List 13. spodarske ? obrtniške Tečaj XXXII. čmm m narodne Izhajajo veako sredo po celi poli. Veljaj tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold. ; posilj po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 1. aprila 1874. O b s e g : Predivstvo na Kranjskem z ozirom na druge dežele Kranjsko Čebelarsko društvo. Kako pisati besede po izviru latinke pès. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. — Novicar Slovensko slovstvo. Spomini na deželni zbor Kranjski. (Dal.) Moj Gospodarske stvari. Tretja prevažna naprava v povzdigo predivske obrt* nije bi bila po mnenji g. Hulders a predilnica za pre- Predivstvo na Kranjskem z ozirom u a druge dežele (Nadaljevanie.) divo na Kra nj skem, Koroškem ali na S taj arskem in sploh v bližini pređivskih krajev. On pravi, da prej ne bomo s predivstvom na visoki stopnji, do kler ne bomo imeli pređi lni ce domá. Ce bi tudi přidělovali veliko in dobrega prediva, vendar nimamo vse prediv- Druga pripomoć za povzdigo predivstva so po mnenji ske obrtnije v svojih rokah, ampak smo odvisni od 1D prepnčan]l g. xxtuuvi^ M» f —- mugui^ v^ liimauiu v/uuuivjg. uauojvu lULUj j u Lij y sinu Ma Koroškem v Trgu so ravno napravljali tako izdelo- spravili v Moravske predilnice okoli 3000 centov pre- Hulders-a izdelovalnice za predivo. drugih će nimamo predilnice. Lansko leto, je djal smo valnico; za njeno napravo skrbi kmetijska družba Ko- diva. Će bi e stalo blizo 6000 gld. vožnine na železnici. To predilnica drugega dobička ne dala, kot to roška. Pripravljeno je bilo že vse poslopje z vso drugo opravo, in ravno so pričakovali strojev (mašin) iz Nem- vožnina stane za predivo tje in za platno nazaj škega. " ........ v ' «V* VJ w . y------/--— ' —--T Vi^UillW KJ IHIUV |V1VUIT v IJ V 111 JJJLUIULV 1ICÍ/ÍOJ j t)l tO oxvrga. » cucm , je djal, bo izdelovalnica že že bil lep dobiček. Pa ne samo to, marveč tudi sama tekla. Izdelovalnica ie precej obširna in lahko bo izde- ra sebi bi predilnica nesla lep dobiček, kakor je pri- enem mesecu lala 6000 centov lanu (čez 1000 centov prediva) na leto. povedal iz lastnih skušenj od drugih predilnic. Ce se Brez izdalovalnice pa, je djal, se ne dá pri prediv- predilnice na Českem , Moravském in drugod dobro stvu kaj prida doseći in ne napredovati, ker prvič se v takih krajih, kjer pridelujejo veliko lanú, nikakor ne strokovnjak v tej zadevi nas sprvega izdelovala splačajo, ravno tako bi se lahko tudi pri nas. On, kot more vse na rokah izdelati, ker i gre prepocasi ; vrh tega y je djal t da bi predilnica pri platno srednje vrste in se pa tudi stroški izdelovanja na rokah pri sedanji vi- ne najbolj fino in lično, kajti, prvič se ne splačajo stroji tudi kmetovalci, če bi tudi soki dnini ne plačajo. A tudi kmetovalci, če bi tudi za najfinejo robo iz začetka pri nas, drugič pa "tudi ni- hoteli predivo izdelovati, vendar vsi ne bodo napravili mamo dosti tako ličnega prediva. Srednjega blaga se takega blaga, kakor bi se dalo napraviti po umném izde- največ potřebuje ali konsumira in za tako blago bi bilo lovanji, kajti k temu je potreba skušnje in ročnosti, katerih naše predivo, kakoršnega smo zdaj napravili, ravno dobro se pa kmetovalci ne bodo vsi na enkrat přijeli in nava- ín bi se vmes šio naše % WJLUW «VAti j / HV UU U1 V * navadno predivo bolj lepe vrste. dili. ^ Veliko lože je v vsakem predivskem okraji na- Sicer bi pa tudi lepega, po novem načinu napravljenega praviti eno izdelovalnico in jo dobro in umno vrediti, prediva ne manjkalo predilnici, kajti predivstvo bi se kakor pa vse kmetovalce navaditi dobrega izdelovanja. pri nas hitro širilo, če bi imeli izdeíovalnice in predil- Na Koroškem y je djal y smo tudi do zdaj predivo nico ; zraven tega pa ona tudi iz Koroškega, Stajarskega na rokah izdefovaJi, toda pri sedanjem precej razširje- idr. lahko dobi prediva, ker tam prideíajo nem pridelovanji gre to prepočasi, zato smo napravili izvrstnega blaga. V ze mnogo fabriko. Na dobrem izdelovanji, pravi on, je za Za prvi začetek bi pri nas zadostovala predilnica, dobrem pridelovanjem največ ležeče. Iz enega in istega ustanovljena s kakimi 50.000 gold, kapitala lanú se more napraviti predivo po 40 gold, cent in tudi še dražej, 20. po 30 t in sicer ; *x kor , m po se namreč po 30.000 za poslopja in stroje, 20.C00 pa za delavni ka- pital. časoma se po potrebi lahko razširi. Tako n. stari navadi peče in muči, (on je imenoval naše navadno pr. je bila predilnica g. Oberleithner-a v Han nsdorfu sušenje in trenje „mučenje prediva") ali pa se umno na Moravském, kjer je tudi on pri ustanovitvi de-in izvrstno izdeluje. loval, ustanovljena s kapitalom 80.000 gld., a sedaj je I^uvaujv. lu y ai^ uotanu v IJV^AIC* o ivajjitaiwux uu.vvjv giu* ^ a ouuaj jg Po njegovih besedah bi stroji za bolj malo izde- toliko razširjena, da je v nji kapitala 300.000 gld. (To Jovalnico, kakih 100 oralov lanene posetve (800 mernikov semena, ali blizo toliko centov prediva) izdelati, stali kakih 800 gl. Poslopje je potrebno tako, kot za navadni predilnico^ smo tudi mi šli ogledat ravskem Sônbergu ) ; ko smo bili v O- Posebno pripravno za napravo predilnice je Kranj- mlin male vrste. Poprek rečeno, se za kakih 2000 gld. sko, kajti ravno Gorensko ima prelep položaj za vsa- v ze dá napraviti mala izdelovalnica. Moči potřebuje mala ko vrst ne fabrike in enaka podvzet;a za dober mlinski tečaj, velika pa po obširnosti več. Po njegovi misli bi bilo potreba v vsakem večem predivskem okraji napraviti eno izdelovalnico na primernem kraji, da bi ne bilo treba surovega lanu predeleč spravljati in prevažati. 