno ali dve družini; 10 sob, 2 garaži. Cena	$14,700.
Vse te hiše so v jako dobrem stanju.
MATT PETRQVICH
REALTY
KE 2641
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
V blag spomin
šesle obletnice smrti ljubljenega in nepozabnega soproga in očeta
MARTIN
VINŠEK
Svoje mile oči je zalisnil za . vedno dne 1. februarja 1944 leta.
Na Tvoj grob bomo položili rudočih vrtnic šopek lep,
to naj bo doka: ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet.
Žalujoča soproga in otroci
Cleveland-Collinwood, Ohio, 1. februarja 1950.
U blag spomin
ob 10. obletnici odkar i® umrl naš ljubljeni, o®" pozabni soprog in oče
PAUL
ZNIDERSIC
Zatisnil je svoje mile oC 1. februarja 1940.
Kako pozabit to gomilo,
kjer Tvoje blago spi srce, _ , ki nam brezmejno vdano ves čas do zadnjega je dn®'
Zdaj bivaš vrh višave jasn®| kjer ni mraku, kjer ni noo-resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče Ti ne vgas''
Žalujoča soproga in oif
Cleveland, Ohio, 1. februarja 1950.
V blag spomin
ob peti obletnici p'®'* smrti našega nepozabn® sina
S/SGT. FRANK BE ,
ki je vedno zatisnil mile oči dne 3. febru®'' 1945:
Pet let je že minilo,
kar si Ti zapustil nas;
grob, Tvoj pa mi krasin*®' to edina tolažba je za no*-
Kako pozabit to gomilo.
kjer Tvoje blago spi src*' ki nam je vedno vdano by ves čas do zadnjega dn«'
Saj ne mine nikdar dnev>' da ne bi bili v duhu tan^'-j^i' kjer Tvoje truplo zdaj kjer Tvoj dom je zdaj
Žalujoči ostali: j Frank in Mary
starša;
Anthony, brat.
Cleveland, Ohio,
1. februarja 1950.