7 kjer ima Sa va v izobilji gonilne moči tik železnice, in ravno vodna go- nilna moč je mnogo cenejša kot parna Ce bi imel predilnico, pravi on, bi že samo to naše gospodarje in kmetovalce spodbudilo, da bi se bolj pridno přijeli pridelovanja lanú, ker bi vidéli ? da se predivo lahko v denar spravi. Zdaj ne vidijo dobička, ker ni domačega kupca. Ker bi naša predilnica sprva izdelovala blago srednje vrste in ne najfinejega, bi po misli g. Hulders-a fino 1)redivo lahko posiljala v tište tuje fabrike, katere izde-ujejo fino blago, kajti blago visoke cene se lahko z dobičkorn tudi daljec pošilja, a ceno blago se ne splaČa daljec voziti. S časom pa, ko se predivstvo bolj razširi in se kmetovalci bolj splošno poprimejo umnega přidělo vanj a, se bo že tudi splačalo izdelo vrati fino blago. (Dalje prihođnjic.) Kranjsko ćebelarsko društvo. To društvo razglaša s prvo številko tega leta prvi imenik udov, kateri so od 30. julija 1873 kot dneva ustanovljenja društvu pristopili, ter prosi o tej priliki prijatelje človekoljubnih dejanj, naj blagovolijo podpirati to društvo z obilnim pristopom. Oglašajo naj se pri predsedniku ćebelarskega društva baronu Rothschiitz u (Smerek, pošta Posendorf). Vsakemu domoljubnemu de-želanu je mar — mu mora mar biti — da se povzdigne obrtnija in poljedelstvo, tedaj tudi čebelarstvo, katero se ravno po slovenskih deželah že stoletja goji, pa vendar ni na stopin ji dandanašnjih véd, zato tudi ne donasa zaželene koristi. Na o citri ih krajih, v oČitnih zborili se rado in mnogo govori o uboŠtvu nižih stanov, o presilnih davkih, o potrebah malih posestnikov — uradni list vLaibacher Zeitungu daje res tudi uradni dokaz o vesnici tega, ker dan na dan razglasuje toliko ekseku-tivnili dražeb ! — Evo tedaj, naj besedám sledijo tudi djanja! Zanemarjeno polje čebelarstva se je začelo orati znanstveno in dejansko, naj bi se od vseh strani podpíralo, dokler ne rodi zaželene koristi! Slavno c. kr. ministerstvo za poljedelstvo pravično pripoznaje, da je treba malim posestnikom zlasti v južnih deželah države povikšati zmožnost za vplačevanje davkov, dovolilo je že za prvo leto na blagodušno pri-poročevanje družbe kmetijske 200 gold, in pozneje še 675 gold., tedaj smemo upati, da tudi ne zadostuje, da bi se napredovalo, ter deželi koristilo, ker letni donesek je premajhen; tù pomaga le množina udov. Zato klicemo možem vseh strank nose ljube domovine , brez ozira na politično mnenje vsakaterega : Zdru-žujmo se in pomagajmo si kakor udje ene celote, države in Človeske družbe na polji, kjer politika jenja, kjer se nam ponuja Čistejse veselje in za sodelovanje hvaleŽnisa zavest. Kdor opazuje druge družbe, na pr. Moravsko čebe-larsko družbo , katera se je začela pred 7 leti in šteje že več ko 1300 udov in jo primerja naši Kranjski, vidi, da je tam 400 Brnskih odličnih imenitnikov in uradnih načelnikov, tedaj tretjina udov, in pri nas ne prav 2% ! Na Kranjskem štejemo le izmed duhovnikov veliko udov *) — reč in okoliščina, katera člověka lahko sili misliti, da le ti resnobno spoznajo nravno in plemenito vrednost čebelarstva, ter ga tudi z združenirni močmi hoćemo podpirati in gojiti v prid in blagor nepremožnih ; vsi drugi stanovi zastajajo bolj ali manj. Prosimo tedaj zlasti velikoposestnike, ki so in mo-rajo biti prvi podporniki kmetijskega gospodarstva, potem učitelje, uradnike, ter vso gospodo po me-stih in po deželi, naj blagovolijo našemu društvu pristo-piti, da z „združenimi mocrai", s podukom in izgledom *) Pa je le spet „farjem" najbolj mar za napredek tega razdelka gospodarskega, — „liberaleev" ni nič vines, ki so delavni le o tem, da bi duhovščino zatrli s svojo laž-njivo robo. Vřed. pospešujemo blagi namen društva, dokler ga v prid po-samesnih in dežele ne dosežemo. Smerek, 1. januarija 1874. Baron RožiČ-Rothšic, predsednik. Slovstvene stvari. Kako pisati besede po izviru latinke. Naj pred bi rekel tako, kakor pravi previdna Slovenka , kedar nabrana zdraviina zelišča v shrambo deva: „Ne bodi jih treba !" Prvi svèt je ta: ogibljimo se latink in sploh tujk, kolikor se jih moramo. Ali tako stvari nesó , da se nam kjekod zdé res nenadomestne, tedaj neogibno potrebne. Ne bode toraj neprim^rno pre-misliti malo za naj nava d niše slučaj e, v kateri podobi take besede slovanskému jeziku sploh najbolje ustrezajo, kaj na to stran uči um, kaj drugih Slova-n o v raba. Začnimo pri g I ago lib. Tukaj je mogoče dvoje, pisati infinitiv ali po navadi prostega ljudstva na — i rat i, i r o v a t i, ali pa na — o v a t i, kakor se pogo-stoma nahaja v knjigah; toraj: „konstatirati1' ali „kon-statovati", „deklamirati'*, „deklamirovati" , „deklamo-vati" itd. Nekateri Srbi takim glagolom zakri^ajo tuj-stvo z obliko —isati ter pišejo na pr. „definirati." — Kako pa bilo bi najbolje? Zoper obliko —o vati ni kaj reči; ali težava je samo v tem, da so taki glagoli po svoji naravi nedovršni (vrb. imperf.) ; nasproti pa dopusča končnica —i rati vendar nekako tudi potnea dovršenega dejanja. Stavek: conflatire l)ier ettie leÇuit^ ber ©efčfyaftS-Drtmung" lahko se izrazi ali: ,,kon-statujem" ali pa „konstariramda je to zoper opravilni red; a stavek: Í;a6e cjeftern etrte ^eríe^un^ ter O. conftatirt" , more se še precej dobro izraziti : ,,Jaz sem včeraj konstatiral prelom'' itd. ; ne pa tudi : „sem konstatoval prelom." Poljaki v tem slučaji jemljó pred-nico z ter pišejo: konstatovać (imperf.), zkonsta-tovać (v. perf.). Napravljati po zgledu nekdanje „ Domovine" skrajšano obliko „konstatiti" za dovršni glagol, to, mislim, ne gre ter je brez primera; ravno tako ni posnemanja vredno česko in rusko: „deklami-rovati", „probirovati", „študirovati". Kjer ima latinski glagol C, spreminjajo ga Čehi in Poljaci v k ter pišejo: „produkovati", „redukovati". Vsi Slovani jemljó vendar te glagole naravnost iz latinskega, in ne iz fran-coskega, toraj ne pravijo: „produirati", „reduirati". Kar se tiče latinskih samostavnikov, ostajajo moški na or nespremenjeni ; nespretno je kaziti latinski polni glas in pisati po franeoski : „faktér", „redaktér". Pri drugih odpada končnica -US, na pr. „konflikt", kar menda ne delà nikake spotike. Ženski samostavniki na -io (-ionis) dobivajo po lepem starem zgledu: „procesija", končnico: i ja, a ne -ijon, kar bi jih spreminjalo v moške z nelepo po-vekšalno obliko (-Oil); pisati je toraj: funkcija, komisija itd., a ne: funkcijon, komisijon. Veča neprilika je pri ženskih na: -as (-atis) , pa jih je po sreči malo ter se dadó zameniti za slovenske. Pri teh : „autoritas, facultas, universitas", imajo Rusi: „fakultet, universitet" in sicer moškega spola, tako tudi Poljaci, — Čehi pa nasproti prav dosledno: aukto-rita, fakulta, a to vendar nič kaj lepo ne pojje. Tu ne bode drugače, nego da ali hoté ohraniti isti spol pišemo: fakulteta, prijoriteta, ali pa po ruski: fakulteta (g. mase.). — Fakultat (-ati) žen. sp., kakor piše „Glas", menimo ni hvalno, ker je brezprimerno. Samostavnikom srednjim na - um snemlje se, kjer je prilično, končnica - um, na pr. fakt, kajti „faktum", kakor Cehi pišejo, utegne biti manj primerno; včasih 101 pa se pušča beseđa neizpremenjena, na pr. pensum, ki pa postane v slovensčini moškega spola, a ne ostane v srednjem po poljski šegi. Meni se vsaj zdi smešno pisati tako: na pr. „nekako neznano individuum se je priklatilo." Samostavniki na —eum, —-ium spreminjajo um v j ali pa ja, kar se oboje zdi pravilno; na pr. „muzej", „licej", „gimnazija" (starosl.), „stihija". Naposled še o pridevnikih zlasti tistih, ki so izvedeni od samostavnikov. V misel vzamemo tukaj samo oblike: alis, osus, arius. Največ je prvih in kolikor izvirajo od ženskih samostavnikov, katere svetujemo slovenski pisati na -ija, dali bi se po slovenskem pravilu narejati, na pr. po poljski navadi: „komisijni" (česar se pa člověk kmalu caveliča) ali pa: „komisijsk", „kasacijsk" itd. Ako vendar, ker ima navada svojo moč, sprejmemo pridevnik naravnost, kakoršen je v latinščini, ter mu nastavimo svoj en, na, no, to nam veleva ozir na polnoglasni 8lovanski jezik in na pisavo pri vseh drugih Slovanih vdomačeno, da se držimo edino latinskega ali ia-škega jezika, ter pišemo povsod polnoglasno : -a len, alna, alno, in ne damo zavesti francosčini, ki je latinski a, kjer koli je moči bilo, oslabila v e (caput chef, natus né) niti nemškemu jeziku, ki mu se je, kakor vemo, glas C toliko priljubil. Pišimo toraj, (kjer se nećemo potruditi za čisto slo-vénsko besedo), tako : „intelektualni," „konfesijon a 1 ni", konstitucijon a 1 n i," „kazualni," „materijalni", *) ,,naci-jonalni," „oficijalni," „racijonalni," „uzualni," „virtualni," itd. in ne: intelekt e 1 n i, konfesijon e 1 n i, oficijelni, racijonelni itd., ker tako pisoč grešimo zoper lepoto latinskega in slovanskega jezika in se pred vsem slovenskim svetom smešimo. Takisto se slovenskemu jeziku prilega tudi široko-glasni: —ozni, —arni: torej „oficijozni listi", „sekundarna bolezen ;" ne pa : oticij e z n i, tercij e r n i itd. kakor bi napisal on, komur je nemščina popaćila sluh. Slovansko slovstvo. * Sveti Veliki Teden ali Velika NoČ ali cerkvena opravila tega sv. časa v latinském in slovenskem jeziku s pravili za duhovne in pojasnili za ljudstvo. Sestavil Andrej M ar uš i Č, učitelj vérstva na c. kr. gimnaziji v Gorici. V Gorici založil in natisnil Edv. Seitz. 1874. Pod tem naslovom je ravnokar prišla na 26 pôlah v ličnem tisku knjiga na světlo , katere bode s sloven-skimi duhovni vred veselo tudi naše věrno slovensko ljudstvo. Vsaj véliki teden obsega dogodbe največe pomembe za ves kristijanski svet. „S pomočjo teh bukev — pravi gosp. pisatelj v predgovoru svojem — Vam bo veliko lože umeti častitljive in pomenljive molitve pri opravilih sv. tedna." Kdor pa hoče slediti duhovne — če tudi ž njimi ne poje — potřebuje latinskih be-sedí. Slovenska přestává — po dmgi strani — s pravili in pojasnili služi vsem skup v razumenje vsega, kar se poje in opravlja". — S kolikim veseljem je izdelaval prof. Maru šič to knjigo, to 3e očitno kaže v predgovoru; in da je izvrstno dovršil veliko delo, temu priča je že samo imé njegovo. Naj bi si vsaka naša hiša omislila to podučno , lepo knjigo, ki se dobiva menda pri vseh bukvarjih po 1 gold. 50 kr. *) Namesto: „materij a len" pišejo nekateri : „gmo- ten": ali ta s česke na slovensko zagrado presajena rastika se bode těžko kedaj přijela, niti ne bode škoda, če se ne prime, ker nosi na sebi isti beleg tujega izvira , kakor: „gmah", „gmerati", „gmina". Spomini na deželni zbor Kranjski. Obravnava o novem poslopju za realko. (Dalje.) Ko je poslanec pl. Langer v govoru svojem po-sebno to povdarjal: kako da se tudi pri osnovi S neper ske gozdarske sole ni od kneza Schonburga za-htevalo vknjiženje pravice, da ondi ta šola ostane, ki je vendar mnogo stroakov prizadjala deželnemu zakladu in za katero se je zopet te dni dovolilo 800 gld. za novega učitelja ? in je temu ugovoru odgovoril dr. Costa, da Sneperska šola in pa realka nikakor ni vse eno, ker za Šnepersko šolo ne plačujemo knezu Schonburgu ne vinarja ne, kajti to, kar se tje plačuje, so le š tip e n d ij e za učence in učni pripomoČki, undanji sklep o novem učitelju pa zadeva le provizorno službo, — je naposled poročevalec Murnik še zadnji poprijel besedo in rekel: „Gospodje predgovorniki so to reč na obe straní že natanko razjasnili, zato bi bilo tudi odveč stališče odsekovo razkladati obširno. Al ker niti v poročilu deželnega odbora , niti v poročilu finančnega odseka ne-kega važnega dopisa vodstva kranjske hranilnice ni, zato bi jaz inislil, da bi bilo dopusčeno iz tega nekoliko navesti in iz dveh drugih , ker potem se bode lahko razvidelo, da ta zadeva, kakor je bila septembra meseca 1869. leta in kakor je postala februarija meseea 1873. leta in kakor stojí zdaj , je res vsa drugačna in se mora zdaj vse drugače razsojevati. (Gosp. Murnik bere potem dopis hranilničnega vodstva od 30. septembra 1. 1869, in dopis 11. februarija 1873, ki sta spodej n at is njena, in potem pravi:) „Akoravno je s tem vodstvo hranilnično vže bistveno presukalo sklep leta 1869, vendar se še v tem dopisu ne najde pogoj, da so drevesa v dvorném vrtu previsoka in cla je treba zid odmak-niti. Al tudi ta stan ni dolgo trajal, ker le malo pozneje je vodstvo hranilnično naznanilo mestnemu magistratu Ljubljanskemu in deželnemu odboru, da se nio-rajo visoka drevesa na dvorném vrtu posekati in hranilnfci oddati en kos vrta iiasproti noví realki. Ce se dopisi hranilnice in obravnave deželnega odbora s hranilnico natanko prevdarjajo , je gotovo tudi razvidno to, da je stanje, kakor je konec leta 1869 bilo in kakor je danes v začetku 1874. leta, vse drugnče in da se je jako neugodno spremenilo. Iz teh dopisov je razvidno, da teh pogoj ev leta 1869. ni bilo in da so bili še le v zadnjem času v hranilnici skle-njeni. Finančni odsek se je tudi na to oziral in misii, daje tirjatvam hranilničnim zadostil, zato ne morem biti tega mnenja, katero je izrekel en gospod predgo-vornik, da bodo gospodje, kateri zdaj vodijo hranilnico, zarad tega sklepa razžaljeni, temveč jaz trdim, da bodo ostali pri svojem prvém sklepu in nikakor ne morem tako slabo soditi o voditeljih hranilničnega društva. Prav lahko se na podlagi predloga finančnega pride do tega, da se cela stvar Častno reši za hranilnico, deželo in mesto, posebno če se pomisli, da se s tem tudi pri-pomore, da dařilo 1869. leta sklenjeno, ne bode na ve- ljavi zgubilo." Naj zdaj bralci naši sami beró pisma hranilnice. Tako je hranilnica govorila 30. septembra leta 1869 : Dné 4. novembra 1870. leta poteklo bode 50 let, odkar je to hranilnično društvo ustanovljeno po priza-devanju nekaterih domoljubnih in žrtvovoljnih Ljubljanskih mestjanov in odkar se je Ljubljanska hranilnica — druga v Avstrijskem cesarstvu — odprla. Dospěvši v svojem delovanji do konca pol sto- # letja in ker je društvu mogoče zdaj bolj obširno posluževati se §. 20. svojih pravil in iz re-servnega zaklada kaj več storiti za dobro-dejne krajne in deželne namene, je društvo po nasvetu vodstva sklenilo v obČuem zboru dné 23. due t. m., to važno dôbo svojega delovanja ne pustiti brez kakega znamnja, temveč slovesno obhajati dan petdeset-letnice; al svečanost ta naj ne bode kaka vnanja gizda-vost, ampak ustanovi naj se stvar, ki poznejini ro- dovom ostane spominek domoljubja ustanov- nikov tega zavoda in njegovih dosedánjih u do v, in katera naj bode na vecne case v korist vsi deželi in mestu. Sploh je znano , da se že leta in leta misli na zidanje poslopja za gornjo realko in sicer tako, da k temu dežela pripomore z dvěma tretjinama, Ljubljanska občina pa z eno tretjino. Deželi in mestu bilo bi zidanje takega poslopja mogoče le po veli-kih žrtvah, in zarad tega se je ob-ravnavala ta zadeva zmirom bolj bojažljivo. Zdaj se pa ta reč ne dá več odlašati, ker je gornja realka v škodo učnega namena neprimerno razdeljena v dveh različnih poslopjih in ker razen tega po seda-njem učněm náčrtu se odpreti mora še 7. razred,za katerega skoraj da ne bo nobenega prostora. Kjer je sedaj realka , to je jej že izprva le za za- časno bivališče veljalo. Da se tedaj to namenu svojemu škodljivo začasno prebivališče vendar enkrat odstrani, je društvo Kranjske hranilnice sklenilo, za učne namene, in sicer v prvi vrsti za ustanovitev popolne realke primerno poslopje zidati iz reserv* nega zaklada in ga s pridržkom vlastninske pravice prepustiti deželi in mestu v porabo. Akoravno hranilnično vodstvo še ni odloČilo prostora, kje naj se zida realka, je po dosedanjih razgo-vorih vendar-le mogoče, da zidališče pride na mesto Genkarjeve in pa plesalne hiše v Gradiši. Ker je pa plesalna hiša (Ballhaus) dežeina vlast-nina , katero odstopiti smé le deželni zbor in da bi se zarad zidališča vsa zadeva ne zatezala do prihodnjega deželnega zborovanja, se slavni deželni odbor naprosi, naj si še v sedanjem zborovanji pridobi dovolitev od deželnega zbora, plesalno hišo z ozirom na to, da se bode morda podreti morala v razširjanje ceste in zarad lepšega lica novega poslopja, ako na to mesto pride, prepusti hranilnici za kar najbolj mogoče nizko ceno v tem primerljeji, če se Cenkarjeva hiša za nameravano poslopje bode pripoznala primerna. Vodstvo Kranjske hranilnice. V Ljubljani 30. septembra leta 1869. Anton Samassa l/r., predsednik društva. Rihard Janeschitsch I/r., vodja. Tako je govorila hranilnica 11. februarija leta 1873: Na vprašanje, pod ka te rimi po goji je hranil-nico volja, za realko sezidano poslopje izročiti deželi, odgovarja podpisano vodstvo sledeče : Hranilnica je imela s tem zidanjem namen, pomagati že dolgo obstoječi potrebi po primernih prostorih za gornjo realko in deželi in mestni občini Ljubljanski prihraniti zarad tega nastajajoče znamenite stroške. Hranilnica toraj nikoli ni nameravala , vlastnino navedene hiše odstopiti za kako povračilo, toda razmere jej pa tudi ne dopuščajo, kakoršno koli pogodbo na-rejati zarad te hiše. Stavbinski stroški presegajo namreč proračunjeni znesek in bodo pobrali skoraj ves re- servini branilničini zaklad. Hranilnica je toraj zarad varnosti svojih deležnikov dolžna, dokler se reservni zaklad iznova primerno ne okrepča, pridržati si popolnoma vlastnino hiše, splob pa tudi ne more nobene pravomočne pogodbe narediti, po kateri bi se ali za vso příhodnost ali pa tudi le za kak dolocen čas poslopje odlociio za kakorsni koli namen, ker bi po vsaki pogodbi precej padla vrednost poslopja, ki za zdaj še v varstvo služiti mora hranilničnim delež-nikom. Ce po takem hranilnica tudi konečno vrav-navo tega razmerja odlašati mora na poznejšo dobo, vendar le bode skušala kolikor mogoče , se držati bist-veno prvotnih namenov; temu popolnoma zadostno bi pa utegnilo med tem časom biti to, da hranilnica po dovršeni stavbi za realko potrebne prostore izroči v porabo. Za porabo teh prostorov hranilnica ne zahteva nikakoršnega povračila; vendar si pa pridržuje pravico, kedar bodo za realko potrebni prostori odločeni , za-htevati morda kako priplačilo za davke in za stroške vzdržavanja tega poslopja. Iz teh navedenih vzrokov si pa hranilnica za zdaj mora izrekoma pridržati zlasti to pravico, da preklice dovolitev v porabo realkimh prostorov, kedar se jej bode to dozdevalo, in zarad tega se tudi za zdaj ne more spuščati v kako pravomočno pogodbo. Slavni deželni odbor bode brezdvomno vedel ceniti hranilnični položaj in zato vkljub navedenemu pridržku brez vsega pomislika gotovo storil to, da se bode poslopje po dovršeni stavbi svojemu namenu primerno rabiti zamoglo. Vodstvo Kranjske hranilnice. V Ljubljani 11. februarija leta 1873. Jane8chit sch l/r. Tako je govorila hranilnica 20. junija , _ leta 1873: Slavni magistrat je naznanil z dopisom 6. t. m., št. 6063, da je mestni zbor v seji dné 27. u. m. sklenil, • hranilnica naj se v smislu deželno-odborovega dopisa naprosi, da novo poslopje za realko pusti vsaj za 5 let zaporedoma proti temu, da se pogodbi odpo-vedati more le 4 leta naprej ter izročiti o tem pravomočno izjavo. Gledé na ta sklep podpisana hranilnica pritrdi temu, da poslopje izroči na 5 let, toda izgovori si tri letno dobo za odpoved tako, da realka ostane sicer 5 let v hiši, da jej pa odpovedati sme že po proteklih prvih dveh letih, hranilnico je tudi volja (toda brez stroškov) napraviti zavezno pismo , katerega naČrt naj jej pošlje deželni odbor, ako se z ozirom na občno korist, potem gledé na žrtvovoljnost hranilnice in na korist posebnega namena tega poslopja v deželnem vrtu posekajo drevesa, ki zrak in luč zadržujejo šolskim sobam, in ako se %id vrta nasproti temu poslopji od hleva hiš. št. 210 proti drevoredu podere in nazaj postavi za kakih 5 ali 6 sežnjev tako, da bode vrtna ograja sè sprednjim licem navedenega hleva stala bolj naravnost. Konečno se priobčuje mestnemu zastopu in deželnemu odboru sklep hranilnice v zadnji seji, po katerem bode hranilnica na svoje stroške plinove ce vi vpeljala tudi v vseh sobah tretjega nadstropja (bizo 400 plame-nov) pod tem pogojem, da za to napravo potrebne po-žiralke iz kavčuka, steklene krogle in vse druge stroške za to bi morala dežela in mesto poplaćati iz svojega. Vodstvo Kranjske hranilnice. V Ljubljani 20. junija leta 1873. Janeschit8chl/r. 103 lako je hranilnica govorila 19. avgusta leta 1873: Ako bi pa pri vsem tem kdo izreci hotel mnenje, da se je z onim dopisom v ze priznala poraba po občuj Vsled čestitega dopisa 4. julija t. I., št. 4291, pri- L stan podp vodstvo, da gledé na sedanji oiavuc mn.ao.ui ui upati, da bode reaika do začetka prihodnjega šoiskega leta dodelana, da toraj bode reaika stavbě nikakor ni v sedaujem poslopji ostati morala V se prihodnj poletj Tudi zahtevane izjave o po goji h zastrau porabe zastopom Ljubljanskim. slopja za gornju realko, poslužuje se podpisano hra-nilnično vodstvo tamkaj izrečno pridržane pravice preklica in s tem preklicuje vse obljube, ki bi jih kdo hotel naj ti v dotičnem dopisu. Konečno se še dostavlja, da hranilnica zdaj zarad gornje realke ob enem v obravnavo stopi z mestnim novega poslopja vodstvo ne more še dati in se zarad tega skličuj junija t. 18. junij na dop t do mestnega magistrata dne 20 št. 1950, in na dopis do deželnega odbora (V teh dopisih sta posek dreves št 2449 Vodstvo Kranjske hranilnice. Ljubljani 18. februarja 1874. S e u n i g l/r., predsednik. R. Janeschitsch in vmik deželnega vrta prvik topila na dan.) ; l/r Podp Po vseh teh pismih sodi svet sam lahko, ali je de- njen i ) in da s e se d vodstvo je pogoj v teh dopisih ome- želni zbor kaj kriviénega zahteval s svojim sklepom teg javne koristi ter v korist poslopj dalj n e pogoje uredilo potem, deni pogoj sprejel ali zavrgel. v deželnem vrtu posekajo naj hranilnica z javnim pismom poprej zagotovi realko v tej hiši, predno dežela na tavžente svojega t mak stavilo samesra to" t ono zarad bode kakor se bode nave denarja vtakne v n j o Ce toraj deželni odbor misli, da sam nima pravice, Zabavno beriio. se temu pogoju podvreč 7 treba že iz tega vzroka čakati na dotični deželno zborni sklep predno mo goče, odločiti dalj pogoje Vodstvo Kranjske hranilnice. Ljubljani 19. avgusta leta 1873. Janeschitsch l/r. Moj pès Smešnica, spisal J. Alésovec (Dalje.) 7 vodja. gledat Oče gredó po tem k mlatičem, jaz pa na travnik y če je y že dovolj namočen, in tako preteče dan. mizi in Tako je govorila hranilnica 18. februarija leta 1874: Po večerji grem v svojo sobo , se vsedem pišem pisma, naročena po očetu. Tudi se zamaknem v neke račune in ko sem gotov, je polnočna ura že od- posta- bila. vim Cas luč Je y da grem spat. Spravim se toraj 7 mizi tik postelje in hočem se vléci, a v tem hipu zagledam pod odejo v svitek zavitega katerega sem iz mesta seboj pripeljal. pesa, Sklicaje se na dopis 26. januarja 1. 1874 št. 619 priobčuje podpisano vodstvo, da iz naznanjenga deželno-zbornega sklepa razvideti ne more dopolnitve, ampak odvraćanje branilničnih terjatev. Ali je odvraćan]e brez-pogojno, ali je dopolnitev vezana na pogoj, kateremu primem za vrat in hočem iz postelje vreći. Toda tu podvreči je hranilnici iz razlagov v njenem dopisu 11. naletim na strašno opozicijo. Pès skoči kviško ter jame »A, a, tako se pa nisva změnila,u si mislim, ga februarja 1. 1873 že navedenih popolnoma nemogoče režati nad menoj in mi kazati dvojno vrsto prav spošt vsaj na več let, je bistveno enako. Stvar se tudi ne ljivih zob; vsa njegova pozitura pa mi je porok, da dostavku v deželno-zbornem sklepu, da od ne misli nikakor blagovoljno mi prepustiti postelje, marveč spremeni po hranilnice zahtevano izrecenje pravicam reservnega za- se za-njo bojevati z menoj do krvi. klada oziroma upnikom hranilnicnim bode brez škode ; kajti ne gledé na jako dvomljivo sostavljeni izrek, bilo Kaj mi je storiti V V hiši je že vse spalo, moj boj s pèsom bil bi gotovo jako viharen, njegovo rujovenje, to izrecenje v najugodnejšem primerljeji pomen imelo Če ga preženem s kako palico iz že pogretega ležišča, po kakošnem raziđu hranilnicnega društva, med tem bi spravilo vse prebivalce kviško in napravilo nepotre- ko bi si hranilnica ne mogla pridobiti potrebnih sredstev ben strah, vrh tega po tem, da poslopje v mi tudi ni bilo znano , kako daleč zastavo dá, kar se prav lahko bi segaia pasja opozicija, in tako po krátkém premis pustiti nocoj pèsa, kjer je bil, sam se primeri, kakor bi v hipu potřebovala denarja v plačilo ljevanji sklenem, hranilničnih upnikov. Hranilnica, ki sploh nima naj- vležem ali naslonim v naslanjao s trdnim sklepom, jutro manjšega vzroka, tako za-se nadležno izreČenje dati, pèsu s palico izgnati opozicijsko trmo iz glave, mora pa še obžalovati zlasti to, da jej deželni zastop v tej zadevi ni přišel prav nič naproti, ampak da se je Taka Kdor je truden, spi, kjer je, na mehkem ali trdem. se Je tudi meni godila, dasiravno naslanjač ni bil celó pri dotični deželno-zborni obravnavi pokazalo prav dosti mehkejši od navadnega vojaškega ali jetniškega neopravičeno nezaupanje, katero se je tudi izrazilo v ležišča, toraj skoro trd, kakor klop. Na jutro zgodaj besedah dotičnega sklepa. Gledé na te okolščine dozdeva se vodstvu najpri- me zbudi hlapec, ki je přišel po moje čevlje. »Joj gospoa u se čudi 7 77 so pri pisanji zadre- meraeje, odpovedati se vsakatereinu pogojevanju mali? Zakaj pa tako dolgo pišejo? Vidijo, to ni prav, z deželnim zastopoui in izreci, da je pretrgana naj vsaj gredó spat v posteljo, da si malo počijejo!" vsakatera dalj na obravnava. Nezaupnica, katero je izrekel deželni zastop hranilnici, opravičuje pa, da se tudi ona odtegniti ne more Jaz vstanem, se malo stegnem in pravim „V posteljo? Le poglej, Jože, kdo leži v postelji! Jože pogleda na posteljo, kjer je pes še kakor nezaupanju in da se zavaruje proti kakošnim pravnim svitek ležal skoči nesledkom, ki bi jih morda izpeljavati hotel deželni zastop iz tukajšnega dopisa dné 11. februarja 1873 št. in ga potegne tem dopisom hranilnica sicer deželnemu zastopu , tje m z besedami: ,,U ti vražja beštja 183. ni pripoznala nikakoršne pravice, le stališče, na katerega se postaviti misli ampak zaznačila je o svojem času prostorov, za kar le pri izročitvi za realko potrebnih povod dal ondotni dopis dné 10. januarja 1. 1882 št. 6670 ti, ti boš spala v gosposki postelji!" zgrabi pèsa za vrat iz postelje, da pade „beštja'4 ob tla. kakor blisk se vzdigne, skoči in se zakadi v hlapca, da ga skoro podere, ter ga zgrabi za rokaio. Jože bo-lečine zakriči, jaz pa skočim po palico in primažem pèsu kake tri gorke, tako da pusti hlapca in se obrne proti meni; to priliko porabi Jože, se obrne in smukne 104 IZ sebe y vrata sa sabo ođprta pustivši, pès pa za njim pošteno veljala, zakopa dete in jaz s palico za pèsom. Na stopnicafa smo zopet vsi ni trije skup; oče, ki so slišali hrup, skočijo tudi iz 5 mi znano, toda tako plitvo, y ali v gn°J ali v zemljo Bpalnice in pridejo nam y ko s voje izkopa > r se ravno ravsamo y in daje lovska pesica ovoha po cesti in po vasi okoli vlači, trga in žre kósec za kóscem. Vže je pès ročice in druge dele do malega potrl moja pèsu namenjena palica přiletí hlapcu ua keleno ; in podrobil, ko ondotni krčmar na zagnali vriš zraven vsi trije zdaj .vendar zmagamo, pès pobegne po stop- nicah doli. >> No, ta pes ima lepe navade", pravijo oče y ko so zvěděli, kaj od hiše spraviš se je zgodilo ; y) a glej pride in vsaj glavico veli oteti, ter v Crnomelj naznanilo o tej najdbi poslati. Zandarji in sodnijski gospodje přišedši stvar ogledajo, in ženo, na katero ni le sum letel, y yy y da ga zopet kmalu ampak je tudi v resnici tega zločinstva kriva, pri tej priči seboj odpeljajo. Menda je mlado poročenko tudi s kacimi misli. koleno in roko ga bom že jaz", se jezi hlapec in si mane njen zakonski mož v ječo spremil 5 y več nazaj f ne bojte ,jaz mu bom posvětil, da ga ne bo Bog vé? Kaj se bo izpovedala se i« naznanim drugi pot. Mene sili smeh , dasiravno se mi Jože malo smili 5 vendar si ne upam ustavljati se očetovemu povelju. Da je pes pogumen , to je pokazal, in to je veliko vredna lastnost; dresiran ali biše privajen res še ni, Bojda je oče te lepe poročenke pred malo leti pri hav-ziranji na kant přišel, a upnike s tem prekanil, da precejšnje svoje premoženje v naglici na da Je toda je to resnica, učite se, da en krivičen vinar deset z Zato mi Je bilo res dobro voljo se ga tudi to navadi, prav žal, da se je s svojim vedenjem prvi dan že očetu potem pa po mračnjaških f.....mlatite in u dri haj te ! Ako pravičnih vjé, da krivično blago nima teka. le tako naprej s „Tagbl." kulturo ženo prepisal. Toraj in ,,Narod." omiko, Veter sejete, vihar bote želi. Boštanj na Dolensfeem 29. sušca. (Strašen oginj) je in hlapcu zameril. Čez dan sem imel* mnogo opravkov, toraj sem na pèsa kmalu pozabil. Zvečer ga ni bilo videti nikjer, 27. dne t. m. popoldne ob 2. uri v vasi S mařen a v najbrže ga je bil Jože odgnal. Prašati nisem hotel po pol uri pokončal 18 his z gospodarskim poslopjem vřed njem (Dal. prih.) Poslopja večidel s slamo krita, močán veter y ljudje v Mnogovrstne novice * y Zdrava rodovina, ki jej menda na svetu ni para Parizu namreč je te dni in y y se nahaja na Francoskem. grof Waldek obhajal svoj 1091etni rojstni dan, starček je še prav čvrst korenjak; ob dveh po polnoČi ko so se od njega poslovili gostje , ki so ga vezovali je začel še pesem iz neke opere s polnim glasom. „Moj ded (stari oče) je bil 162 let star, ko je umri, in jaz sem 21. iz naše rodovine, ki smo 100 let doživeli" je pripovedal oni večer svojim gostom. vinogradih, nekateri na Bruniku na sejmu: v tacih oko-liščinah tudi pripeljane troje gasilnice niso mogie kar nič pomagati zavoljo pomanjkanja hitro delavnih moči. Zgorela so tedaj poslopja z živežem vred in enemu go~ spodarju celó čvetero živine. Kako da je požar se pričel bilo jih je sicer popred y se ne ve. Zavarovani so samo 4 gospodarji pri „elementarci" , r ko pa je ta propala, opustili so zavarovanje pri kaki, drugi banki > mislé, da bi se jim ravno taka zgodila. S&oda se ceni nad 40.000 gold. Dobrotniki ! ki ste že večkrat mi- Naši dopisi. lostni bili nesrečnikom, prosim Vas, tudi zdaj pomagati našim nesrečnim Smarčanom , ki so brez strehe in ži-veža! Ce komu ni mogoče svojega dara le-sem poslati naravnost, naj ga blagovoljno dá sl. vredništvu „Novic" *) ali svojemu gosp. županu ali gosp fajmoštru , katere v VM OJ v uui uj j j Celja 24. marca. (Čitalnice nase ni vec!) Ako se přejeti in jih sem poslati. sporoinjamo veselih časov, ko se je osnovala čitalnica ob enem lepo prosim, darove v pomoč tem nesrečnikom Pri tej priliki dohaia mi na misel y naše da se je pred nekimi leti v zboru kmetijske povdarjala potreba posilnega zavařo- naša in je bila prvi narodni dom za slovenski Stajar družbe pod vodstvom velezasluženega rodoljuba dr. Kočevarja, van ja, ali síišali smo pôzneje, da se zborov predlog bridko mora v srce zaboleti vsacega y narodnjaka, ako kako zelo žalostěn konec je vzela. Hirala je vidi več časa, dokler jej kuga na Dunaji ni sprejel in se je reklo , naj ta reč ostane ni smrtnega udarca dala tista ki jo je neslovenski „Narod" zasejal najpred na prostovoljna. Cudno! Davek plačevati se ne daje na prosto voljo; davek moramo plačevati, da se vzdrži dr- , j\ x jv jv, xi »iu« ^«ovj «.X "«j^iuu xj« zava ; za&aj iuai oi se na zavarovanje ne sinic Stajarskem. Nesloga domačinov bila je mlin na vodo se vzdrži premoženje ljudém , ki davek plačujejo? w I • » t I • 1 t 1 * 1 v 9 1 « 1 %) t t 1 t) J zakaj tudi bi se na zavarovanje ne sililo ; da Mi nemcurjem, ki niso mirovali, dokler niso zadusili vsega narodnega gibanja. Hvaležni „Narodu u so nemcurji zato tukaj mislimo y da bila taka postava živo potrebna y ne pa verska, ki prav nič ni potrebna, ampak bode pri zadnji volitvi prihiteli dr. Vošnjaku na pomoč, nezmernih zmešnjav za seboj imela. y da ne ,.Novice" so pač pravo rekle, ko so lani pisale raste več trava, kjer Vošnjakovci hodijo. Čitalnica Ljubljane. Anton Planine y župan Prvi del državnega zbora je kmalu naša je tako na kantu, da se ^prodá- zdaj vsa^ hišna pri kraji; poslanci so na razhodu in se vrnejo te dni In kaj bodo domů přišedši liberalci in na svoj dom. oprava in kar je sicer imela. Bog Vas obvari Ljub- 1 j an č an e take nesreće; zato ne pustite vmes ljudi, ustavoverci povedali svojim ? Jeremijade bodo jav-kateri kot slovenski Atile razrušijo in pokončujejo vse, kali na razvalinah prvega direktno voljenega dr- kar je poštenega narodnega! * v « ^ V v ^ \i « ^ -m žavnega zbora! Razrušena je stranka liberalna vo- ) ~ x-------o --------o------^ící» iiv^a /Li Kj \j L c« • JL i> ci JL uouua j on uuCkOi iiu^iaiiua^ - * \j 0(1 Kocevsko-Crnonialjskc mejc 22. maja. (Detomor.) diteljem ustavovernim njihovi mameluki obračajo hrbet tftloi ^ t t III 1 A O J J ere ? y kor ministerstvo je zapuščeno od svojih in zmaguje i ka- Ced alje lepši sad zori na košatém drevesu liberalne ki si je vero z zastave zbrisala in hoče katoliško cer- kev popolnoma v kurnik potisniti ter jej usta zamašiti. 8 pomočjo njemu nasprotne (pravne) stranke. Blizo tam pri razpravi o Tirolskem jezuitskem vseučilišču, le Ne vem pa povedati y sad „Tagblattov obeh ! Je " ali „Narodov", prigodba, ki jo obznanjam y smo brž ko ne bode zdaj v Cislajtaniji, kjer so že več časa v Translajtaniji, kjer tudi je vsemogočna stranka dila je zakonska Pri nas v Maverlu v Crnomaljski iari poro- Deakova razpadla in že ministrov ni dobiti. Soince li- 1 V V 1 1 ž 1 i « . . ^ .. . __- zena, se čena, dete, ki je bilo pa sad nekega poprejŠnjega zna- letos pred pustom poro- beralizma hitro je zatonilo; postal je Saturn y ki sam nj a in spečan ja. Da ljudém ali morebiti tem bolj * Novice" rade sprejmejo vsak dar, ki se posij milo svojemu možu nesramnest prikrila in pred svetom za vanja vrednim pogorelcem Vred 105 svoje otroke žre. Tako beremo zapisano v novi iú stari prostorov za realko v novem hranilničnem po- « vladnem „Fremdenblattu", „Deutsche Ztg.", slopji itd. je deželni odbor izvoli! deželnega giavarja in hi # lfri II jfn _ A /i Krv lr n \/T n «imlr a /I /i4-t X /\ !r rv\ i /\ 3 1 ww n XT — „Pressi", v v „Extrablattu", v Dunajském „Tagblattu Usta- voverna stranka je šla rakom žvižgat (gesprengt) pise 11 Deutsche Zeitg. « odbornika Murnika v dotično komisijo 31. marca. predlog oskrbnistva tukajšnje bolnišnične cerkve njih nekdanji vodji so otícirji se je dovolila naprava novega kora z novimi orgljami brezarmade; njihovi nekdanji zvěsti knapje se vrtijo komandi ministerski." n Ali imamo še vlado po javka v katera se drží večine državnega zbora? vodstvo te stavbě izroóilo deželnemu inženirju Extrablatt" Ne, nikakor ne! Ali imamo stanovitno ustavoverno većino? Ne, nikakor ne?" iz nabranih milodarov, in izrekla zahvala bolnišničnemu duhovniku za prizadevanje za to napravo, ter se je Da yy voverna stranka!" pritrkava stari „Fremdenblatt." HH^^^IH I se poizvedó nekatere okoliščine za sprejem v de žel no Raztepena je vsa usta- založbo v slovenskem jeziku pisane latinske grama- „Ministersvo se ne more več na „svoje ljudi ki tike prof. Ladislava Hrovata, se je deželni odbor obrnil na deželni šolski svèt. Namesto izstopivšega Val. ga zapuščajo v važnem trenutku, da zmaga le s pomočjo Krisperja je deželni odbor izvolil Jakoba Cudnar zakletih sovražnikov ustave in svobodě" — kriči posestnika v Dragomeru pri Brezovici, za šolskega sve-nova „Presse". „Za Božjo voljo glav ! vpije stara „Presse" tovalca za politični okraj Ljubljanske okolice. — Pogoji pustite jezuite pri miru, dasi popolnoma ne razbijete ravnatelja nemškib glediščnih představ zarad odstopa ui )7 naša „Reform" Obe Li ta vij i ste bolni, na smrt bolni pise trpeći narodi tukaj po pomoči, gledaj o le na cesarja u In in tam, zdihajoČi res deželnih lož za slovenske gledišcine večere i od pogoji zarad tega, da bi in njegovi se v prihodnji sesiji gledališče njega večkrat kakor do sedaj prepustilo za slovenske igre, more pomoc priti na eni strani po nemškem liberalizmu, so se naznanili dramatičnemu društvu v prevdarek in na drugi po obolem magjarstvu trpinčenim narodom, odgovor. Naj jenje nj i ui kmalu prišla rešilna Velika Noc— usta- iz groba ! (.Porotne sodbe.) 26. sušca se je pričela in drugi In kaj pa „mladoslovenci", ki so se dan končala obravnava zoper očeta Jerneja Simenca oklenili nemških liberalcev in ž njimi glasovaje za „ver- in pa Matevža, njegjvega ITietnega sina, ki sta bila ski postavi" izdali svetinjo, katere se naš slovenski obdolžena hudodelstva požiganja. Lani li. oktobra y narod v ogromni većini nikdar vzeti ne bode dal, nesó za pir he svojim volilcem? nimi rokami se vrnejo Prav nič! pri-praz- zveČer je bila namreč pogorela kajža Jeraeja Simenca domu , če v Rodici, vasi Kamniškega okraja blizo Vira, in sicer morebiti ni kdo vlovil je jelo goreti v ote pih nad hlevom , kamor se ogenj sam z a - s e lah kaj. Ne slovenskega jezika v srednjih šo- ni mogel sam od sebe zatrositi. 7 ne zmešanega vseučilišča v Ljubljani, ne pomno- ognjem, še bolj pa po ognji počil Zavoljo tega je že med ženih okrajnih zdravnikov, ne cenejee soli, ne železnice ■■■■■> mm menec „za ta ogenj vé glas, Prezrle bi „Novice" prevažno prigodbo, ako ne realki, je od učnega ministerstva imenovan za učitelja bi omenile „velikega katoliškega dneva" 19. marca verstva na tej šoli. ga je sklicaio doijne avstrijsko politično društvo y ki na Zopet imamo obžalovati zgubo velike časti vred- Dunaj. Shod do 5000 nazočih iz bližnjih in daijnih nega narodnjaka gosp. Jožefa Šventnarja. Umri je krajev v dvorani glasbene družbe, — imenitni knezi, po dolgem pljučnem bolehanji 25. dne. t. m. Pri vseh grofi in druga gospoda, pa tudi katoličani mnogih sta- narodnih društvih, pri zbornici kupčijsko obrtnijski, pomočni obrtnijski družbi in druzih dobrojlelnih napra- po telegramih — to pač vse opravičuje nezmerno navali veliko let našli smo povsod našega Šventnarja vdušenost^ ki je kraljevala v tem shodu in se glasila v sodelovalca in pomoćnika. Bodi mu zemljica lahka in hvaležen spomin pri nov izvrstni govori, — važne resolucije pozdravi klicih vseh Avstrijskihjezikov „bravo", „slava", „živio", y a „evviva*, „ eljen Al vtisek velikanskega shoda ni (Seme) Burgundské pese funt po 60 kraje, in ostal samo v dvorani, ampak přijel jetudizunaj nje srca pa prave nemške detelje (lucerne) funt po 50 krajc. se viših krogov. in v tem shodu govoril je za prvim govor-dobi na vrtu kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani, nikom knezom Alfr. Lichtensteinom tudi naš grof Barbo (Svilorejce gospodarje in učitelje) opominja pod- nemško, še več pa slovensko • • • 1 • • i . i • , TTAVk/m U r* n n VY-* v» n y kakor se bere v „Slo- pisana pisarnica, naj se podvizajo, da pridejo po lepo in zdravo seme sviinih Črvicev, kakor je bilo okli- cano v „Oglasniku vencu rojaka dom, cesarja" y in se nam naznanja na čast preblagega našega ki je lepo opravil staroslověnsko geslo „za vero Pisarnica c. k. družbe kmetijske. Govorili so dalje knez Alojzi Lichten- , Pavlinovič (srbsko,) (Slovensko gledalisce.) Véliki pondeljek 6. aprila Valusi izG o rice flaško) ,Wurm( česko in predstavljala se bode na korist regiserja in igralca dra- matičnega društva gosp. Josipa Nolli-ja prvikrat Knez Alfred Liechtenstein je izvrstno šibal današnji stein, graf Leon Thun, grof Pergen nemško), dva Ogra, veliki škof Olomuški grof Furstenberg in drugi nova ljudska igra s petjem v 5 dejanjih „G o d č e v e „liberal iz em", ki ga je imenoval pritepenca iz Nemčije^ p e s m i." Znano dobro igro je poslovenil beneficijant ki se šopiri za gospodarja brez dežele ki i i." zjuano uuoro jgru je posiovenn Denencijani ^^^^ — se za go- napevi so od znanega dobrega skladatelja Gum- spodstvo boruje kakor levkinja za svoje mlade, kakor berta. ln vrh tega je dolžnost narodnega našega ob- akcijonar za dividendo svojo, in ki starodavni pregovor činstva, da dejansko priznava velike zasluge gosp. „vsacemu svojeg preobrača v „vzemite vsacemu nje- ki se igrajo z ognjem, njih boj zoper nezmerno većino nas katoličanov. Lichtenstein je sklenil govor svoj z besedami : „Liberaluhom vojsko v vseh deželah !" ~ * edina vez, ki sam No Ilija za slov. dramatiko. (Pobirki iz casnikov.) „Narod"' je v nedeljskem svojem listu v skvrnobi sam sebe prekosil. Da bi se govo niso čutili, da je velikansk požar maščeval nad „Novicami", katere seje oglasil njegov Tržašk ki so posvetile v mlako mladoslovenskeg skrpal předka u pajd moralneg slava pa cesarju po milosti Božji, ki je y Je iz lažnjivih škarték nesramne pade na nekatere papeže, katerih celó sam tako sramuje, da svojim „divicam" s vetuj jih brati. ----- ? za V se i jal krat papežev velj „gmajn potop ne Kedar bo „Narod" s Šukljejem itd. mate- ta- " - nas trdno združuje, v vseh jezikih!" In trikratna „slava" v vseh jezicih je donela po dvorani. — 4 ure je tra jal zbor; težko je popisati nevdušenost tega jako pomen- ljivega shoda. godovinske preiskave slovenskoga naroda bodo tudi citati iz onih škarték za životopise Listnica vredieištva. Cast, čitalnici Loški: Poravnano. Gosp. Pož. na Uncu: Tudi mi smo pisali N. v K. u Poprej pa menda mora priti drugi v Doliui: Za 4 tedn© prezgodaj ste guali k. To je krivo. Gosp. J. L 4M Novićar iz domaćih in ptujih dežel. Po pra vek. V 11. listu „Novic" na 86. strani v 3. vrsti od spodaj namesti vredbo beri vvedbo. Iz Dunaja. Zbornica poslancev obravnava od V Žitna cena 20. marca počenši še zmirom finančně predloge. Stvar ne teče tako hitro, kakor so centralisti in ministri se nadejali. Pritožeb, kako vlada delà s §. 19. temeljnih državnih pravic v šolah slovanskih dežel, se je glasilo sila veliko ; vslišala nobena. Razprava o podpori je-zuitskega bogoslovstva v Inspruku je bila viharna, Giskra in drugi so pobijali jezuite zoper voljo vlade, ki bi bila s svojim predlogom tudi padla, ako bi je ne bili rešili 8 fi 2 a v Ljubljani 28. marca 1874. Vagán v novem denarji : pšenice domače 7 fl. 10. tnršice 5 fl ječmena 3 fl. 90. sorsice 4 fl 20 prona 3 ti ajde 5 fl. ~ baiiaške rži 4 fl. 80.. ovsa Krompir 3 fl. 50 klerikalci". Razdor liberalnih strank med seboj in med njimi in ministerstvom je očiten. „Vaterl." piše Kursi na Dunaji 30. marca. da Je ministerstvo zarad nenadnih homatij v zbornici poslancev zeló potrto. Drugi pot povemo kaj več o obravnavah. 5°/e metaliki 69 fl. 20 kr. Narodno posojilo 73 fl. 40 kr. Ažij 105 fl. 60 kr Napoleondori 8 fl. 93 kr Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef BlazDifeo\l dědici v Ljubljani.